PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur Leto XXIV. St. 166 (7059) TRST, torek, 23. julija 1968 URADNO SPOROČILO V PRAGI IN MOSKVI SZ sprejela predlog češkoslovaške partije za dvostranske razgovore na ozemlju CSSR Povabili bodo predstavnike raznih komunističnih strank na obisk v ČSSR, da se seznanijo z dejanskim stanjem in da si izmenjajo mnenje - Češkoslovaški notranji minister o «najdbi» orožja-Minister za zunanjo trgovino ČSSR v Moskvi-Sovjetski vojaki polagoma zapuščajo ČSSR ...Moskva, 22. — Agencija «Tass» je nocoj javila, da je po-‘tični urad centralnega komiteja KP SZ ugodil želji predsed-j Va centralnega komiteja češkoslovaške komunistične stranke p privolil, naj bi dvostranski sestanek bil v CSSR, ((upoštevaje da se bodo sestanka udeležili v celoti člani političnega u-rada centralnega komiteja KP SZ in predsedstvo centralnega komiteja češkoslovaške komunistične stranke«. Ui dsedstvo centralnega komi-n Ja CSSR potrjujej v uradov1 sporočilu, da je bil dosežen ^ačeien sporazum za dvostran-in* sestanke z voditelji KP SZ pntgih bratskih partij. tiPPorof-lo pravi, da je predsed-Orm Pihalnega komiteja KP CSSR oucdo vprašanje sestankov s jjOstavniki raznih komunističnih jT/mk in da so že dosegli vza-raa 0 razumevanje in načelen spo-nrS?1! za dvostranske sestanke s SZ • Kemiki komunistične stranke vsait411 drugih držav. Podrobnosti o nariK®m. sestanku bodo določili z p^mdimi pogajanji. Pferti 'edstvo je zatem proučilo st°vR francoske komunistične >p1.r'Ke za sestanek »evropskih ko-anističnih -in delavskih strank, stanju v CSSR, in v skla-Partr bdenjem številnih bratskih nutra *d imelo v sedanjem tre-PrMU za umesten tak sestanek. Prlvf fdstvo je sklenilo povabiti str« 1 vnike raznih komunističnih laj^dk naj obiščejo CSSR, da se ir, Jctneljito seznanijo s stanjem Dij. . rszvajem v državi in da si z nia ^menjajo mnenje o vora.ša-"kupnega interesa . “-rainskih sestankov. v okviru Viin^ija «CTK» je zatem obja-»dJ kratek dodatek k uradnemu st&n«c'llu javila, da se bodo se-Vsi a? d1611 CSSR in SZ udeležili V ,adi predsedstva obeh partij. pjjMbskvi se govori, da so prida čr za sestanek že v teku in Dol86 diogel začeti tudi jutri tU,8*1®" je prišel v Moskvo na ura-ž ‘ °bisk češkoslovaški minister Na i5anio trgovino Vaclav Vales. ski Stališču ga je sprejel sov.jet-Paf-.d^dister za zunanjo trgovino bov, ■ Med svojim obiskom se in pogovarjal o gospodarskih nia ^vmskdh vprašanjih med obe-go^^fžavama. Med drugim bodo iki , “ o uporabi velikega dolga. Catu diora Sovjetska zveza vrniti ;fi5' ' ■■ kredit. .?mo preveč” na podlagi političnih SloTir^dvaški. Kakor piše češko-Ured-* tisk, je ta dolg posledica VedZVe trgovinskih odnosov še shftrl P^več na podlagi političnih v ?■ CSSR je do sedaj izvažala Vj^,bvjetslko zvezo mnogo večjo bia Pjet blaga, kakor bi imela sa-DnSl6res izvažati. kaif.l^deva se tudi, da bo Vales, sitem' € us povedal na s-nomladan-vteP sejmu v Brnu, zahteval reza v,. °en za nekatere vrste važne-Cssb ga- Med temi je uran, ki ga htoS* Prodaja Sovjetski zvezi po kakor je njegova prava rnoS8 J6 v Brnu poudaril, da bi Stevard določiti ceno urana ob upo-dobivaU. stroškov za njegovo pri-tftvi»ifnje. Poleg tega zahteva CSSR v orli cene za nafto, ki jo uvaža češv^m-šnji meri. Kakor poroča ta nJSP^aSki tisk, plačuje CSSR k°r . trikrat tolikšno ceno ka- skuSl?ednik češkoslovaške ljudske vil S*1® J ose v Smrkovskv ie obja-de par>ek v glasilu KP CSSR «Ru-v katerem pravi med cialSlL "Smo in bomo ostali so-tazvi^i e država, ki bo še dalje ocln‘jaia socializem in socialistične šib rji- 'Zato zahtevamo tudi od na-da ahJ , *-i®b prijateljev, mimo to-jejo „o°'utno dokončno, naj spoštu-«i pravice in naša stališča, ViftM^-mčujejo vsako netovariiško sibi »a^°vsky zanikuje, da CSSR ^ stjj^ veje veza z drugimi sociali-^ dje vm državami, in pravi: «Izkuš-<3a StY,zadnjih mesecih potrjujejo, — d>6dn‘‘° strogo izpolnjevali svoje i $ y?asih 'tBCSSR bo še dalje izpolnje-•U v "jv obveznosti, toda neopust- 0 -(l lsdovrBeoj je' da se spoštujejo - ni Orodni,.naCela demokratičnih mea- 1 v biipirt1* odnosov med sooialistdč- 1 1,1 delav SVami ter komunističnimi igl« Smrj,VStinti strankami.« nj^ mSrd<) Pravi dalje, da je bilo dil tedi,Uh Partij, ki so ga prejš-.„11 i!aOka ” Poslali v varšavskega se-lS ji ?°dai Potno netočnih informacij ■‘i^j yeriet,i "Rad. bi verjel in želim a r V k>0st’i u Pismo pripada sedaj pro-o„ a^ŽaUino^ori se ne želimo vrni- našli na podlagi anonimnega sporočila in ki bi moral preklicati duhove reakcionarnih sil, bi moral prispevati k razkrinkanju tistih, ki so postavili orožje v skrivališče z namenom, da zaostrijo stanje.« Centralni komite zveze romunske socialistične mladine je ob 20. obletnici pogodbe o prijateljstvu med Romunijo in CSSR poslal v zvezi češkoslovaške mladine poslanico, v kateri med drugim poudarja, da z veliko in toplo naklonjenostjo gleda na proces demokratizacije v CSSR, katerega namen je utrditi socialistični sistem, ter izraža vso solidarnost s češkoslovaško mladino, ki se zaveda svoje moči in sposobnosti graditve socializma pod vodstvom komunistične stranke. Rečeno je tudi, da ves romun- RIM, 22. — Seja poslanske zbornice danes popoldne je bila za poslance bolj privlačna kottiste seje, kjer se ne govori nič «posebnega». Za danes je bila napovedana razprava o SIFAR. že med debato o vladnem programu je več parlamentarcev izrazilo svoje negodovanje, ker Leone ni niti omenil tega vprašanja. Predsednik vlade se je izognil, da bosta predsednika obeh parlamentarnih domov prejela pre- krogih, da je Sovjetska zveza poslala češkoslovaški vladi noto ((zaradi naraščajočega zahodnega vpliva in posebno Zahodne Nemčije v CSSR«. Nota očita češkoslovaški vladi, «da je pustila nezavarovano zahodno mejo in s tem omogočila prihod imperialističnih agentov in orožja«. Sovjetski tisk nadaljuje napade na CSSR in očita predsedstvu KP CSSR, da je storilo korak nazaj v primerjavi, ki jih je maja sprejel centralni komite s tem da je zavrnilo diagnozo petih partij v Varšavi, češ da CSSR gre po poti obnovitve kapitalizma. «Pravda» piše tudi, da ameriški in zahodnonemški imperializem spletkari, «da bi odprl razpoko v socialističnem sistemu in premaknil v lastno korist ravnotežje sil v Evropi«. List dodaja, da je treba Schvolderjev obisk v ZDA povezati s temi načrti, in trdi, da ((zahodnonemški politiki prihajajo v Prago odkrito in z lažnimi nameni«. Zatem trdi, da se je število oseb iz Zahodne Nemčije, ki je prišlo v CSSR, potrojilo v primerjavi z normalnim številom. ((Češkoslovaške obmenje straže opuščajo carinske formalnosti in ne gledajo niti v prtljago avtomobilov«. Zatem govori «Pravda» o napovedanih manevrih zahodnonemške vojske na češkoslovaški meji in dodaja, da ima ta vojaška manifestacija izrazito izzivalni značaj. S tem v zvezi je bonska vlada danes sklenila preložiti datum ali kraj teh manevrov, ki bi morali biti sredi septembra blizu češkoslovaške meje. Bilten socialdemokratske stranke je zelo ostro kritiziral ministra za obrambo Schro-ederja, ki je nasprotoval odložitvi teh manevrov. Praški radio je javil, da so začele sovjetske čete, ki so sodelovale pri nedavnih manevrih varšavskega pakta, zapuščati CSSR in se vračajo v Sovjetsko zvezo. Danes je več sovjetskih enot prekoračilo slovaško mejo. Bratislavski dnevnik «Smena» piše, da je treba izrazom simpatije in podpore, ki prihajajo od jugoslovanskih, romunskih, italijanskih, francoskih, belgijskih, finskih in avstrijskih komunistov, dodati še glasove češkoslovaških državljanov o sedanjem stanju v CSSR, ter dodaja: «Prav gotovo bi bilo kratkovidno, če bi naši zavezniki in še posebno skupina petih varšavskega pakta še dalje podpirali nezaupanje, ki so ga u-stvarili z zlonamernim obrekovanjem, s škodljivim potvarjanjem, ki ga je širila skupina diskredi-tirnih posameznikov.« List dodaja: ((Nahrbtnik z ameriškim orožjem iz druge svetovne vojne, ki so ga iiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiriii Proslava dneva vstaje v vsej Sloveniji Odkritje spomenika 34 padlim borcem v Šempetru pri Gorici - 36 odlikovanih za dolgoletno revolucionarno delo ski narod popolnoma zaupa češkoslovaški komunistični stranki, «ki je sposobna uspešno dokončati veliko delo, ki ga je začela«. Proces proti atentatorju na beograjski postaji BEOGRAD, 22. — Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se bo jutri pričel proces proti Ivanu Jeliču, ki je 23. maja letos ni železniški postaji v Beogradu podtaknil dve tempirani bombi, ki sta pri eksplo-zi i ranili 14 oseb. Jelič, rojen v vasi Osmalka pri Doboju, ki je bil od oktobra 1966 zaposlen v Drobinu v Avstriji, se je med bivanjem v Avstriji povezal s teroristično usta-ško emigrantsko skupino. Ta ga je naučila ravnati z eksplozivom in oskrbela z minami Jelič je 27. aprila prvič prispel z dvema minama v Beograd. Kovček z minami je oddal v garderobo in se vrnil v Avstrijo. Zaradi neke okvare ni nastala eksplozija Dne 23. maja je Jelic na podoben način v posebnem kovčku pritihotapil dve novi mini, od katerih je eno vrgel v posodo za odpadke, drugo pa oddal v posebnem kovčku v garderobo. Bombi sta eksplodirali, ranili 14 oseb in poškodovali poslopje postaje. Javni tožilec v Beogradu obtožuje Jeliča po členu 111-1 zakona, ki predvideva kazen od treh let zapora do smrtne kazni. VČERAJ SO IZROČILI NAČELNIKOM SKUPIN PARLAMENTA Poročilo komisije Lombardi o SIFAR in dogodkih 1964. leta Poročilo skuša opravičevati De Lorenza, vendar vsebuje nekatere resne obtožbe in odpira nova vprašanja RIM, 22. — Danes so razdelili najprej v poslanski zbornici nato pa v senatu načelnikom parlamentarnih skupin besedilo poročila gen. Lombardija o preiskavi v zvezi z dogodki 1964. leta in zadržanjem generala De Lorenza. Poročilo je dokaj obsežno, saj ima 59 strani in sta ga poleg predsednika preiskovalne upravne komisije gen. Lombardija podpisala general letalstva Carlo Unia in admiral Enrico Mirti della Valle. O poročilu so uradno objavili samo daljši izvleček, medtem ko so načelnike parlamentarnih skupin prosili, da ne razširjajo celotnega besedila, ker gre menda še vedno za nekatere zadeve, ki naj bi biie državna tajnost. Na splošno pa poročilo ne pove mnogo novega m daje vtis, da obstaja med generali pač določena solidarnost, kot pravi pregovor, «da vrana vrani oči ne izkljuje«. Najpomembnejši so zaključki, v katerih je rečeno: 1. Komisija izključuje možnost, da bi bili ukrepi, ki so bili vzpostavljeni spomladi in poleti 1964. leta, Imeli za cilj izvesti državni udar. ........................................................................................................i.........................................................................iiiim .......................... V POSLANSKI ZBORNICI RAZPRAVA 0 SIFAR Scalfari je obtožil tudi Alda Mora «pravega izkoriščanja svoje oblasti» Govoril je tudi sedanji monarhist De Lorenzo - V senatu so razpravljali o vprašanjih dela in zaposlitve - Tudi Fenoaltea je odstopil kot predsednik senatne komisije pis poročila gen. Lombardija, ki je predsedoval preiskovalni komisiji o obtožbah proti gen. De __________ . _ Lorenzu. Sedaj je De Lorenzo "Prvi je govoril Scalfari (PSU), poslanec monarhistov, poslanec pa je tudi časnikar Scalfari, ki je o vsej zadevi pisal v listu «Espresso». Pri procesu, ki ga je De Lorenzo naperil proti listu, je bil sicer list obsojen, vendar se je razsodba zdela premnogim nekoliko čudna. Gen. Lombardi je vodil posebno preiskavo in sedaj je znano njegovo poročilo. Vendar so se z njim poslanci lahko seznanili šele danes dopoldne in niti ne vsi, lTer je bilo število izvodov omejeno. Na dnevnem redu seje poslanske zbornice je bila cela vrsta interpelacij. Vendar pa je takoj v začetku seje predsednik komunistične poslanske skupine Ingrao zahteval, naj bi se z;, čet ek seje še nekoliko odložil da bi bilo mogoče natančneje proučit: Lombardijevo poročilo. Predsednik Pertini je začetek seje odložil za poldrugo uro. sc ne stopiti na pot rensih •i f i„ '-'■Hra-nrt.i 11 a. * --- f razgovorov in posve- [6^ iej*J *’v iZSi°YaSki notranji minister est''' Iftavil listu «Mlada Fronta« .i df v? je ho d drugim: »Domneva se, kit S bi lil? skrito orožje izzivanjo, L a^ije v rk° boli ^dramatiziralo F Qrtavi rtrt£®sR; to se skoraj v vsej Gl^mneva,, raflJ* v!’ da , sindikatov «Prace» pa pi-nilbjl0 orožje skrito po; 5t I » ? lahkl?relno m na kraju, ki |0 i" tlidj Koto dostopen: List poudar-"jsaia n a je moskovska «Pravda» ‘e v ht OriwNdbi orožja, še preden 5 sliižhll a češkoslovaška varnost- a ],afskim List polemizira z bol-‘ ral «ir , “ftom «Rabotničesko de-Nje rl»asnai!,8a'silarri sovjetske vojsae dl «0 it J^ezda«, ki sta pisala, jf JI, ave vrožJe našli v več krajih v’ 4 stlaYl‘ eLS^Protju s tem, kar je ki jKOslovaški zunanji mim-. ditev tv .zanikal resničnost teh ji) Si.na.šli ° Po radiu izjavil, da w , rtQkoirv,., °rožje samo na področju - / ur uprS^pr je pisal tisk. Doli1; uLbi sktefioma se sliši govorih, id ckftoiloSdišče orožja v Sokolovu H 1 ^ So 177nirrn*R in n notvlttrirtm " 1 S? bi si^0gostor \ Sililo J^,iSee orožji mo I hf Se izzivanje z namenom, e, ^ stanje dramatizira«. Izjavil j J vSej piskava nadaljuje in da * Pra« lsSR mimo. 8 Se zatrjuje v poučenih LJUBLJANA, 22. — Slovensko ljudstvo je danes proslavilo 22. julij dan vstaje s polaganjem vencev na grobove borcev in z drugimi prireditvami. Glavne slovesnosti so bile v vasi Rašici pri Ljubljani, ki so jo fašisti prvo požgali leta 1941, v Jelšah pri Krškem, kjer so se zbrali oficirji narodnoosvobodilne vojske, in na jiokopališču pri Šempetru pri Gorici, kjer fo odkrili spomenik 43 padlim borcem, ki so pokopani v skupni grob- Predsedniku ljudske skupščine SR Slovenije Sergeju Kraigherju so poslali brzojavko s čestitkami ob prazniku predsednik skupščine SR Srbije Miloš Minic, predsednik Sabora Hrvaške Jakov Blaževič, predsednik skupščine Orne gore Veljko Mdlatovič in drugi. V petek je predsednik ljudske skupščine SR Slovenije Sergej Krai. gier izročil Šestintridesetim zaslužnim moškim in ženskam odlikova- ja, s katerimi jih je odlikoval iredsednik Tito za predvojno dol-oletno revolucionarno delo. Slo-lesnost je bila v dvorani republi ke skupščine, kjer je odlikovance agovoril Sergej Kraigher in orisal ihjihovo revolucionarno življenjsko pot. V imenu CK ZKS je odlikovan-bem čestital predsednik predsedstva CK ZKS Albert Jakopič in se (jim zahvalil za vse, kar so storili 'za delavski razred in ljudstvo pred 'vojno, med vojno in v času socialistične graditve Jugoslavije. Čestitkam se je pridružila tudi mladina, v imenu katere je odlikovancem čestital predsednik komiteja zveze mladine Ljubljane Bo rut Miklavčič. Odlikovani so bili: z redom republike z zlatim vencem: Ivan Novak, Vladimir Sveti na, Franc Štoka, Anton Šušteršič; z redom zasluge za narod z zlato zvezdo: Stanko Kovačič, Janez Mlakar, Malka Regent, Ivan štu cin, Peter Uzar; z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem: Jože Godler, Niko Jakofčič, France Klopčič, Angela Klopčič, Vikto Korenčan, Albin Kovač, Pedor Kovačič, Dušan Bole, Ivan Cah, Anton Cetin, Miško Kranjec, Ivan Makuc, Avguštin Pečarič, Nazarij Primožič, Ivan Stemad, Anton štunm, Tone Ukmar, Ciril Ušaj, Ernest Vatovec; z redom dela z rdečo zastavo: Vladimir Peraič; z redom republike s srebrnim vencem: Mara Cepič, Vid Vremec; z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki: Helena Borovšak, Majda Krooeger, Matija Lunder, Ivan Ovsenik, Angela Sepin, Ana Pavlin Ivan Pavlin; z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem: Avgust Vidmar; z redom dela z zlatim vencem:: Mirko Glavina, Ivan Jakomin, Stanko Pervanje, Anica Pervanje; z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo: Fani Vodene, Anton Regula, Ivana Pečnik. Luns v Tel Avivu TEL AVIV, 22. - Nizozemski zunanji minister Luns je sinoči dospel na štiridnevni obisk v Tel Aviv. Ob svojem prihodu v Izrael je izrazil upanje, da bodo razgovo ri, ki jih bo imel z izraelskimi pred stavniki pripomogli k rešitvi krize na Srednjem vzhodu V Kairu sta se danes sestala zu nanja ministra Jordanije Rifau in ZAR Riad. Na sestanku sta ministra proučila zadržanje velesil, prvi vrsti ZDA, Velike Britanije in SZ, o arabsko izraelskem sporu. V dolini reke Jordana je prišlo danes do novih spopadov med izraelskimi vojaki in člani arabske organizacije «Ei fatah*. ki je zahteval, naj sc v zvezi z vso zadevo SIFAR izvede parlamentarna preiskava. Parlament mora vedeti za dejstva Doslej mu je bilo na voljo samo poročilo Beolchini-ja in Manesa c prilogami. In čeprav ima danes na vpogled še Lombardijevo poročilo, pa so mu še vedno neznane zadevne priloge. Sedanjo italijansko politično realnost, je dejal Scalfaro, na žalost označuje kriza, ker se nad demokratičnim režimom uveljavlja režim direktorija, poln korupcije, zločinskega sodelcvanj.i in kaznivih molkov: zadeva SIFAR dobiva v taki zvezi poseben pomen. Scalfari je v to negat:vno oceno potegnil številne dogodke zadnjih let ter je zahteval od vlade pojasnila za mnogo vprašanj: od vzrokov za smrt polk. Rocce do odstranitve gen. Manesa in zamenjave s Celijem ter do pričevanja enajstih visokih častnikov karabinjerjev na sodišču, ki je v nasprotju o tem, kar pravi gen. Lomoardi v svojem poročilu in bi torej lahke- to bilo «krivo pričevanje*; nadalje do rezanja Manesovega poročila (znani «omis-sis»), kar se ni zgodilo zato, da se obvaruje vojaška tajnost, temveč zato, da utrpi škodo ena izmed strank na procesu De Lorenzo — «Espresso». Spričo hudih odkritij v Lombardi-jevem poročilu, je nadaljeval Scalfari, so zaključki komisije zelo mili nasproti gen. De Lorenzu. «Res-nica je, je zatrdil socialistični poslanec, da se hoče čez gen. De Lorenza in sploh čez dejanja in osebe, ki so bile zapletene v zadevo SIFAR, razgrniti pregrinjalo neka-znivosti.* Scalfari je tu obtožil De Lorenza izdajstva demokratičnih inštitucij. Pri tem se je razburil tajnik monarhistov Covelli, ki je Scal-farija imenoval «buffone», za kar ga je predsednik zbornice formalno posvaril. Scalfari je zbornico razburil tudi tedaj, ko je obtoževal ministra Andreottija za dobo, ko je ta Dil vojni minister, in ko je nato obtoževal tudi bivšega ministrskega predsednika Mora «prave-ga izkoriščanja oblasti, enega izmed tistih ministrskih kaznivih dejanj, je dejal Scalfari, zaradi katerih bi tedanji ministrski predsednik pač lahko bil obtožen*. Pri tem so se z leve slišale pripombe, da je bila vsa vlada odgoVorna. Scalfari je odgovoril, da je Mero prevzel o-sebno odgovornost, češ da ščiti vojaško tajnost. Na koncu svojega govora je Scalfari dejal, da bo u-porabil sredstva, dovoljena po pravilniku, da izzove v poslanski zbornici glasovanje, če vlada ne bo dala zadovoljivega odgovora. Potem se je oglasit De Lorenzo, ki je dejal, da ima njegova interpelacija namen, doseči od vlade, da vrne državi zaupanje v vojaške ustanove, ki so bile po krivici na padene, ne da bi jih učinkovito branil tisti, ki je to njegova dolžnost. Potem je predlagal, da bi se obveščevalna služba tako preuredila, da bi vojaška organizacija i-mela odgovornost zgolj za strogo vojaško službo. Za vse drugo pa naj bi skrbel poseben organizem, odvisen direktno oc predsedstva vlade. Zadnji je govoril liberalec Bozzi, ki je zahteval, naj bodo parlamentu na voljo vsa poročila o SIFAR z zadevnimi prilogami. Tudi on je postavil zahtevo po parlamentarni preiskavi. Jutri dopoldne se bo razprava nadaljevala, za popoldne pa pričakujejo vladni odgovor. V senatu so v imenu vlade odgovorili štirje podtajniki na štiri interpelacije in štirinajst vprašanj o delavski zaposlitvi. Podtajniki Radi (državne udeležbe), Caron (proračun), Barbi (industrija) in Cane-strari (delo) so podali obširno ilustracijo položaja na zadevnih področjih. Trdili so, da gre industrijski razvoj naprej, medtem ko se brezposelnost zmanjšuje, čeprav počasi. Senatorji, ki sc vložili interpelacije in vprašanja, so izjavili, da z odgovori niso zadovoljni. Samo Murmura (KD) in Bermani (PSU) sta vzela vladne izjave na znanje. Socialistični senator Fenoaltea je danes odstopil kot predsednik senatne komisije za pravosodje. Za predsednika je bil izvoljen v nasprotju z dogovorom med demokristjani in socialisti Komisija bo torej morala izvoliti novega predsednika kakor tudi komisija za o-brambo, kjer je socialist Dare tudi dal ostavko na. predsedstvo. Preklicana železničarska stavka RIM, 22. — Sindikalne organizacije so odpovedale stavko, ki bi se morala začeti 24. tm. ob 21. uri. I vJsi sodna preiskava. Do preklica je prišlo, ker so sindi- p°^Je °bravnava ?d' kati ocenili, da so v predlogih mi- fabinjerjev in v prVt^i Teveda 2. Motorizirana brigada je bila ustanovljena aprila 1962 in to iz upravnih In disciplinskih potreb, češ da morajo karabinjerji skrbeti ne samo za notranjo varnost temveč fcudl za obrambo. Samo četrtino brigade so premestili v Rim za parado 2. julija 1964. leta in je ostala v Rimu do 14. julija, ko je bila 154. obletnica ustanovitve karabinjerjev, naslednjega dne pa so oddelki vrnili na svoje sedeže. 3. Načrte za zaščito ((javnega reda« so Izdelali na osnovi točnih navodil odgovornih ministrov za notranje zadeve in za obrambo. Samo načrt »solo« (nov naziv, ki se ga je sedaj prvič ohjavilo) ni bil povsem normalen. Ta načrt je izdelal general De Lorenzo v začetku 1964. leta ln Je predvideval uvedbo Izrednih ukrepov samo s strani karabinjerjev. Ta načrt praktično ni bij izvedljiv, vendar pa Je Izvajalce spravil v dvom in je kasneje povzročil zaskrbljenost med javnim mnenjem in političnim svetom tudi v zvezi s kampanjo tednika «E-spresso« o poskusu državnega udara 4. Seznami, ki so jih junija 1964. leta izročili karabinjerjem,' so izhajali od SIFAR in odgovarjajo političnim seznamom kvestur ter vsebujejo samo imena saboterjev in oseb, ki so nevarne za javni red ter državo. V teh seznamih ni bilo nobene politično pomembnejše osebnosti. Komisija je mnenja, da je te sezname razdelil general De Lorenzo v okviru načrtov o izrednih u-krepih raznim poveljstvom, da bi bili pripravljeni izvesti predvidene represivne ukrepe: aretacije, pripore in konfinacije. 5. Poročilo Manes, ki je dobilo izredno publiciteto med procesom De Lorenzo - Espresso, ni bilo objektivno sestavljeno in je šlo preko poverjene naloge. Poročilo vsebuje tudi nekatere obtožbe proti generalu De Lorenzu in generalu Centu, ki so se kasneje izkazale za neutemeljene. 6. Kolektivno pismo, ki so ga podpisali poveljniki divizij karabinjerjev, da bi Manes zapustil svoje mesto, je spodbudil de Lorenzo, pri čemer gre za akt, ki se ga lahko kritizira s stališča ((tradicij vojaške etike«. 7. General de Lorenzo je kot poveljnik karaoinjerjev imel še vedno odločilen vpliv na delovanje SIFAR in je imel tesne stike z raznimi političnimi strankami. Kd Je preVzel poveljstvo karabinjerjev mu je sledila kaka desetina častnikov SIFAR, ki so mu bili zvesti, katere so se vsi bali in ki so ustvarili ozračje nezaupanja na škodo morale večine častnikov. 8. Komisija ni mogla preučiti delikatnega vprašanja upravljanja s sredstvi SIFAR, ker se glede nistra Scalfara novi elementi: priznanje upravičenosti zahtev in delni sprejem zahtev. O drugem pa se bo treba še pogajati in bo potem nadaljnje stališče sindikatov odvisno od ugoditve še drugim zahtevam. |||l■llllllllllllmllllllllllll■lllllllll■llllllllllllllllIIIlllll■ltllllllllllllllllllllllllll1lllllll||||||||||||||||||||||||||||||• ZAKADI GUEVAROVEGA DNEVNIKA Po sobotnih nemirih v Boliviji obsedno stanje Bivši notranji minister je pobegnil v Čile LA PAZ, 22. — Po hudih Incidentih, do katerih je prišlo preteklo soboto v La Pazu, je bolivijska vlada uvedla v državi obsedno stanje. Proglas za obsedno stanje je dal novi notranji minister, polkovnik Juan Perez Tapia, ki je nadomestil Aguedasa. Bivši notranji minister Arguedas je pobegnil v čile, kjer je zaprosil za politično zatočišče, potem ko Je bolivijski predsednik Barrientos izjavil, da ima dokaze, po katerih so ministrstvo za notranje zadeve izrabili za to, da so poslali Ohe Guevaro:' dnevnik Fidelu Castru, že poprej je Barrientos izjavi^ da je sam izročil Arguedasu izvirni Che Guevarov dnevnik. Vrhovno poveljstvo bolivijske armade je obvestilo predsednika Barrientosa, da je začelo preiskavo v notranjem ministrstvu. Ugotoviti hočejo, kako so Guevarov dnevnik pretihotapili v Havano. V drugem vladnem sporočilu pa piše, da so agenti varnostne službe odkrili iiprocastrovske komuniste«, ki so se bili vtihotapili v visoke vladne kroge. Do sobotnih neredov, ki smo jih omenili v začetku, je prišlo, ko so se policijske sile spopadle s pripadniki ((revolucionarnega nacionalističnega gibanja«. Demonstranti so zahtevali odstranitev Barrientosa, ki je po njihovem kriv, da je prišel Guevarov dnevnik v roke Kubancem. Pri spopadih Je bn en policist ubit, pet oseb pa je bilo ranjenih. Demonstranti so tudi opusto-šili tri policijske postaje. Desni basisti in častniki na oblasti v Iraku BAGDAD, 22. — Imenovanje Hasana al Bakra za predsednika iraške republike in sestave nove vla- de, kateri predseduje Razak Al Na-jef, odpravljata vsako negotovost glede politične usmeritve novega iraškega režima Sedaj je jasno, da so desni basisti in častniki iraške vojske prevladujoči sili, ki bosta imeli odločilno vlogo v politiki novega režima. Desni basisti, ki so bili glavni organizatorji državnega udara, imajo poleg položaja predsednika republike še 6 ključnih ministrstev, med katerimi tudi ministrstvo za obrambo, in za notranje zadeve. Poleg tega Je tudi novi načelnik glavnega štaba vojske in vršilec dolžnosti poveljnika letalstva general Hardan Takriti viden član desnega krila stranke. «Bas». Iz sestave vlade izhaja, da so v novi koaliciji zastopane vse glavne politične skupine, toda najmočnejšo skupino sestavljajo častniki. Od 25 ministrov je 10 aktivnih ali upokojenih častnikov. Predsednik vlade pripada iraškemu nacionalističnemu gibanju in je voditelj desnega krila oficirskega zbora. V novi vladi, so 4 pripadniki Kurdov, od katerih sta dva naslednika Barzanija. Tako veliko število kurdskih predstavnikov v vladi se tolmači, da hoče novi režim od vsega začetka pokazati pripravljenost na pogajanja za rešitev spora s Kurdi. Govori se, da so organizatorji upora že vnaprej obvestili Barzanija in mu predložili načrt za rešitev kurdskega vprašanja. Kurdi pa se do sedaj še niso uradno izrekli o novem režimu. BEOGRAD, 22. - Na Bjelašnici pri Sarajevu je danes zapadlo 4 cm snega. Istočasno se je temperatura spustila na —3 pod ničlo. Snega konec julija ne pomnijo niti strokovnjaki meteorološkega zavoda, ki mnoga leta spremljajo vremenske razmere v tem kraju. generala de Lorenza. V bistvu mu očitajo samo, da je med delikatno politično situacijo med vladno krizo poleti 1964 sprejel ukrepe, ki sp prehajali njegove pristojno-fk Poveljnika karabinjerjev in je izdelal načrt o javni varnosti, ki j« temeljil samo na silah karabinjerjev, pri čemer ni upošteval drugih varnostnih sil. Razdelil je poveljnikom sezname nevarnih o-seb in se je dogovoril z načelnikom generalnega štaba mornarice in načelnikom generalnega štaba letalstva o prevozu aretiranih, kar spada v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Na tak način je prišlo do dvomov in sumničenj, ki so povzročili kampanjo tiska in ustvarilo se Je ozračje, češ da so te pobude v pesnici usmerjene za izvršitev državnega udara. Poročilo nato navaja manj pomembne obtožbe in zaključke, da je imenoval polk. Tagliamonitija na dvojno mesto upravnika fondov SIFAR in karabinjerjev, končno da je delil kot načelnik SIFAR podpore osebam in ustanovam, ki niso bile v službenem razmerju in o čemer se vrši sodna preiskava. Celotno poročilo se sestoji iz uvoda in iz sedmih poglavij. V uvodu je govora o ciljih preiskave in o njenih mejah. Rečeno je, da niso imeli težkega dela, ker so vsi poveljniki sodelovali s ko-misijo, da so ohranili zapisnike zasliševanj v tajnosti. Prvo poglavje se nanaša na motorizirano brigado in je v njem rečeno, da je njena ustanovitev povzročila določeno začudenje tudi med visokimi karabinjerskimi častniki, ker gre za pomembno o-perativno sredstvo, ki (e izključno v rokah poveljnika karabinjerjev m se jo lahko torej uporabi tudi za morebitne ilegalne cilje. Omenja se tudi dvome, ki jih Je sprožila premestitev dela te strank, brigade na parado v Rim. Vendar pa poročilo zaključuje, da iz preiskave ne izhaja, da bi De Lorenzo ustanovil to brigado z ilegalnimi nameni in da gre torej za povsem normalno zadevo. Drugo poglavje obravnava načrte za ohranitev javnega reda. Poročilo Lombardi pravi, da je spomladi 1964 v resnici obstajala nevarnost, da bi prišlo «do ekstremističnih gibanj« in da je obstajala tudi s strani predsednika republike upravičena skrb. General de Lorenzo pravi, da je takratni predsednik Segni zaupal predvsem karabinjerjem in to ga je najbrž napotilo, da je pripravil ukrepe, da bi ohranil red samo s karabinjerskimi silami. V tej zvezi pa pravi poročilo, da morajo biti sile javnega reda stalno pripravljene in da zato pripravljajo v naprej načrte za zaščito pomembnih objektov. V tej zvezi navajajo navodila ministrstva za notranje zadeve iz 1964. leta in kasnejša navodila generalnega ravnateljstva za javno varnost. Ta navodila oredvidevajo sodelovanje raznih oboroženih sil in več stopenj izrednega stanja, kar pa se uveljavi na osnovi nepo- srednih ukazov političnih oblasti: vlade in parlamenta. Poročilo zaključuje, da ni nič ilegalnega, če se taki načrti sestavljajo in obnavljajo, zlasti kadar položaj kaže znake nevarnosti, zato je tudi normalno, da se obnavljajo seznami nevarnih oseb. Gre pa za kršenje pristojnosti, ko se je pripravljal načrt po nalogu De Lorenza. Vendar pa ta načrt ni bil nikoli do konca izdelan in so ga pričeli pripravljati pravzaprav samo v Milanu in v Rimu, zato ni obstajala nobena motnost, da bi poieU ta načrt izvedli, vendar pa je imel za posledico, da je vzbudil med Javnim mnenjem zaskrbljenost in neupravičeno bojazen pred državnim udarom. Načrt »solo« torej prehaja pristojnosti karabinjerjev, ga pa Je general De Lorenzo pričel sestavljati tudi iz osebnih razlogov, da h| sl okrepil svoj osebni prestiž «in da bi med političnimi krogi ustvaril psihološke pogoje za hitro reševanje ministrske krize«. Naslednje poglavje se nanaša na sezname SIFAR ln se v njem ugotavlja, da gre za povsem ((legitimne sezname«, ki jih sestavljajo varnostni protivohunski organi za osebe, ki so potencialni vohuni m da je tudi povsem v redu, če sestavlja sezname oseb, «ki so nevarne za varnost države«. Tovrsten seznam je bil ustanovljen v letih 1952-53 ln obsega osebe, ki so obiskovale šole za sabotaže v Italiji in v tujini in ki so ((pripadale polvo-jaškim formacijam, ki so bile ustanovljene med drugo svetovno vojno«, Pri tem gre v bistvu za partizanske formacije, kar govori, da je komisija mnenja, da je povsem v redu, če se sestavljajo posebni seznami partizanov, ki so menda nevarni za varnost države, saj le drugačna razlaga skoro nemogoča. Vsa ta imena so že poznali agenti Javne varnosti političnih uradov ln so že bili vpisani v osrednji politični seznam, zaradi česar, se ni čutila potreba, da bi od 1957. leta do 1964. obnovili sezname SIFAR. Komisija je preučila imena, ki so bila vpisana v seznamu SIFAR in pravi, da ni bil vključen noben poslanec ln nobena pomembnejša o-sebnost. Komisija je zaključila, da je ukaz o obnovitvi seznamov SIFAR izdal general De Lorenzo ln da je šlo za veliko tajnost, da ne bi prizadeti tega Izvedeli, kar Je povzročilo dvome med izvajalci in kar je kasneje povzročilo dvome in sumničenja. Zaradi tega je treba kritizirati ravnanje generala De Lorenza, ki je sprejel pobude, ki so prehajale njegove pristojnosti v zvezi z izrednimi ukrepi, ki jih je pripravljal brez nujnega sodelovanja z ministrstvom za notranje zadeve. Tako Je prišlo do resnega odmeva v jav-nem mnenju, ki ga Je povzročil «tisk v nekaterih primerih iz oseb-n.h ali političnih razlogov« Glede poročila Manes je govor v naslednjem poglavju, da je Manes prav tako prešel okvir preiskave ki mu jo je naročil gen. Cigtleri. ki mu je ukazal, da naj samo ugotovi osebe, ki so dale tedniku E-spresso na razpolago podatke. / tej zvezi poročilo opravičuje vene-rala Clglierija vseh obtožb, čes da n; o zaključkih preiskave obvestil ministra za obrambo, ker je bil general mnenja, da gre za notranje zadeve poveljstva karabinjerjev Poročilo Manes vsebuje izjave viso- ^L£astnikov' Ki ustavil Manes sam in ki so jih ti podpisali. «er so prejeli zagotovilo, da Uh ne bo nikomur sporočil. Poročilo končno dolži Manesa, da je prešel pooblastila, da njegov način preiskave povzroča dvome o njegovi objektivnosti, da niso u-temeljene obtožbe proti generalu Centu. Komisija je mnenja, da je utemeljena izjava nekega karabi« njers*kega generala, da je bil ted-mk »Espresso« v posesti treh iz-vodov poročila Manes nekaj mesecev predno je to poročilo bilo priloženo aktom procesa Espresso-de Lonrenzo. Poročilo preiskovalne komisije torej ne pove nič bistveno novega. V bistvu potrjuje vse vesti, ki so prišle na dan med znanim procesom de Lorenzo - Espresso, vendar pa v isti sapi skuša celotno stvar prikriti, ji odvzeti dejanski pomen. V določenin primerih pa gre za dokaj čudno logiko, ko se trdi, da je sestavljanje seznamov oseb, ki jih je treba zapreti, povsem normalna in logična zadeva in to tudi oseb, ki so »bile med drugo svetovno vojno v nerednih vojaških edinicati« in ko je povrh znano, da ne gre za nekaj stotin vohunov, osumljenih vohunstva ali diverzantskih akcij, temveč za preko stotisoč osebnosti najrazličnejših političnih Zanimiva je tudi teza, da je general de Lorenzo sicer pripravljal izredne ukrepe, ki pa so bili povsem normalni, čeprav ga je tre-ba grajati, ker je prešel svoja pooblastila, dejansko pa je to delal, da bi izvajal — morda celo hvalevredni? — pritisk na stranke da bi se čim hitrejše rešila vladna kriza. S to ugotovitvijo, pa zastavlja u-radno poročilo komisije tudi pomembno novo vprašanje: na čigavo pobudo je de Lorenzo izvajal pritisk? Prav gotovo ne samo iz lastnih ambicij, temveč v korist nekega, ki mu je to naročil. Vprašanje je toliko bolj utemeljeno, ker je znano, da je de Lorenzo kasneje prejel »plačilo« za svoje ravnanje, saj je bil povsem izven normalnega napredovanja v vojski imenovan za načelnika generalnega štaba. Na vsak način pušča poročilo odprtm preveč vprašanj, da bi se lahko javnost in parlament z iyim zadovoljila in je povsem lo- gično, da bo v tej zvezi parlamentarna debata zelo ostra in da bo prišlo do ponovne še odločnejše zahteve za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. OB VELIKI UDELEŽBI OBČINSTVA NA NOVEM ŠPORTNEM IGRIŠČU Nadvse uspelaproslava 70-Ietnice obstoja prosvetnega društva «Slovan » v Padričah O dosedanjem delovanju društva, o njegovih bodočih nalogah in o vlogi mladine je govoril Dušan Kalc - Pozdrav preds. SPZ dr. Hlavatyja - Nastop pevskih zborov iz Bazovice, Trebč, Boršta in Padrič, folklorne skupine «Rreg» iz Boršta in godbe na pihala «Parma» iz Trebč Del množice med izvajanjem kulturnega programa na novem prireditvenem prostoru. V prvi vrsti nekateri izmed najstarejših članov društva Prosvetno društvo «Slovan» iz Padrič Je v nedeljo proslavilo svojo TO-letnlco. črni oblaki iz katerih Je ves dopoldan in še v prvih po-papoidamskih urah lilo kot iz škafa, niso obetali nič dobrega in marljivi padriškj prireditelji so bili upravičeno v skrbeh, saj so za dostojno počastitev te pomembne domače in naše narodne obletnice sploh, vložili veliko požrtvovalnosti in truda, pri čemer nihče ni štedil svojih moči; ne mladina, ki je ves teden mrzlično, tudi ponoči ob svitu žarometov. urejevala novo športno Igrišče, na katerem je bila proslava, In ne odborniki prosvetnega društva, med katerimi je vsak prevzel določeno nalogo in jo — kot je proslava potrdila — tudi izpeljal v splošno zadovoljstvo vseh. Prav gotovo lahko rečemo, da je bila ta lepa proslava kolektivno delo vseh vaščanov in seveda tudi vseh tistih, ki so jim prihiteli na pomoč, predvsem bratskih prosvetnih društev, ki so sodelovala s svojimi zbori, folklorne skupine «Breg» iz Boršta, godbe na pihala iz Trebč, plesnega orkestra in pevk in prav gotovo ne nazadnje tudi Slovenske prosvetne zveze. Koliko ljudi je bilo na proslavi? Prav gotovo mnogo več, kot je bilo mogoče predvidevati, posebno še 6pričo slabega vremena v dopoldanskih uradi. Toda ko se je na zadovoljstvo vseh dopoldne nebo le zjasnilo in je posijalo toplo poletno sonce, so naši ljudje množično pohiteli v Padriče na prireditveni prostor. In ne samo domačini, tudi prijatelji slovenske pesmi in slovenske kulture iz drugih vasi in iz mesta so prihiteli v tako velikem številu, da je proslava zadobila tisti mani-festativni značaj kot se spodobi za takšne pomembne narodne obletnice. Prireditveni prostor je nudil prijetno sliko. Pred vhodom so dekleta v narodnih nošah pripenjala gostom na prsi jubilejne značke, na komaj dan, dva prej dograjeni športni ploščadi pa je bil postavljen oder za nastopajoče, pod katerim je godba ((Parma* iz Trebč pod vodstvom Franca Benčine pridno igrala poskočne koračnice, slovenske narodne in partizanske pesmi. Ob strani so v dobro založenih kioskih imeli na razpolago dobro pijačo in jedila. V tem prijetnem okolju je začel proslavo domači pevski zbor pod vodstvom pevovodje Svetka Grgiča, ki je zapel pozdravno pesem, nato pa je predsednik društva Silvester Grgič pozdravil vse prisotno občinstvo in poimensko tudi najstarejše člane društva, ki so kot mladi pevci sodelovali v zboru že pred petdeset in več leti, vse nastopajoče pevske zbore, folklorno skupino in godbo, predsednika SPZ dr. Roberta Hla-vatyja in predsednika SKGZ Borisa Raceta ter se zahvalil vsem tistim, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji proslave. Nato je predal besedo slavnostnemu govorniku Dušanu Kalcu, ki je med drugim dejal: Pred sedemdeset leti, v dobi ve- Slavljenec — mešani zbor p. d. «81ovan» iz Padrič Moški zbor p. d. «Slovenec» iz Boršta mmm likih socialnih in -političnih vrenj v svetu, v dobi prebujanja narodne zavesti med Slovenci, se je v Padričah po zgledu drugih primorskih vasi rodilo prosvetno društvo, ki so mu dali ime «Slovan». Prav tako pred sedemdeset leti so Padričani z lastnimi močmi in sredstvi zgradili cerkvico in jo posvetili sv. Cirilu in Metodu. Mišim, da so dovolj ta tri imena za jasno opredelitev duha, ki je prevzemal v tistih časih preproste a samozavestne in podjetne ljudi naše vasice. življenje prosvetnega društva «Siovan» je bilo vse prej kot enolično in danes smo tu zato, da bi te dogodke, te drobce, izrezljane iz velikih prizadevanj malih ljudi, zbrali v duhu v celoto, katere splošno veljavno bitnost ni mogoče več zdrobiti: zbrali smo se zato, da se s pesmijo, s katero daje duška vsem svojim čustvom, spomnimo lepe slovenske pesmi, s katero je «Slovam» skozi vseh sedemdeset let kljuboval I prežetih z ljubeznijo do svojega naroda. Slovenska prosvetna zveza vam želi, da bi vaš zbor učakal še dosti takih jubilejev in vam kliče: Vztrajajte, ker gre za življenje in obstoj tudi bodočih generacij!* Sledil je kulturni spored, ki ga je začel domač: mešani zbor »Slovan j> s staro Volaričevo «Slovan na dan*. Nato je prišla na oder folklorna skupina «Breg», ki jo vodi Berto Baračič. Skupina je ob spremljavi Nadje Krišcak na harmoniko zaplesala stiliziran ples «Polka je ukazana*. Sledil je nastop moškega pevskega zbora prosvetnega društva »Lipa* iz Bazovice pod vodstvom Stanka Zidariča. Zboi je zapel Ipavčevo »Planinsko rožo*, Gobčevo »Pesem 14. divizije* ter Josipa I-pavca «Imel sem ljubi dve*. Moški zbor »Slovenec* iz Boršta je pod vodstvom Svetka Grgiča zapel narodno «Furmanska», ter Vodopivčevi «0 večerni uri» in «2abe». Nato je folklorna skupina «Breg» gradivo za bodoče sestavljavce zgodovine narodnega in kulturnega življenja v Padričah. Prosiava, ki se je začela že v soboto zvečer s športnimi igrami in plesom, ter nadaljevala v nedeljo po kulturnem sporedu s plesom ob zvokih orkestra «Kras» in s sodelovanjem pevk Magde in Tatjane, se je zaključila sinoči s plesom, ki je trajal v pozne večerne ure. Marljivim padriškim prosvetnim delavcem, zlasti pa mladini, je treba za odlično organizacijo proslave izreči vse priznanje, saj so s to prireditvijo dokazali, da je prosvetno življenje v Padričah živo da priteguje v svoje vrste vedno nove mlade moči, da pa so še vedno aktivni in prizadevni tudi starejši člani. To potrjuje, da se v Padričah ni treba bati za kakšno krizo v prosvetnem delu, ki nastaja po navadi ob prehodu iz ene generacije v drugo, toliko bolj, ker so Padričani še enkrat dokazali, da se zavedajo važnosti, ki jo ima prosvetno delovanje zlasti pri nas v zamejstvu. stvarnosti, ki te lahko požre kot Mešani zbor p. d. «Primorec» lz Trebč lz Boršta zopet ob spremljavi Nad- nevlhta, če ji nisi kos s svojo vztrajnostjo in pogumnostjo. Govornik je dejal, da slovenska pesem ni zamrla niti v najmrač-nejšem času, ko se je nad naše ljudstvo zgrnila nasilna pest narodnega uničevalca in potujčevalca in ne izumira danes, ko ji iz okvira naše manjšinske skupnosti grozi nevidni a škodljivi zajedalec, materialno, ugodnejše razmere in neobčutljivosti za duhovne vrednote. Celo v najkritičnejših trenutkih so Padričani dokazali, da znajo ceniti pomen in moč kulturnega dela, pa čeprav so morali to delo opravljati za ceno lastne kože v -podzemlju, ki jim je drugače služilo za zaklonišče pred letalskimi napadi. Veliko nalogo — je dejal Dušan Kalc v nadaljevanju svojega govora — ki jo je slovensko primorsko ljudstvo do danes v glavnem zadovoljivo opravljalo, p:< moramo mi, njegovi potomci, pametno nadaljevati. Ta velika naloga je na nas mladih. Toda ali je naša današnja mladina na to pripravljena? Prizadevanja morajo biti v prosvetnih in narodnoobrambnih zadevah jasna, enotna, optimistična in usmerjena izključno k pospeševanju zavednosti in dejanskega delovanja, četudi ceno neudobne požrtvovalnosti. Pogosto slišimo med nekaterimi starejšimi izjave, da bo z njihovo smrtjo izumrlo tudi prosvetno delovanje, ker da je današnja mladina okužena od sodobne prilagajajoče se družbe. Da to ni splošna resnica nam dokazujejo študentovska in druga mladinska protestna gibanja, ki so v zadnjem času zajela ves svet. Marsikdo tega ne razume, marsikdo tega noče razumeti, vendar je to neizpodbitno dejstvo, ki dokazuje, da današira mladina čuti krivice in noče zavreči duhovnih vrednot. Te ugotovitve je govornik prenesel na padriško mladino in dejal, da se mladinski nagon odraža v Padričah v razbohoteni športni dejavnosti v imenu naprednih smotrov med tržaškimi Slovenci. Po mojem mnenju — je dejal govornik je to vsaj v naših razmerah tudi reakcija mladine, kateri starejša generacija ni dala zadostnega zaupanja ali pa je ni hotela in mogla razumeti. Dejal je, da tudi primer mladine v Padričah in ustanovitev športnega združenja »Gaja* dokazuje, da se mladina zanima za naše probleme ir. za duhovne vrednote nasploh, da pa je poleg koristnih nasvetov potrebna predvsem tudi več zaupanja. Samo na ta način, je dejal Dušan Kalc , bo lahko vredno nadaljevala delo, ki so ga tu začeli pred sedemdesetimi leti in drugje še prej Še več! Obnovila bo lahko prosvetno delovanje v smislu, da se to ne sme omejevati samo na gojenje krajevne ljudsko-prosvetne dejavnosti, temveč mora prevzeti nase obrambo slovenskih narodnih interesov na vsem področju, kjer prebivajo Slovenci. Dušan Kalc je zaključil svoj go vor takole: «Kot smo se pred neka. tedni zbrali v Doberdobu na veli častnem dnevu slovenske kulture, tako smo se danes zbrali tukaj Padričah, da se skupno ozremo na preteklost, sedanjost in bodočnost našega naroda, da skupno zapojemo pesem, ki naj ostane večen simbol ljubezni do sočloveka, naroda in človeštva nasploh. Naj živi slovenska kultura, naj živi prosvetno društvo 'Slovan'!» V imenu Slovenske prosvetne zveze Je nato čestital Padrlčanom k jubileju in prazniku predsednik dr. Robert Hlavaty. Dejal je med drugim, da «lahko današnji praznik primerjamo z žetvijo ali z bilanco vsega, kar je ta generacija in prejšnja sejala in delala s požrtvovalnostjo, z vztrajnostjo in tudi s pogumom v težkih dneh fašistične vladavine, iz ljubezni do nase besede in naše pesmi. Menim, da bi lahko bil vaš pevski zbor tako lepega imena za zgled drugim društvom, kaj premo re mala skupnost zavednih ljudi, Je Kriščak na harmoniko zaplesala sp! srbskih kol, za njo pa je na il mešani pevski zbor «Pri-mo,*a iz Trebč, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel Gobčevo «0, Podjuna* in štefanovičevo ((Zdravo*. Za zaključek sta nastopila združena zbora iz Trebč in Padrič, ki sta najprej pod vodstvom Oskarja Kjudra zapela Venturinijevo «Uje-dinjena domovina*, nato pod vodstvom Svetka Grgiča Vrabčevo ((Fizkultuma* in za zaključek ob spremljavi Oskarja Kjudra na harmoniko ttl pod vodstvom Svetka Grgiča še udarno Rozinovo «Naša vojska*. Med posameznimi zbori je igrala godba »Parma* iz Trebč, med samim kulturnim sporedom pa je predsednik društva Silvester Grgič izročil pokal In druge nagrade ekipam, ki so v okviru proslave nastopile na ženskem odbojkarskem turnirju za pokal ((Slovana*. Omenimo naj še, da je prosvetno društvo «Slovan» za to priložnost izdalo brošuro v kateri je o-pisana zgodovina društva od njegove ustanovitve do danes, v posebnem članku pa tuudi nastanek in razvoj Padrič. Brošura je opremljena s številnimi fotografskimi dokumenti In predstavlja dragoceno PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVAN» se toplo zahvaljuje vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispevali k tako lepemu uspehu proslave društvene 70-let-nice. Posebej se zahvaljuje sodelujočim pevskim zborom bratskih društev iz Bazovice, Boršta in Trebč, folklorni skupini iz Boršta, godbi na pihala iz Trebč, vsem pevovodjem in dirigentu, plesnemu orkestru «Kras», športnim ekipam za sodelovanje na turnirju, Slovenski prosvetni zvezi in njenemu predsedniku dr. Hlavatpju, naj-starejštm članom društva, mladini, ki je s požrtvovalnim delom pravočasno pripravila prireditveni vrostor ter vsem Pa-dričarjem, dekletom v narodnih nošah in občinstvu iz drugih vasi in iz mesta, ki je v tako lepem številu prihitelo na proslavo. Vsem prisrčna zahvala in zagotovilo, da ho prosvetno društvo «Slovan» še naprej vztrajno delovalo za naš kulturni in narodni napredek Odbor p.d. «Slovan» Silvester Grgič predsednik p. d. »Slovan* Dušan Kalc slavnostni govornik Dr. Robert Hlavaty predsednik SPZ med pozdravnim govorom milimillmlilliii....................................................................Mimiiiinimniii ODBOJKA V OKVIRU PROSLAVE 70.LETNICE SLOVANA Zmaga odbojkaric Sokola na turnirju v Padričah V okviru proslave 70-letnice ob- ski turnir z udeležbo štirih slo- sloja Pd Slovan v Padričah so na tamkajšnjem novem igrišču organizirali uspel ženski odbojkar- Dekleta v narodnih nošah so gostom pripenjale značke Folklorna skupina «Brcg» Uniit/B ^ glprJali&če glnhfsn ^ blHiu’ibii}o OPERNI FESTIVAL V OPATIJI Otello, Turandot, Aid n dva simfonična koncerti Festival v Opatiji se je že pričel pred tednom dni z nastopom Baleta državne Opere iz Bukarešte, ki je izvajal Labodje jezero Čajkovskega. Za 19. t. m. je bil na sporedu simfonični koncert Moskovske filharmonije pod vodstvom Kirila Kondrašina, za včerajšnji večer pa je bil napovedan Verdijev Trubadur. O-pozarjamo na nadaljnji spored: še tri opere in dva simfonična koncerta. Tako bo prihodnji ponedeljek na vrsti Verdijev «0-tello». V naslovni vlogi bo pel Pier Miranda Ferraro, ki je v Opatiji že udomačen gost, Lino Puglisi bo Jago, Desdemona pa Anna Novelli, Za ponedeljek 5. avgusta je napovedan simfonični koncert pod vodstvom slavnega Lovra Matačiča. Na sporedu so odlomki iz treh Wagnerjevih o-per. Sodelovali bodo tudi pevci, med njimi Lucilla Udovich. Naslednji ponedeljek — 12.VIII. — bo zbor in orkester s sodelovanjem zbora «Jedinstvo» izvajal v Marijini cerkvi v Opatiji Verdijev «Requiem». Dirigiral bo Davorin Hauptfeld, solisti pa bodo Branka Stllinovič, Blanka Zec, Viktor Bušljeta in Tomislav Ne-ralič. Teden dni kasneje je na vrsti Puccinijeva «Turandot» z Emmo Renzi v naslovni vlogi. Dirigiral bo Vladimir Benič. Festival se bo zaključil z Verdijevo «Aido» 26. avgusta. Dirigiral bo Ottavio Ziino, peli pa bodo: Milkana Nikolova (Aida), Viorica Cortez (Amneris), Luigi Ottolini (Radames) ter še Franjo Godec, Bonaldo Gaiotti, Cesare Bardelli in Darinka Segota-Ziger. Našim čitateljem zelo priporočamo obisk prireditev (n. pr. po zgledu Opencev, ki se jih včasih odpravi v Opatijo kar cel avtobus). Smrt enega izmed pionirjev filmske umetnosti PARIZ, 22. — Režiser Robert Peguy, ki je bil eden izmed kinematografskih pionirjev, je umrl v starosti 85 let. Začel je delati pri filmu 1.1908 pod psevdonimom Marcel Robert in ustvaril je kakih štirideset filmov. Med temi so bolj znani «La neige sur les pas», «Au pays du soleil)> in «N litre Dame de la Mouiseu. Njegov zadnji film «Vive la greve» je iz l. 1949. venskih šesterk. Turnir se je odvijal v dveh dneh, vendar ga prireditelji zaradi dežja žal niso speli izpeljati do konca brez za-pletljajev. Dež je namreč potek srečanj oviral in so morali zato del turnirja odigrati v dvorani stadiona «1. maj* v Trstu. V soboto zvečer sta bila na vrsti izločilni tekmi, v katerih sta bila tako Sokol, kot Zarja premočna zmagovalca. Sokol je brez težav odpravil požrtvovalne Gajev-ke, ki se kljub dvema okrepitvama iz vrst Bora niso mogle resneje upirati bolj izkušenim Na-brežinkam. Izid tekme: 2:0. V ostali tekmi je Zarja igrala proti precej okrnjeni postavi Brega in tudi Bazovke so svoje nasprotnice premagale z 2:0. V nedeljo so zaradi dežja uspeli odigrati le finalno srečanje med Sokolom in Zarjo. Proti pričakovanju je Zarja odigrala res odlično tekmo in je s svojo igro presenetila ne le občinstvo, ampak tudi svoje nasprotnice. Te so se morale namreč precej potruditi, da so odpravile razigrane Bazovke z izidom 2:1 (3:15, 15:8, 15:11). V borbi za 3. mesto so odigrali le en set, v katerem je Gaja premagala Breg s 15:10, nato pa so morali tekmo prekiniti zaradi dežja in Jo bodo nadaljevali kasneje. Po zaključku srečanj je predsednik Pd Slovan Silvester Grgič nagradil udeleženke turnirja, zmagovalke pa so prejele lep pokal. Turnir je zelo uspel in je vzbudil med našimi ljubitelji odbojke in športa veliko zanimanje. Prireditelji zaslužijo za to pobudo vse priznanje. Giovanni Guareschi je umrl CERVIA, 22. — Zaradi infarkta je danes zjutraj umrl časnikar in pisatelj Giovanni Guareschi. Popularni avtor «Don Camilla» je prišel v četrtek iz Roncola (Parma) v Cervio, kjer je nameraval kakor že več let preživeti poletje. Sele pred nedavnim je zapustil bolnišnico, kjer se je moral zdraviti zaradi srčnih motenj, imel je 60 let, kot časnikar je pa delal od 1929. Napisal je več knjig, med katerimi sta zaradi filmske obdelave znani zlasti »Don Camillo» in «Povratek don Camillan. Kot don Camillo in Peppone sta si znaten del srt je popularnosti pridobila Fernfi del in Gino Cervi prav s tert dvema vlogama. Verjetno b°J Guareschija pokopali v Ronc stanove Nagrade Villa San o* vanni je ing. Giovanni Cali. Sergio Spina sc ne bo udel^ beneškega filmskega festival* RIM, 22. — «V časopisih s\ bral, da namerava prof. C/d*? ni vzeti v poštev, poleg druf, tudi moj film «Fantabulous». J bi presodil, če bi ga lahko vk‘f čil v prihodnji beneški /esfij: Poudarjam, da se čutim P°~, ščen ob tem zanimanju prof. CM rinija zj moje delo, vendar ' moram jasno povedati, da ob sedanjem stanju stvari s" nil, da se a priori izključim izbora kandidatov za festival ’ bom poslal «Fantabulousa» V J. netke». Tako je izjavil režK Sergio Spina, ki je povedal, je pred meseci prav on sam * govarjal Chiarinija, naj vzarflt poštev tudi njegov film. Sedal < je pojasnil, kako je prišel do danje odločitve. Spina je vodstvenega sveta ANAC (As. ciazione Nazionale Autori Cine"1 tografici) in njegovo sedanje 1 lišče se sklada s stališčem, ki’ je društvo sprejelo do ben°’ aa filmskega festivala Pri " je Spina izrecno poudaril, pri ANAC niso proti CMarim . . .i _r kar je treba povedati enkrat vselej. Chiarini je bil pravzaf. prvi, ki je protestiral Protil stivalu, prvi, ki je skušal */? meniti staro in preživelo elf iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiHiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111 POD OBTOŽBO UMORA M. L. KINGA 12. novembra proces proti Jamesu E. Rayu MEMPHIS, 22. — James Earl Ray, ki je obtožen umora temnopoltega voditelja Martina Luthra Kinga, je danes pred sodiščem izjavil, da «ni kriv*. Po razpravi, ki Je trajala le 11 minut, je sodišče določilo sodno obravnavo za 12. november. Sodnik Preston Battle je zaprosil tako tožilca kot branilca, da si proučita primer v šestih tednih, da bi bila pripravljena za proces, ki ga ne bi smeli odložiti. Ray, ki so ga izgnali iz Londona, je izjavil, da «ni kriv* niti obtožbe posesti orožja. RIO DE JANEIRO, 22. — Baje je osem skrivnostnih do zob oboroženih oseb odpeljalo neznanokam po Bormannu in Eichmannu najbolj iskanega nacističnega vojnega kriminalca dr. Josefa Mengeleja, ki se je skrival kot nameščenec občine Sao Joao De Alcalina v severnem delu brazilske države Parana pod imenom Cirilo Chavec Flores. Godba na pihala «Parma» iz Trebč nagraduje ekipe udeleženke turnirja odbojkarskega kmeta iskali proslulega ki pa je Izginil In zabrisal vse dove za seboj. V četrtek pa */ skrivnostni ljudje odkrili ln bili. Poveljstvo brazilske zvezdni llcije je danes zanikalo vest 0 , taclji Mengeleja. Preiskovali": gani so namreč ugotovili, da *? rana oseba ni nacistični zlo#11 Bivališče sovjetskega poslal Streli iz brzostrelke na vilo «Arameleb • a im turo te ustanove. Chiariniju I* spelo marsikaj spremeniti in K zato ga del filmskih producem bojkotira. ANAC pa je proti lotni beneški ustanovi (La nale) in zato tudi proti Med tem je tudi zdruM* francoskih študentov (Union K tional des etudiants) ob;#’' da ne bo poslalo na festival ** jih predstavnikov. 2e agenti obmejnega bataljoI?J Foz de Iguacu so na prijavo nej zlo4-? vse ’ RIM, 22. - Agenti sodne«*, delka karabinjerjev in politi^ oddelka kvesture nadaljujejo 8j iskavo za ugotovitev krivcev. K v noči med soboto in nedelj0 ^ ljall z brzostrelko na vhod V Aramelek* v Ul. Aurelia Je blavllšče sovjetskega am-ba* j ja v Italiji. Neznanci, ki so sejj bližali železnim vratom vile ž *: z ugasnjenim motorjem, so P° lih zbežali. Domnevajo, da «{Jj Isto skupino, ki Je pred °*^ ^ rti dnevi streljala s samokres0^ sedež sovjetske trgovinske d* clje. PORDENONE, 22. - Dva ž*' l kana in oborožena neznan0* f danes oropala banko v Azzan0) cimo in se oddaljila s plenom * lijonov Ur A PRAGA, 22. — Neznani taj*^ vlomili v vilo sina Antonlna nega medtem ko Je bil ta n®j so lzoraanlH v kendu. Neznanci so omar, pustili pa so dragocen0^ so jih verjetno prezrli. Sin un0; nega se je vrnil ponoči don , je policija že uvedla preisK*™ * c % > o & & > * a * si a o™ >t* z ^ j* a a. js— a o a il PRIMORSKI dnevnik fRVI DELAVSKI SVETI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Kaj se bo na jesen zgodilo t ostrovski železarni Nasprotujoča si mnenja glede tega, kako rešiti vprašanje kompetenc ■ Kaj je predvideno v aačrtu statuta o ustanovitvi delavskega sveta v ostrovski železarni ■ 0 katerih vprašanjih naj bi svet sklepal samostojno in o katerih bi imel dati samo svoje mnenje ■ Kako bo z direktorji Prv&ga oktobra letos bo verjet-^voljen prvi delavski svet na češkoslovaškem. «Svet delavcev Podjetja«, ga tu Imenujejo. Do zgo-svlnskega dogodka bo prišlo v bi od naj večjih tovarn češkoslo-®ske, ogromni železarni «Nova Klementa Gotwalda» v Mo-®vski Ostravi, kjer 24.000 delav-ev letno proizvede 2,7 milijona n'b Jekla, od česar je četrtina na-,b«»jena Izvozu. Kdor češkoslovaška podjetja obl-■■ p v tem trenutku gospodarske sli»0rme’ 130 na vsakem koraku J 451 razna mnenja in ocene o kaj jim bo novi gospodarski •3tem prinesel. Čeprav so bili u- l> kri ®PI sprejeti z navdušenjem, zla-‘ v onih podjetjih, ki pomemben 1 Proizvodnje izvažajo, pa se v JefrLZ ustanovitvijo svetov v pod-boiti ffovori z dokaj večjo oprez-i>tjo in tudi ocene so si močno « mrfPr0tUjoče' Iz nasprotnih si - «!ri^ se vsaJ doslej lzkrlstall-u _, a ° nekaj dilem: do kje iti v po-«i tor^U dajanja kompetenc tem sve-» bivt ’ al* *n v 'kakšnem številu so «! bod bri1 ^nanJ1 6Ianl sveta, ali veiivi delavci, razpolagajoči s pre-) bil pooblastili, «pojedli» svo-akumulacijo ali jo bodo, na-nh.A0, trezno porazdelili na za-M*ek ter investicije. En ®a ta razmišljanja so najbolj aciina prav v ostravski 'železarni, lett 6 tu kolektiv že pred nekaj re 3aCel postopno uveljavljati me-VsBnovega gospodarskega sistema. V1 bt je pa tu jasno, da prav no-dberalnejši sistem gospodar-a na češkoslovaškem omogoča ^bejše vključevanje delavcev v lo ^v|^anje gospodarstva, če ni ce-beposredno odvisen od tega. 4 V tovarniškem časopisu je izšel Vltvii a nairt statuta o ustano-odoi dravskega sveta, ki ga Je sver a vlada. Po tem načrtu bi l(o|p, ^tel 20 članov, izvoljenih v {l„Jttlvu, in pa nekaj zunanjih ke °v’ To bl bili predstavniki ban-- ’ 2atem predstavniki podjetij, ki ga . — t/ivuuiuurtiuvi puujovij, i*v* vin^Varn° opravljajo zunanjetrgo-v, “k® Posle, predstavniki podjetja, kj 7 Posle, predstavniki podjetja, sta a®topa potrošnike Jekla, pred-vi^biki raziskovalnih inštitutov, m. ,e kovinarske šole in združe-a žlezam. **t^g»aVCi že,ezarne' člani delav- p| sveta, bodo izvoljeni s taj-*t>va ®lasovanjem, pravico do gla- V VaV8P,la Pa Imajo vsi člani kolekti- t l,,,. Clftnl svetu .so izvolient Ta H v p let) ^ Snl sveta 80 izvoljeni za dve v statutu pa bo predvidena bianrt0st' da Se nekaterim članom »- . ust Podaljša. Izvolitev članov 8a ^(*lzvr*1|a na osnovi nekakštie-deiki g — ii _______________________________________________ rt_ oddelčnega ključa: nekateri od-^bodo Imeli samo po enega I v brelkf - - - s..Otavnika, drugi po tri ali pet. izvoli predsednika in njego- »Ve^bkrbestnika. Direktor je član ,I^ut podjetja zeio natančno tt.edvldeva kompetence sveta. Ob- satp*^, ukrepi, ki jih svet sprejme Co*ledu lrria neP°sreden vpliv v °bšto'|,Ut nJ,h°vega sprejetja, kot isreiJaj0 tudl taki, o katerih svet 4 II 1 J2r6ka'JU lual taki, o katerin svet * Va va ®VoJe mnenje, nima pa vpli- * Tako P°e,edu njihovega izvajanja. 5 r®ktor1Vet samostojno postavlja di-*°ča B| in njihove pomočnike, do- ' ke, fohd in osebne dohod- p PočljM) a 0 morebitni integraciji gre 2fta in ima pravico veta, ko j inveo., ukrepe v zvezi z velikimi ‘uvesti ,, v zvezi z velikimi Pla4nn, am', ki bi lahko ogrozile Oela fond-bo imel8111 svet ostravske železarne Je mnen?adalJe Pravico izreči svo-vatt ne pa neposredno vpli-■ Pianu iaP°initev sklepa o letnem I batičn,. Podjetja, porazdelitvi fl-" cijah ? sr®dstev, o večjih invseti-razen „ „ Jan, r«, — *a!kli.|,Ji_ 1911 v primeru veta, ter o Sta, d®® računu pr& k°trja za šest let, lahko Predvideva, da svet lzvo-pa ga zamenja tudi pred iztekom o-menjenega roka. Vendar je treba predlog za zamenjavo oziroma odpust direktorja izročiti leto dni, preden se mora definitivno umakniti. Tu pa se začno plesti razmišljanja okrog funkcije direktorja v češkoslovaškem podjetju. V starem sistemu je direktor imel pravico odločati o najbistvenejših stvareh z najširšimi pooblastili. On je odločal o investicijah, o letnih planih (razumljivo v sodelovanju z osrednjimi državnimi planskimi ustanovami in ministrstvom), o delitvi akumulacije na plačilni fond ter ostale fonde. Le v pogledu zadnjega je imel nekakšen protiutež v sindikatih, ki so skrbeli, da bodo delavske plače na določeni višini. Imeli pa so pravico do svojega stališča, ne pa tudi do tega, da bi sprejemali sklepe. Z ustanovitvijo delavskih svetov je bila postavljena močnejša protiutež vsemoči direktorja, čeprav je predvideno, da direktor še na- dalje v najvažnejših stvareh sam odloča, je pa vendarle tu delavski svet, katerega avtoritativno mnenje le ne bo mogel tako lahko preskakovati. S tem, da je svetu omogočeno direktorja tudi pred iztekom roka zamenjati, se skuša doseči to, da bi svet s pomočjo kadrovskih sprememb vodil tudi poslovno politiko podjetja. Vendar smatrajo nekateri, da je ta možnost trenutno samo formalna, zakaj direktor ostane po odpustu še leto dni v podjetju. V ostravski železarni tudi poudarjajo, da bo statut v teku let obogaten z izkušnjami. Predvidene so spremembe v pogledu razmejitve sklepov, na katere ima svet neposreden ali posreden vpliv, da bi se tako spopad med samoupravnimi in vodilnimi organi kar najbolj ublažil. Z ustanovitvijo delavskih svetov v podjetjih se je — tako menijo v češkoslovaških podjetjih — na osnovi novih gospodarskih ukrepov dokončno začelo uresničevati že napovedano stališče, da podjetja ne pripadajo državi, temveč delavcem. Od njihovega dela bodo v perspektivi odvisni poslovni uspehi podjetja, njegov razvoj ali polom, kar je v novem češkoslovaškem gospodarskem sistemu tudi dopuščeno. Zakon o delavskih svetih na češkoslovaškem sicer ne bo predvidel, da bi podjetje lahko razpadlo, ker ostane le-to še vedno nerazdeljeno, sicer pa docela samostojna celota, čeprav se bo s prisotnostjo zunanjih predstavnikov v delavskem svetu ta absolutna samostojnost zmanjšala. Toda tudi to je rezultat določenega razvoja češkoslovaških podjetij, določenih izkušenj in specifičnih priložnosti, ki jim onemogočajo popolno uresničenje v nekaterih deželah že pre-izkušanih rešitev. ((Pazljivo proučujemo samoupravljanje v Jugoslaviji,« pravijo na češkoslovaškem, «vendar moramo upoštevati tudi posebne okoliščine, ki vladalo v našem gospodarstvu ter s kombiniranjem priti do lastnih rešitev M. STANIČ Biti hoče umetnica, ne zvezdnica, pravi Geraldine Chaplin, pojasnjujoč, da jo je že oče opozarjal na nevarnosti zvezdniškega sistema. V resnici tudi je dobra igralka, pa še pametno dekle, ki se mu nikakor ne vrti v glavi. Na sliki jo vidimo skupaj z mladim španskim režiserjem Carlosom Sauro ~ acijciii variusum sauro ................................-....—.....................-..............................„„................... nekaj nasvetov oziroma podatkov za ljubitelje planin Olajšave za obisk obmejnih vrhov Mangarta, Kanina, in drugih gora ivi—t • i c . , . 7~Z ... . Vr Mnogi izleti in vzponi na gorske vrhove v obmejnem predelu med Italijo in Jugoslavijo kakor tudi med Jugoslavijo in Avstrijo so danes mogoči brez slehernih formalnosti - Potrebno pa je biti seznanjeni z določenimi omejitvami, ki še obstojajo llfllllllllllimilllllllllMIIIIMlIllllllllllllllllMlllllllllllllllllllillllllllllllllMIHIIIIIIIimilllllllllMIIIMIIIMIIIIIMI IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava devetih v dvorani «USIS» Za zanimivo razstavo «Železni kip v mestu jutri» t- bivši dvorani US1S sta dala pobudo ameriški konzulat in italijansko-ameriško združenje. Je to prvi prikaz dosežkov udeležencev prvega letos zaključenega tečaja mednarodne akademije železa, ki jo je lani ustanovil v Maroceo di Mogliano Veneto treviški kipar Toni Benet-ton, da bi tako poživil na državnih akademijah spričo tradicionalizma usihajočo umetnost kiparstva. Nove možnosti monumentalnega ustvarianja nakazujejo tu pomanjšani, a sicer veliki železni osnutki devetih udeležencev iz raznih držav. Vsi so že uveljavljeni kiparji, in sicer: Jugoslovan Be-lizar Bahoric. ravnatelj umetniške sole v Zagrebu, 'Joni Benetton, ravnatelj imenovani, akademije, in njegov sin Simone. Američan Robert Bourdon, Francoza Denis Frilleg in Jean Mane Krauth, Čeh Bruno Habermann, Avstrijec Jo-hannes SNunschheiu. in še Bruno Valazzo. Združuje jih pa, te po kulturi in jeziku tako različne u-metnike, zavest, da je danes arhitektonski razvoj mest povsod enoten in da zato monumentalni kip sredi njih mora biti neposredno nasproten njihovi racionalni stvarnosti. Od tod abstraktnost teh kipov, ki jih tu šele njih fotomontaža v povečane slike gradbenih kompleksov pravilneje približuje dojemanju običajnih obiskovalcev. Razumljivo je, da prevladuje po svoji strokovnosti obdelave njih učitelj Tom Benetton, a ga po iznajdljivosti prekaša sin Simone, kot npr. glede vhoda v justično palačo v Vicenzi Ostali ustvarjajo, sledeč lastni občutljivosti v odkrivanju umetnišKih komponent, ki jih sprošča igra kontrastov med volumni stavb in geometričnostjo njih površin ter v železu grobo obdelanih oblik, rastočih iz kiparjeve domišljije Tako se Bahoric v prostorninsko zračnih plastikah usmerja v emblematiko, Bourdon v izrazito plastičnost, Krauth v tehnološkost nekakšnih anten, Hu-bermann v navpično rast struktur, Wunscheim v školjkaste obline, ki kontrastno učinkujejo ob skoro kitajski znakovnosti oglatih tvorb Bruna Vi llazze Za sedaj so to le predlogi za novo kiparstvo; ustvarjajo pa videz samotnih prič neke davno izginule tehnične civilizacije Kiklopov, ki so že pred pojavom človeka izumrli ali pa se izselili na druge planete. MILKO BAMBIČ tkmfmm Radio Trst A točil 8 l5‘ 13.15, 14.15, 20.15 Po-- ■ 8 ' 7.00 TOREK, 23. JULIJA 1968 Nacionalni program njj"* ' L00 Koledar - 7.30 Jutra-Hesm- as^a * H.3.r> Šopek slov. iijjg”1 ' 12.00 Rehar: «Naši n’vici neko- *;rak» - 12.30 Za vsakogar 17.00J' 13.30 Glasba po željah -Itaij, 0fkester Casamassima -17.20 , lansčina - 17 25 fUncha za vaš .-Revnost 17.35 Glasba za vaš 18.15 Umetnost, in prireditve - 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje A. Celentano 14.45 Popevke - 16.00 Spored za mladino -17.05 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba 20.15 Doni-zetti: cLucrezia Borgia«. 18.30 ^oncBrt-T. 1,1 PrlJeallve • io-du jev 1 na®e dežele - 18.55 Bay- II. program 20.00°^ 1910 P'08če za vas 20.35 Verdi: «La Tra-22.50 Zabavna glasba. 12 os ^r5t tja št . Russ°-Safred - 12.25 ^Ucc!š,an ' T3.15 Juke box - 13.35 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 18.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 11.45 Plošča za poletje - 13.00 Ne streljaj na pevca - 14.00 Juke box -15.15 Violinist Isaac Štern - 16.00 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping- Slo venijo 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.30 in 8 25 Informativna oddaja - 9.08 Operna matineja -10.00 Marjan Marinc: *Skrivnost-ni primer* - 10.15 Kaj pojo otroci - 10.30 Orkester Kaempfert - 13.10 Carl Maria Weber - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Iz kraja v kraj 15.05 Koncert za oddih in zabavo - 16.20 Glasbeni intermezzo - 16.40 V torek na svidenje: - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana - 19.00 Aktualnosti doma in po svetu - 19.15 Iz naših studiov - 19.50 Na mednarodnih križpotjih - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.k; Poje Lidija Kodrič - 21.00 S. Mrožek: »Policaji* - 22.15 Parada popevk - 23.10 Glasbena medigra - 23.15 Skupni lccin. uukc uu, - pong - 20.01 Živelo poletje - 21.10 ^raTjRT ^OJCh Aehbum' aCn*m; «Madame Butterfly*, I. J. L. Borges. »La forma della pa^eTkrbi g Js spada* - 22.10 Ne streljaj na pev- Fds->e sk ca - 22.40 Jazz. 7 Koper 2o.ta p 8-30, 12.30, 15.00, 17.00, ba . Q?r0cda ' Jutranja glas-ški J, Popevke 9.30 Zagreb- III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo -11.20 A. Borodin - 11.40 F. Chopin 12.40 Recital kvarteta Koncert- ih ®olisti , “B1CU - 12.40 Recital kvarteta Koncert- U.00 pj"-: 10-00 Pod senčnikom - haus z Dunaja - 14.30 G. Char- - l2onC? 'A130 Dana8nji pev- pentier: «Luisa» - 15.30 Mozart -in 12.50 Glasba ■iah 12 00 - ___________ 14,00 i '3'33 Glasbeni vajkovsi^0sl,a.v.i-'a v svetu ' DriČ!" ^*30 Fumorama -15.10 po z tifiak vrtilji v svetu - 14.10 S dietno 16.00 razpoloženje - -,cla 16.30 Iz operetnega J8-15 Pni Zabavna glasba -JKianA Johnny Hallyday - 18.40 S TR - 20.00 Poje A-°rkester °-30 Prenos RL - 23.10 pentier:-------- ------- 16.00 Ital. skladatelji - 18.45 Ital. gospodarstvo - 19.15 Koncert - 20.30 G. B. Vioo, ob 300-letnici rojstva. Filodifuzija 8.00 Operna glasbe. - 10.05 Rahmaninov - 10.35 Simf. koncert - 12.30 Sopranistka Jolanda Torria-ni, pri klavirju Antonio Beltrami - 8.30 Glasba z vsega »veta. Pasje Ital. televizija 18.15 Spored za mladino - 19.15 Znanost in tehnika 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Goldoni: «Lažnivec» - 23.20 Dnevnik.* II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Europa gio-vani - 22.30 Ciao mamma*. Jug. televizija 21.00 in 23.55 Potočila - 19.30 Risanke - 19.45 Filmska burleska - 20.00 Kako smo gospodarili -20.56 Pesem poletja - 21.40 Temni prehod — film 23.25 Niso samo rože rdeče — B. Lesjak. Vreme se je zadnji čas »ski-salo», ne more pa tako trajati dalj časa. Že je opaziti znake, da se bo popravilo in dokončno ustalilo. Poletni meseci bi nasploh imeli biti vsaj v glavnem lepi, ker je na tisoče ljudi, utrujenih in izčrpanih od dela, skrbi, divjega življenjskega ritma sodobnosti, ki so resnično potrebni temeljite^ ga počitka, miru, sonca, prijetne družbe in pa kar najbolj tesnega stika z naravo. Vsi, potemtakem, ki bi med svojim dopustom glede vremena doživeli manjše-«&-večje razočaranje, hi resnično nekje bili bistveno oškodovani ne samo v pogledu zabave in razvedrila, ampak tudi zdravi i. Torej upaj mo, da nam bodo preostali dnevi julija, avgust in morda celo september, kar zadeva sončne dni, kar se da naklonjeni. Da se bomo čim imenitneje počutili tako ob morju kot v gorah, pač glede na to, kateri od obeh omenjenih naravnih elemntov enemu ali drugemu bolj ugaja Morske obale so že doslej bile močno obiskane. Na njih je vrvež, pa tudi gneča obmorski turizem si lahko obeta odlično letino. Nekoliko slabše je bile prav zaradi zadnjih vremenski.: nestalnosti, v gorskih ietoviščarskih krajih. O-paziti pa je, da sc tudi v gorah obisk zadnji čas izboljšuje. Morda ne bo napak, če bi našim tržaškim ljubiteljem gora in njihovega pravljičnega sveta s tem v zvezi postregli s kakim koristnim nasvetom. Da bi se na svojih nedeljskih m praznicnil izletih v ta svet — pa tudi za primer, da žele tu_ prebiti svoj letni odmor — lažje znašli v elementarnem in sugestivnem okolju, ki ga sicer še ne poznajo dovolj Zadnji čas so tudi izleti na obmejnem področju postali nekaj povsem normalnega in, lahko bi celo rekli, vsakdanjega če pod tem pojmom razumemo enostavnost, s katero se na tak izlet danes odpraviš. Niso več potrebni razni dokumenti in dovoljenja, kot nekoč, da bi se mogp; povzpeti na ta ali om obmejni vrh vzdolž ita-lijansko-jugoslovanske meje. Zahvaljujoč se stalnemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in Italijo, meja že dolga leta ni več hermetično zaprta, kakor se je spominjamo iz let neposredno po vojni. Želite,, recimo, obiskati Mangart? Kdor ga še ni in so mu gore pri srcu, si to vsekakor želi, saj sodi med najmogočnejše, če ne najlepše vrhove naših gora! Torej, odpravimo se na Mangart. Nekateri se nanj povzpnejo ne od koče, do katere je moč priti z avtomobilom, marveč iz Tamarja. Če se od tu povzpnemo na Kotovo sedlo med vrhem Jalovca in Vevnico, potem lahko stopimo s sedla na vrh Vevnice in gremo, sledeč grebenu, ki teče pretežno ob sami meji, do vrha Mangarta. Dostop na Mangart pa je možen tudi s sedla na drugi strani, od koče na Mangartskem sedlu. Ob meji se dviguje v oblake tudi Karan, ki je dolgo časa bil »nedostopen*, saj je bilo potrebno posebno dovoljenje celo za obisk koče Petra Skalarja na ka- ninskih podih. Iz omenjene koče je danes dovoljen dostop na naslednje vrhove: Karan, Prestrelje-nik in Laško planjo ter na sedlo Preval. Dostop je mogoče bodisi iz Bovca skozi vas Pluznc navzgor do Skalarjeve koče ali pa skozi naselje Na vrzeli min* planine Kr-nice in še na druge vrhove. Od Plužne, do koder lahko pridemo z avtomobilom, rabimo do Skalarjeve koče še tri ure hoda, naprej na vrb Kanina ali Prestre-lienil Ijenika pa štiri ure. Na omenjene vrhove je moč brez posebnega dovoljenja vsak dan vse leto, z eno omejitvijo: dovoljenje velja le od sončnega vzhoda do sončnega zatona. Sicer pa, ker smo že sredi počitnic in se mnogi šele okrog sebe razgleduicjo, kam bi stopili in kje bi bilo lepše, naj omenimo nekaj drugih zanimivih gorskih vrhov nekoliko dlje od naše meje, postavimo ob oni drugi na severu nase natične domovine. Tu je n.pr. Peca, pravljična gora naše mladosti, go.-a kralja Matjaža. Iz planinskega dom:, pod Peco je na njen vrh dovoljen pristop v času od 15. aprila do 15. oktobra, toda le ob nedeijaji. državnih praznikih in sobota!), oo šestih zjutraj do štirih popo dne Na področju Pece so se nekatere druge olajšave. Planinci lahko prekoračijo mejo, če imajo polni list ali dovolilnico maloobmejnega prometa. Iz koče je moc na Peco preko Kor-deževe glave, ki je določena za obmejno prehodno točko Pogoji so isti, mej. la!.ko prestopimo le ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih med o uro zjutraj in 16. popoldne, id aprila do oktobra. S Kordeževe giave se lahko spustimo do planine pri sedmerih kočah (Siebenhuetten) kjer je avstrijska planinska koča V Kamniških planinah pa je «odprta* pot z Okrešlja do češke koče, kamir lahko gremo preko Križa in Žrela in sicer od prvega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiim, umil iiiiiiuumim, Dve nagradi za Gianno Malabotti mednarod-»Citta di Tudi letos je na II. ni slikarski razstavi Chieti*, ki se je je udeležilo nad 600 razstavljavcev, prejela znana tržaška grafičarka, Gianna Malabotti, dve nagradi za visoko kvaliteto razstavljenih del, in sicer diplomo ter medalji. Obenem ji je bilo podeljeno tudi najvišje priznanje vpisa s častno u-metniško diplomo v seznam članov ustanove »Accademia teatina per le scienze.* In, končno, je bila tudi izbrana med udeležence natečaja za lepak «Affiches a Bologna* in je osebno povabljena še na vrsto drugih umetniških manifestacij, kjer je dosegla odlične uspehe. maja do konec septembra, vsak dan od sončnega vzhoda do sončnega zatona Največ olajšav je seveda na samih Karavankah, ki so v celoti obmejno go-ovje. Od planinskega doma na Kofcali, recimo, lahko gremo na Vel'ki vrh vse leto od sončnega vzhtla do sončnega zatona. Ta olajšava je predvsem pomembna za smučarje. Prav tako si lahke privoščimo vzpon na vrh Kladiva od 1. aprila do sredine septembra, in to oo, sobotah, državnih praznikih ter nedeljah, prav tako od sončnega vzhoda do sončnega zatona. Tudi pozimi od L decembra do konec marca, od 8 zjutraj do 16 popoldne. Na Želemci lahko krenemo 40 metrov jiazno od mejne črte na koti 1704 proti planinskemu domu, od sončnega vzhoda do sončnega zatona. V istem času je dovoljen pristop tudi južno od mejne črte na koti 1764 v dolžim 15U m širini 10J metrov Pomembno za smu carje! Iz planinskega doma na Zelenici laliko gremo iio plamno Sijo od sončnega v-Jiodn ao sončnega zatona in prav taki v istem času oe Valvasoi levega oziroma Prešernovega Homa na vr.i velikega m Ma.tgu atola tu .aluo umi prekoračimo mejo, kot na pod.oc-ju Pece, od srede aprua do srede septemora vsak dan od sončnega vzhoda do sončnega za iona. 5 Stola ari Zelenn e la.nio pridemo do sedia Beiscua, kjer je tre-oa pokazati pjtn, list ali rnalo-onrnejno dovolilnico nakar lahko prestopimo na avstrijsko stran ter krenemo do Celovške koce (Kia-genfurterhuette) na Macenski pra-nini. iudi ta prehoo je dovoljen od srede aprila de srede septembra vsak uan od sončnega vzhoda do sončnega zatona. Potem je tu še Golica nad Jesenicami. Nanjo se lahko odpravimo od Sunega ali Jeklovega sedla, in sicer de triponometra 1835 ter do kote 1748, seveda le od sredine aprila do konec septem bra, ob robotah, nedeljah in dr-žavnih pravnikih, od sončnega vzhoda do sončnega zatona. Na Golico (in tudi na Peco) je dovoljen pristop tudi ob delavnikih, če gre za kako večjo organizirano skupino, vendar je treba to pristojnim obmejnim organom ali občinskemu uradu za notranje zadeve javit: 24 ur prej Na avstrijski strani je dovoljeno ostati tri dni. S seboj lahko nesete predmete, ki so vam po trebni, kot opremo, hram ipd. Ni dovoljeno prenašati orožja, kar pa zadeva tobak i > alkoholne pi-J.ape.se je glede tega treba držati doloch o maloobmejnem prometu. Vsi ti izleti oziroma vzponi ob sami meji ali čez njo, so dovoljeni samo po označenih (markiranih) poteh in nikjer drugje. Na vse ostale vrhove, na katere so speljane bodis: označene ali neoznačene poti, pa je pristop dovoljen le z ustreznim dovoljenjem za gibanje znotraj stometrskega obmejnega pasu. ................................n..................................... " preveč. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Po- OVEN (od 21.3. di 20.4.) Preveč podcenjujete svoje tekmece. Spor v prijateljski družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se ukvarjate s trgovino, je danes vaš dan. Jezni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Več dejavnosti, več iniciative. Nerazpoloženi boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Premalo ste psihologi, kar vam zelo škoduje. V družini se bo spor končno poravnal. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlične priložnosti, kljub temu nič posebnega. Stara ljubezen se bo razživela in koj mahnila. HOROSKOP DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Bolj malo bo zadoščenja, čeprav veliko dela. Vaša strogost moti družinske odnose. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne trošite zaman svojega časa v delu, ki ne bo imelo haska. Skušajte se nekoliko razvedriti ir« pomiriti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Potrpežljivi boste morali biti, kajti sicer se bo kaj zapletlo. Zaupajte v človeka, ki ga sicer ne cenite -- uu £d\t.j ro- nudbe bodo deževale od povsod, toda malo bo sprejemljivih. Primeren bcm odnosi s sodelavci, toda ne tako s predstojnik- Današnji dan Do ostai v vasi družinski zgodovini . VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Utrujeni boste in zarad tega bo trpelo vase delo. Večer bo kot nalašč, da uredite neke družinske zadeve. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje zamisli boste morah braniti, ker jih okolje ne bo hotelo sprejeti. Nekoliko nemirno vzdušje v družini IVAN REGENT: SPOMINI »S. V Italiji so bili ujetniki več ali manj fašistično n astro* Jeni in ne verjamem, sem rekel, da bi svojo miselnost t nekaj mesecih opustili in postali komunisti. Ne kaže drugega, kot držati se italijanskega pregovora, ki pravi: «Tre-ba je pustiti času čas.» Italijanski vojni ujetniki so me prav kmalu vzljubili la me začeli imenovati med seboj «papa Matteo«. Ko sem s« prvič pokazal v obleki političnega komisarja, so me naprosili, naj rajši prihajam na tečaj v civilu. Skoraj ginjeni so mi povedali, da je tako prijetno videti v taborišču kakšnega civilista. Januarja 1944. leta sem praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. Tega svojim tečajnikom nisem povedal, zato ne vem, kje so zvedeli zanj. Štirinajst dni so hranili sladkor, ki so ga dobivali v taborišču za prehrano, hranili pa so tudi druga stvari, da so mi za rojstni dan lahko naredili in poklonili veliko torto. Nikakor in pod nobenim pogojem mi niso dovolili, da bi jo razrezal in delil z njimi, zahtevali so, da jo nesem domov. To ni bil edini izraz spoštovanja, ki so mi ga tečajniki izkazali. Med mojimi slušatelji je bil tudi veronski slikar Piccoli, ki me je portretiral v vojaški uniformi. Ta portret Še danes hranim. Portret Je izdelal iz barv, kakršno je pač mogel dobiti v taborišču. Poleg tega so mi tečajniki izročili tudi «pergament» s posvetilom in z zagotovitvijo, da bodo v Italiji po končani vojni delali tako, kot jih učim. Vsi tečajniki so se na »pergament« podpisali. Kako dober Je bil odnos med tečajniki in mano morda najlepše izpričuje to, da so me po vojni nekateri od njih prišli iz Italije obiskal v Ljubljano. Ob tej priložnosti so mi povedali, da so sa mnogi moji tečajniki po vrnitvi v Italijo pridružili naprednemu gibanju. INTERMEZZO Zdi se mi, da se iz tega, kar sem do zdaj povedal o svojem življenju v Sovjetski zvezi, dokaj jasno vidi, da mi ni moglo v njej vse ugajati in da se nisem mogel počutiti vedno prijetno. Spor s tovarišico Stasovo v predsedstvu Mednarodna rdeče pomoči, nenehna nasprotja z nekaterimi prevajalci in uredniki v Založbi knjig v tujih jezikih, nesporazumi s tovarišico Džerdžinskajo, ki večinoma niso bili potrebni, nasprotja s tovarišem Gustinčičem na univerzi za narodne manjšine Zahoda kakor tudi v Založbi knjig v tujih jezikih in nekateri nesporazumi z vodstvom KP Italije, vse to je nujno več ali manj depresivno učinkovalo name. Naj tudi povem, da je leta 1939 Klub italijanskih emigrantov v Moskvi izglasoval proti meni resolucijo, v kateri so mi očitali, da sem slovenski nacionalist. Prav tako depresivno je name učinkovalo to, da nisem mogel vedeti, ali knjige, ki so bile namenjene za Slovenijo in Jugoslavijo in ki smo jih s tolikšno prizadevnostjo tiskali v Moskvi, prihajajo tja ali ne, nisem vedel, ali našo moskovsko radijsko oddajo v domovini poslušajo ali ne. Saj nismo tiskali, prevajali in izdajli knjig v svojo zabavo. Prav tako nisem begal ponoči po moskovskih ulicah v svojo zabavo zato, da sem že zjutraj ob treh lahko v moskovskem Radiu govoril svojim rojakom v slovenskem jeziku. Vendar je bilo do 1934. leta življenje v Moskvi le nekako znosno. Po letu 1934, to je po smrti Kirova, sekretarja leningrajske partijske organizacije, je začelo postajati življenje v Sovjetski zvezi vedno težje in bolj nevarno. Najprej so se začeli procesi proti Zinovjevu, Radeku, Buharinu in drugim. Po smrti Kirova je postal minister za notranje zadeve Ježev, ki je začel aretirati in zapirati ljudi. Ne vem za razloge, zaradi katerih je bil Ježev pozneje odstavljen, aretiran in verjetno usmrčen. V dobi Ježevega ministrovanja je umrl Maksim Gorki in izginili so mnogi sovjetski ljudje. Za Ježevim Je postal minister za notranje zadeve Berija In kakor se bo zdelo neverjetno, je vendarle res, da se je potem, ko je prevzel Berija ministrstvo notranjih zadev, v Sovjetski zvezi čutilo nekšno olajšanje, ki pa ni 'rajalo dolgo. Ce je človek opazoval, kako so v Moskvi ljudi aretirali na vseh koncih in krajih in kako so iz vseh krajev Sovjetske zveze prihajala poročila o najrazličnejših aretacijah je prav lahko dobil vtis, da aretirajo ljudi načrtno, po nekem vnaprej določenem planu, katerega je treba «doseči in preseči«. Samo v Založbi knjig v tujih jezikih je tako neznanokam izginila v obdobju od 1934. do 1941. leta dobra tretjina urednikov in prevajalcev, kajti o nobenem nismo nikoli izvedeli, kam so ga odpeljali in kako je z njim. Najprej je bil aretiran upravnik založbe Kreps, zelo delaven m Sovjetski zvezi predan tovariš. Za njim sta bila imenovana m upravnika zaporedoma dva druga tovariša, ki pa sta bila kmalu po nastavitvi aretirana Sele četrtemu se je posrečilo, rta je os‘al na tem mestu V jugoslovanski sekciji za ožbe so aietir. li skoraj vse moje najboljše prevajalce Med nvmi so b II aretiran: naslednji Jugoslovani: trije bratje Vujeviči, med njimi izredno dobri in pošteni Rado, mož in žena Kubur.č, sekretar CK KP Jugoslavije Gorkič in njegov namestnik Senko pa Petrovski, Sima Markovič, Istrana Bernetič in Vatovec ter njegova žena, jugoslovanski zastopnik pri Mladinski komunistični internacionali, France Klopčič in njegova žena, jugoslovanski zastopnik pri sindikalni Internacionali in š« drugi Med italijanskimi emigranti so bili aretirani: Robotti italijanski zastopnik pri Mladinski komunistični mlernacio-nali, Micca, Elodia Manservigi. bivši urednik torinskega mladinskega lista Torre, Luziano Visintini, Peluso Calligaris, Silva, da omenim samo tiste, ki so mi bili blizu. Poleg tega! da sem zgubil prevajalce in nekatere urednike, sem ob vsaki aretaciji izgubil tudi prevod, ki je bil tedaj v rokah aretiranega. Zadnji hrvatski prevod Stalinove knjige Vprašanja leninizma je šel v izgubo, ko so aretirali sekretarja KP Jugoslavije Gorkiča, katerega sem naprosil, da bi to knjigo uredil. Zaradi omenjenega prevoda in Gorkičeve aretac.je Pa sem se bal, da bodo tudi mene aretirali, vendar do te' a na srečo ni prišlo. Zgodilo se je pa takole: ko mi je tajnica, tovarišica Kuburič, povedala, da je Gorkič v Moskvi, sem jo Prosil, naj ga zvečer vpraša, če bi hotel radigirati srbsko-hrvatski prevod knjige Vprašanja leninizma. Drugi dan mi je povedala, da bi Gorkič to delo rad sprejel. Teaaj sem ji izročil nekaj nad tisoč tipkanih strani te knjige in ji naročil, naj Gorkiča prosi, da knjigo čimprej redigira. Moram priznati da sem bil zelo vesel, da je Gorkič sprejel redakcijo prevoda, ker za tako delo že skoraj nisem več imel hrvaških tovarišev. Dan zatem ml je tajnica povedala, da je prevod izročila, da me pa Gorkič prosi, naj mu dam štiristo rubljev Predujma, ker bi rad kupil nekatere potrebne stvari za svojo hčerko. Njegovo ženo so namreč pred mesecem dni aretirali načudil sem se, kako to, da sekretar KP Jugoslavije, ki ga Je Kominterna povabila v Moskvo, potrebuje denar za delo ki ga je šele dobil. Meni, sem, da bi mu toliko denarja lahko zaupala Kominterna. Poleg tega pa po sovjetskem zakonu nisem mogel dajati predujmov niti plačati vnaprej nekega aem, zato sem prosil tajnico, naj Gorkiču to pove Naslednji dan mi je tajnica povedala, da je Gorkiču sporočila, kar sem Ji naročil, da pa je Gorkič brez denarja in me zelo prosi, da mu dam nalog za predujem Ponovno sem rekel tajnici, naj Gorkiču pove, da tega ne morem storiti, ker z denarjem ne razpolagam sam. blagajna pa izplača denar le, če dobi potrdilo, da je bilo delo opravljeno. Takega potrdila pa mu ne morem dati. Ko je tajnica ponovno prišla k meni z isto prošnjo, sem ji rekel, da je vse, kar lahko naredim, to na Gorkiču iz svojega žepa posodim tristo rubljev (več nisem imel), ki si jih bom obdržal, ko bo delo opravil m ga predložil v plačilo. Sesti ali sedmi dan po njegovem prihodu v Moskvo sem izročil tajnici tristo rubljev za Gorkiča Dan potem ko sem ji izročil denar, mi je povedala da denarja Gorkiču ni mogla izročiti, ker so ga aretirali. «Denar,»> ml Je rekla, «pa sem izročila Bojkovu.« Vprašal sem jo zakai Bojkovu in ne meni. Rekla je, da je Bojkov izvedel’ za ta denar in ga hotel imeti. Oez kakšnih petnajst dni je prišel Bojkov k meni v pisarno in v trenutku, ko sva bila sama. mi je izročil tristo rubljev, rekoč: «Boga zahvali, da je denar prišel v roke meni, sicer ti ne bi bil več tukaj.* (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatur* 23,5, najnlžja 14,5, ob 19. uri 23,1 stopinje, zračni tlak 1018,6 pada, vlaga 50%, veter 4 km zahod-nik, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 23. julija BRANISLAV Sonce vzide ob 5.38 in zatone o-20.44 — Dolžina dneva 15.06 — v* na vzide ob 2.58 in zatone ob 19* jutri, SREDA, 24. Julija KRISTINA NA PISMO Z DNE 12. L m. Odgovor SKGZ dr. Berzantiju glede njegovih programskih izjav v deželnem svetu Predsednik deželnega odbora Furlandja-Julijska krajina dr. Alfredo Berzanti je 12. tega meseca odgovoril Slovenski kulturno gospodarski zvezi na pismo v zvezi s programskimi izjavami v deželnem svetu. Predsednikov odgovor je popolnoma enak zaključkom, ki jih .je podal pred deželnim svetom 12. tega meseca. Ker smo njegova takratna izvajanja dobesedno objavili, jih ne bomo ponavljali. Objavljamo pa odgovor SKGZ z dne 19. t. m., ki se glasi: Spoštovani gospod predsednik! Zahvaljujemo se Vam za odgovor na naše pismo z dne 5. t.m. v zvezi z Vašimi programskimi izjavami v deželnem svetu Želimo izraziti zadovoljstvo nad obširno obrazložitvijo, ki ste jo podali, gospod predsednik, o dveh vprašanjih, ki zadevata našo narodnostno skupnost v deželi. Z zadoščenjem sprejemamo zatrdilo, da deželni odbor ne zanika dejstva, da živijo Slovenci, razen v tržaški in goriški pokrajini, tudi v drugih predelih dežele Furlanija - Julijska Benečija, da zaradi tega ne odreka pravice nikomur in da se bo zavzemal za priznanje in stvarno uveljavljanje zakonskih pravic državljanov slovenskega jezika, ki živijo v deželi. To pojasnilo k Vaši programski izjavi je bilo nujno potrebno, zato da se slovenska narodnostna skupnost v Italiji vsaj deloma pomiri spričo dejstva, da izjava ni omenila Slovencev videmske pokrajine. Iz Vašega odgovora razvidimo tudi. da sodite, da se Slovenci v videmski pokrajini niso obeležili kot resnična in prava narodna manjšina ter da niso predo-čili svojih potreb in postavili svojih zahtev. Dovolite, gospod predsednik, da temu oporekamo. Pa tudi če bi bilo res, kar je rečeno, nalaga že objektiven obstoj Slovencev v videmski pokrajini demokratično u-rejeni družbi dolžnost, da jim sama nudi najosnovnejše narodnostne pravice. Zal pa je bilo vse, kar se je dogajalo v preteklem in polpreteklem času, ponekod še dandanes, v odnosu do Slovencev v videmski pokrajini v hudem nasprotju z omenjenimi demokratičnimi načeli. In je, po našem mnenju, treba predvsem to popraviti, k čemur lahko v veliki meri pripomore prav dežela Furlanija - Julijska Benečija. Vaše pravno utemeljevanje, gospod predsednik, da dežela ne more biti pristojna za urejevanje bistvenih vprašanj slovenske manjšine, je odraz gledanja iz določenega zornega kota. Ker ne moremo teh zaključkov sprejeti, si pridržujemo predložiti Vam posebno spomenico o tem, za nas važnem problemu. Ne verjamemo, da gre komurkoli. ki se zavzema za ureditev vprašanj naše majšine, za to, da načenja zgolj načelna vprašanja o pristojnosti in da mu ni do stvarnih rezultatov. Ce bi država, ki si tako ljubosumno pridržuje pravico, da sama sprejema norme za zaščito naše narodne skupnosti, do danes, razen šolskega zakona, oskrbela še vse druge zakonske predpise, ki bi Slovencem v Italiji zagotovili vse narodnostne pravice in bi s tem postali res enakopravni državljani, potem bi bilo odveč zahtevati. naj to uredi dežela. Ob neurejenih razmerah in ob skoraj popolni odsotnosti države, je več kot utemeljeno pričakovanje, da bo dežela z avtonomnim statutom v mnogočem nadomestila državo. Kljub vsemu nas hrabri pripravljenost deželnega odbora, ki mu predsedujete, da bo posredoval pri vladi, s tem da bo učinkovito zastopal potrebe manjšine in sodeloval pri dejavnosti države v duhu in v uresničevanju ustavnih dolo-čil. Ker smo zaskrbljeni nad počasnostjo, s katero država sprejema zakone, posebno pa še odločitve v zvezi z nami, pričakujemo, da se bo deželni odbor obvezal, da bo njegova akcija učinkovita tudi v tem. da bo od vlade terjal hitre ukrepe. Sprejmite, gospod predsednik izraze našega globokega spoštovanja. PREDSEDNIK: Boris Race deželni odbor upošteval te zahteve, saj bodo o osnutku razpravljali že danes, kot poročamo na drugem mestu. Stavka v podjetju «Giovanni Beltramc» Včeraj so sindikalne organizacije delavcev oblačilne stroke zopet proglasile stavko v tovarni za konfekcijo «Giovanni Beltrame«, da bi preprečili številne odpuste in zaporo ene delavnice. Stavka Je imela popoln uspeh. Trajala je od včeraj 7. ure zjutraj in se končala danes ob 7. uri zjutraj. Kot smo že poročali, so šle pred dnevi delavke v povorki po mestu, njihovo odposlanstvo pa je bilo pri predstavnikih oblasti. S Acegat sporoča, da od ponedeljka 22. t. m. deluje na vozilih prog 15, 16, 22 in 27 avtomatična blagajna. V NEDELJO POPOLDNE V SALEZU Proslava 20-letnice odkritja spomenika padlim partizanom V imenu ANPI sta govorila Vladimir Kenda in Arlu- ro Calabria, proslavo pa je začel domačin Just Pegan Številna množica je predvčerajšnjim popoldne slovesno proslavila 20-‘letnico odkritja spomenika padlim 'borcem in pogrešanim v NOB. Vaško središče, kjer stoji spomenik, je bilo popolnoma zaprto za promet od začetka proslave, se pravi od trenutka, ko je sprevod odšel po Zgoniškl cesti, pa do konca. Nastopu pevskega zbora, ki je zapel žalostinko «žrtvam», je sledilo polaganje vencev. Nato je domačin Just Pegan začel proslavo s krajšim nagovorom. V imenu krajevnega združenja partizanov je pozdravil predstavnike pokrajinske organizacije združenja partizanov -ANPI ter vse prisotne. Govornik je nato na kratko opisal prispevek, ki ga je ta mala kraška vasica dala v borbi proti fašizmu in potem v narodnoosvobodilni borbi. Fašizem je 1. 1922 razpustil «Ljudski oder«, 1. 1927 pa «Bratsko slogo«. Od 1. 1918 pa do 1941 je bilo odpeljanih v zapore In internacijo 23 vaščanov. Od 1941 pa do konca vojne nadaljnjih 64 oseb. 26 moških (največ mladeničev) je bilo odpeljanih v posebne bataljone («batta-glioni speclali«), «Kljub tem in drugim žrtvam — je dejal tov. Just — pa ne uživamo še vseh pravic, kd nam pritičejo. Do sedaj med drugim še ni zalegla nobena prošnja in zahteva, da bi uprava postavila na križiščih pokrajinskih cest dvojezične napise.« Nato je govoril v italijanščini Množica pri spomeniku v Saležu predsednik pokrajinskega združenja partizanov - ANPI Arturo Calabria, ki je v svojem govoru poudaril, da bivši borci, Slovenci in Italijani niso ob koncu vojne vrgli puške v koruzo, temveč stojijo še vedno v prvi vrsti delovnih ljudi v borbi za demokratične pravice na splošno ter za pravice Slovencev posebej. Predstavnik ANPI je napovedal za prihodnje leto nov velik partizanski tabor z mednarodno udeležbo, kjer bo organizacija podala obračun o SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA Nove pobude za 40 milijard lir z zaposlitvijo 1500 uslužbencev Družba «Acciaierie Weissenfels» bo zgradila tovarno verig, «Aquila» namerava razširiti in okrepiti svoj obrat . Razpisana dražba za oddajo prvih zemeljskih del za Grandi Motori Posredovanje Dulcija za tovarne testenin Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je posredoval včeraj pri vladi zaradi stiske, v katere so zašle pri nas tovarne testenin, ker jim ni ministrstvo izplačalo povračil, ki jih predvidevajo sporazumi EGS za proizvajanje testenin. Včeraj zjutraj je bii na deželi sestanek, ki mu je predsedoval prof. Dulci in so se udeležili predstavniki raznih podjetij. Na sestanku so obravnavali položaj v teh podjetjih. Iz razprave je bilo razvidno, da podjetja nujno potrebujejo omenjene vsoto, ki jim jih dolguje država in ki bi jim morala izplačati v dveh mesecih. Zaradi zamude pa morajo podjetja segati po posoli';:. kar pomeni huda bremena. Z vadi tega je stopil odbornik takoj v stik z ministrstvom za trgovino in industrijo v Rimu in zahteval takojšnje izplačilo omenjenih vsot. Nezadovoljstvo CISL z osnutkom o gospodarsko-socialnem odboru Pred dnevi so se sestali odbori pokrajinskih sindikalnih zvez CISL iz vseh štirih pokrajin v deželi in so razpravljali o zakonskem osnutku o ustanovitvi gospodar-sko-socialnega odbora. Sindikati so ugotovili, da niso pri sestavljanju osnutka upoštevali njihovih zahtev. Zato nasprotujejo osnutku in zahtevajo, da se razprava o njem odloži. Kot vidimo, pa ni Pod predsedstvom odv. Sacerdo taja se je sestal izvršni odbor ustanove industrijskega pristanišča, ki je v začetku seje počastil spomin odv. Jone ter pri tem spomnil na njegovo dolgotrajno delo pravnega svetovalca pri ustanovi. Med sejo je predsednik sporočil članom, da je oddelek za j ar/na dela vladnega komisarja razpisal dražbo za zemeljska dela v Boijuncu na področju, ki jc namenjeno tovarni Grandi Motori. Vzkliona cena za ta dela znaša 1200 milijonov lir. Gre za izravnavo površine, ki znaša 60 ha. Odvečni material bodo odpeljali k Orehu, tako da se bo ta površina zvišala ker Je sedaj še pod morsko gladino. Poleg tega pa bodo porabili ta material za podlago za cestne in železniške zveze. Ker pa nameravajo razširiti tudi rafinerijo Aquila, bodo s tem materialom zasipali tudi morje pred njo. Da ne bodo ovirali na cestah prometa, bodo uporabili posebno tehniko za prevoze. Podjetje Grandi Motori pa je izdelalo izvršilni načrt industrijskih naprav in ga izročilo v pregled u-stanovi industrijskega pristaniška, ki je Izrekla ugodno mnenje za izstavitev predpisanega gradbenega dovoljenja, kar spada v pristojnost dolinske občine. Vtem sta načrtovalca EPIT prof Amodeo in inž. Pellds začela izdelovati izvršilne načrte za cestne in železniške priključke za tovarno Grandi Motori. Dela pa bo vodil in usklajeval inž. Pellegrineschi, načelnik krajevnega tehničnega urada. Tako se vprašanje uresničenja potrebnih infrastruktur bliža rešitvi, za kar se je treba zahvaliti tudi predsedniku dežele dr Berzantiju, vladnemu komisarju dr. Cappelidmd-ju in tržaškemu županu inž. Spac cdmiju. Poročilo o sestanku tudi pravi, da je očitna volja EPIT, da bo kupila zemljišča za tovarno Grandi Motori z zasebnima pogajanji, kar so razni lastniki ugodno ocenili in številni med njimi tudi že sklenili pogodbe. Kar se tiče industrijskega sektorja, sporoča vodstvo, da so razne skupine dndustrijcev zaprosile za zemljišča za razširjenje podjetij ali pa za ustanovitev novih, za kar je potrebnih 650.000 kv. m površine. V to seveda ni všteta tovarni Grandi Motori. Z uresničenjem teh pobud bodo zaposlili 1500 uslužbencev in investirala okrog 40 milijard lir. Med temi je posebno važna pobuda družbe «Aquila» za okrepitev njenih naprav. Med drugimi omenja poročilo družbo «Acciaierie vveiissemfels«, ki namerava zgraditi tovarno verig, in družbo Vincor, za petrolejske izdelke. Po dveh tednih podlegel poškodbam pri kopanju Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kjer je ležal že več kot dva tedna, je v nedeljo zjutraj umrl 16-letni mesarski vajenec Duilio Te-desco, ki je stanoval v Ul. Pergo lesi. Pri skoku v vodo s portiča pri Sv. Jerneju je bil fant 3. ju lija zadel z vratom v rob čolna ter si poškodoval vratna vretenca Dekle ranjeno pri trčenju lambrete v avto Pri trčenju med lambreto ln u-stavljenim avtomobilom, do katerega je prišlo sinoči okrog 20. ure v Ul. Battisti, se je ponesrečila 16-letna Licla Bellina iz Trebč št. 131 Dekle se je peljalo na zadnjem sedežu lambrete, ki jo je proti Ulici Giulia vozil 19-letni Eugenio Cer-zeli iz Ul. Bramante 6. V bližini kina «Grattacielo» je fant nekoliko preostro zavrl, da je vozilo zdrsnilo na mokri cesti In trčilo v avtomobil, ki je bil ustavljen sredi ceste, ker Je voznik. 42-letni Franco “ ' Ul. Battisti 10, mislil nem stopalu ter se udarilo po nogah, da so jo morali z rešilnim avtomobilom gasilcev odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so mlado ponesrečenko pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila dvajset dni. Podlegli poškodbam nesreče pri Postojni 82-letna Anna Elena Raetz vd. Cattaneo iz Pordenona je v soboto zjutraj na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice podlegla poškodbam, ki si jih je bila prizadejala iretekli četrtek, ko je bila v bližini Postojne žrtev hude prometne nesreče, o kateri smo že poročali. Pri nesreči se je hudo ranila tudi njena hčerka Giulia Decianni, ki je v videmski bolnišnici, kljub pri- tus. zadevanju zdravnikov, iri- umrla pr bližno 24 ur po materini smrti. Pri tragični nesreči se je bil poškodoval tudi videmski zdravnik Gio-vanni Gonano, katerega stanje pa ni zaskrbljujoče. Seja deželnega sveta Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet. Najprej bodo pristojni odborniki odgovorili na vprašanja svetovalcev, nakar pride na vrsto razprava o zakonskem o-snutku o ustanovitvi deželnega go-spodarsko-socialnega odbora, o katerem je razpravljala prejšnji teden prva zakonodajna komisija. O osnutku bo poročal svetovalec Me- opravljenem delu po bazoviškem taboru. Član pokrajinskega odbora ANPI Vladimir Kenda je v svojem govoru povezal obletnico odkritja spomenika v Saležu s 25-letnico vstaje primorskega ljudstva, ki jo proslavljamo letos in ki je bila logičen zaključek več kot 20-letne fašistične strahovlade. Z oboroženo borbo Je naše slovensko ljudstvo dokazalo svojo predanost stvari demokracije in svobode ter zato zahteva, da se mu priznajo vse pravice. Govorom so sledili nastopi godbe na pihala Prosek-Kontovel ln pevskega zbora »Rdeča zvezda«, član slovenskega gledališča Danilo Turk je recitiral nekaj znanih borbenih pesmi. NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH 51 odst. dijakov uspešno opravilo veliko maturo Malo maturo so uspešno opravili 104 ali 61,5 odst. dijakov Tudi na znanstvenem in klasič- skupno 169 dijakov. Uspešno so nem liceju so se pretekli teden - opravili izpite 104 dijaki (61,5 odst.) -.............. - popravne izpite ima 55 dijakov, 6 iih je padlo in 4 so bili pripušče-ni k jesenskemu roku. Skupno je torej polagalo zrelostne Izpite na srednjih in višjih sredjih šolah 260 dijakov, uspešno jih je opravilo 151 (58 odst.), 91 jih ima popravne izpite, 14 jih je padlo in 4 (iz srednje šole) so bili pripuščeni k izpitom v jesenskem roku. zaključili zrelostni izpiti in v soboto so bili objavljeni izidi. Na znanstvenem liceju so uspešno opravili zrelostne izpite Marjan Jevnikar, Boris Košuta, Edvard Čermelj, Milan Pahor, Sergij Tavčar, Aleksander Zupančič in Silvestra Urbančič. Popravne izpite ima 11 dijakov, 2 sta bila odklonjena (Aleksander Zupančič je dobil povprečno oceno nad 8, Sergij Tavčar pa 8). Na klasičnem liceju so uspešno opravili zrelostne izpite Josip Ba-rich, Borut Kodrič, Aleksander Rojc, Rada Cossutta, Majda Sancin, Slava Starc, Marija Strekelj in Bojana Vatovec Popravne izpite ima 1 dijak, odklonjen 1. Predsednik izpitne komisije ’)a klasičnem in znanstvenem liceju je bil prof. Sante Graciotti, na trgovski akademiji prof. Martin Jevnikar, na učiteljišču pa prof. Bu-drovich. V poletnem roku je letos polagalo zrelostne Izpite skupno 91 dijakov, (klasični licej 10, znanstveni licej 20, trgovska akademija 35, učiteljišče 26). Uspešno je o-pravilo izpite skupno 47 dijakov (51 odst.), popravne izpite ima 36 dijakov, 8 pa je bilo odklonjenih. Najboljši izidi so na klasičnem liceju, kjer je uspešno opravilo izpite 80 odst. dijakov. Sledi trgovska akademija, kjer je uspešno o-pravilo zrelostne izpite 65 odst. dijakov, nato znanstveni licej s 35 odst. in učiteljišče s 34 odst. Na srednjih šolah je polagalo zaključne izpite (mala matura) Drevi konferenca FGCI PGCI v Trstu priredi drevi ob 20.30 uri v krožku «Davide Pesca-tori« v Ul. Capitolina 3, konferenco z debato o temi «FGCI v sedemdesetih letih«. Namen konference je postaviti temelje delovanju organizacije v bodočih letih. FGCI vabi na konferenco vse mlade levičarske sile, ki iščejo nove organizacijske oblike za dosego večje politične enotnosti in s skupnim smotrom, ki je ustvaritev socializma v Italiji. Važen sestanek o onesnaženju morja Na odborništvu za turizem je bil včeraj sestanek, ki ga je sklical odbornik Moro In ki je bil posvečen vprašanju onesnaženja morja. V začetku seje je Moro o-menil škodo, ki jo povzroča onesnaženje morja turizmu ter rekel, da bi morale vse ustanove napeti vse sile, da se reši to vprašanje. Zaradi tega mu bo tudi dežela posvečala veliko pažnjo. Predvsem bi morali uvesti nadzorno službo, tako da bi videli, kako ravnajo ladje med plovbo in ko so zasidrane. Poleg tega pa bi morali tudi Uvesti službo za čiščenje voda. Seveda dežela ne more opraviti vsega tega dela, pač pa bi ga lahko opravili s sodelovanjem prizadetih ustanov in organizacij. Po Morovem poročilu se je razvila živahna razprava. Vsi so se strinjali s tem, da je treba ustanoviti konzorcij. Prof. Maiori, ravnatelj instituta za higieno trža-iške univerze, je med razpravo po' udaril, da ni nevarno le okuženje morja z nafto, marveč tudi z industrijskimi in mestnimi odpadki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiu|'iiiiMiii“*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiil OKROG 20 MILIJONOV LIR ŠKODE Silovit požar na proseški postaji uničil 7000 stotov sena in slame Gašenje je otežkočalo pomanjkanje vode in gasilci so bili kljub požrtvovalnosti dejansko brez moči ' 1 Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine se iskreno zahvaljuje vsem zasebnikom, tvrdkam in ustanovam, ki so z denarnimi prispevki in nagradami pripomogle k uspešnemu zaključku druge razstave domačih vin v Križu. Včeraj-danes Del velike lope na proseški postaji v plamenih Skoraj dvajset milijonov lir škode je povzročil včeraj silovit požar, ki je izbruhnil v skladišču slame in sena na proseški železniški postaji. Vzroki požara niso še ugotovljeni, najbolj verjetno pa je, da se je slama vnela sama. Ogenj se je vnel okrog 16. ure v cementni stavbi, kjer so tri skladišča krme za živino, ki jo vsak dan dovažajo na postajo. V skladiščih, last podjetja «Prioglio», je bilo okrog 7 tisoč stotov sena in slame, ki jih je ogenj popolnoma upepelil. Uničena je bila tudi streha iz eternita, cementni zidovi pa so Bertoni iz Ul. Battisti 10, mislil Mi močno poškodovani, tako da obrniti na levo. Pri trčenju si je, bo treba stavbo podreti, saj je po-dekle verjetno zlomilo kosti v des- polnoma neuporabna. Na kraj požara so okrog 16.15 pritekli gasilci z Opčin in Trsta, njihovo delo pa je bilo zelo težko. Kot je znano, je proseška postaja poleti skoraj popolnoma brez vode, tako da morajo večkrat gasilci dovažati vodo za napajanje živine. Tudi ni v bližini nobenega hidranta, tako da so morali gasilci s petimi brizgalnami po vodo na Prosek, kar pa je zelo zamudilo njihovo delo. Zarad' tega tudi ni bilo mogoče upati, da bodo gasilci rešili skladišče in blago v njem, saj so se morali v začetku omejiti le na to, da hi preprečili plamenom, da bi zajeli bližnja skladišča. Šele nato so se lahko lotili gašenja gorečih bal, kar pa je bilo zaradi po- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 20. do 22. julija 1968 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 84-Ietn! Bruno Sandrin, 71-letni Attillo Riva, 83.1etni Ernesto Prelc, 90-letna Osvalda Be. nedetti por. Petromio, 54-letna Bruna Lionello vd. Isera, 63-letni Rodolfo Walluschnigg, 53-letni Elso Vazzoler, 69-1 etna Anna Gulich por. Marcon, 72jletni Giova-nnl Solda, 61-letna Ca-terina Martini por. Pascolini, 78-let-mi Mario Hulovec, 67-letni Giovanmi Giavina, 56jletna Egadia Codinassi por. Germek, 66-Ielna Antonia Cappelli vd. Fracchionl, 68Jetnl Grazio Giaccia-relli, 78-Ietnl Adolfo Loffredo, 48-let-na Ada Mazzon, 66-letna Maria Oglio por. Detla Pletra, 59-letna Sofia Sva. vara por. C omari, 76jletna Olga Ba-chercig vd. Ivanovv, 62-letnii Luigi "Bresbianii, 16-letni Duilio Tedesco, 82. letna Anna Guglielimina Raetz vd. Cattaneo, 77Jetni Ugo Moro. OKLICI: radiotehnik Viocenzo Ro-ma-netlo ln zdrav, asistentka Viviana Vouk, bencinar Adriano Langan in prodajalka Carmela Furlan, delavec Giorgio Nadalut in uradnica Claudi a Pugliese, šofer Boris Montecchini in prodajalka Rosella Bortolin, uradnik Sergio De Gregorio in uradnica Luciana Corsi, Inženir Olaudio Gatmon. tc ln gospodinja Bruna C alti n, postrešček Giaucarlo Zorzetto in este. tistka Magda Marc, zdravnik Stojan Mosca lin učiteljica Anna Maver, prodajalec Dario Longhi In knjigovezka Silvana Cafarelli, mehanik Marino Skarabot in vzgojiteljica Guglielmina Varesano, prodajalec Gualtiero Lore-dan lin pletilja Giuseppina Biagi, stražar javne varnosti Giorgio Zan-grando in frizerka Liliana Predonza-ni, mesar Sergio Alessio in prodajalka Maria Pia Bunz, podčastnik Delio Cuzzocrea jn gospodinja Franca Fl-netti, šofer Italo Radanich ln delavka Palmira Pecchia-ni, delavec Otta-vio Oivran in gospodinja Maria Bur. ra, uradnik Giuliano Fragiacomo in šivilja Laura Schaeffer, prodajalec Luigi Peres in prodajalka Angela Pompilio, pek Salvatore Arangio (n barlstka Mlrella Furlanich, neposredni obdelovalec Giuseppe Del Vecchio in gospodinja Graziella Norbedo, krojač Giovanni Scropetta in šivilja I. delma Corazza, mesar Mario Ceniigoi lin gospodinja Bruna Verrone, uradnik Rodolfo Grazian-i ln uradnica Sil. va Mačehi, elektroteh. izvedenec Al-do Paoli in prodajalka Silvana Maz-zero, uradnik Franco Vlsintln in ma-nikerka Valnea Fabris, uradnik Pie-tro Paolo Orsml ln uradnica Giulia. na Franco, delavec Bruno Toscani in prodajalka Licia Medvešček, uradnik Antonino Bellanca in gospodinja Marina Fasano, stražar javne varnosti Sante Pietro Tius ln uradnica Bonl-facio, delavec Gianfranco Arban in delavka Giovanna Bortuna, cevar Ed-vino Vatta in uradnica Luolana Per-tl, tapetnik Angelo Segato in frizerka Elvia Semolini, šofer Marino Ras-stni in frizerka Renata Davide, trgo. vec Edoardo Dl Demetrio in uradnica Alma Fabaz, uradnik Olaudio Clabot-tl in uradnica Maria Sincovich, varilec Antonio Rasman In blagajničarka Giovanna Koler, slikar Livio Scat-tareggia in bolničarka Ividla Chlmen ti, hidravlik Sergio Martini in bolničarka Stanislava Gregori, uradnik Giancarlo Sopracasa in uradnica A. riella Brezar, poštar Roberto Ciuffa-rin in uradnica Adriana Merola, teh. nik Bruno Dalfiume ln knjigovodki-nja Anna Maria Hnca, uradnik Tul-lio Moro ln prodajalka A riella Vidmar, trgovec Alfredo Moretto in gospodinja Jolanda Premariese, upoko. jenec Aldo Cedioli in gospodinja Ll-dia Cappella, pek Mario Repich In frizerka Vilma Favretto, šofer Giu. seppe Stulle in gospodinja Luigia Bes-segnak, uradnik Umberto Fipolo in uradnica Francesca Zavaglia, uradnik Giorgio Bonivento in uradnica Allda Petrucci, univ. asistent Gino Bandel-li in študentka Cristina Tumanisch. vili, univ. asistent Giorgio Conetti in učiteljica Lidia Zazo, steklar Glor dano Gerolini in šivilja Anna Maria’ Scarpa, špediter Ezio Magliano in vzgojiteljica Ines Carraro, uradnik Fabrizio Brescia in delavka Bruna Michelutti, delavec Renzo Gregori in delavka Livia Comar, uradnik Fer-rucio Rossi in uradnica Luciana Scan-sani. znanstveni sodelavec Vincenzo Miglletta in gospodinja Chiara Sil. vestni, električar Romedio Cigui In natakarica Anna Fattor, uradnik Aldo Bonacci in študentka Marcellina Ruocco, uradnik Flavio Gioia in u-radnica Rosa Carpani, uradnik Antonio Giavina in uradnica Albina Ge-russl, barist Gianfranco Goina in de. Flavio Bertoll In soc. asistentka Luciana Paggiaro, elektroteh. izvedenec Alfredo Bartolomel In gospodinja Anna Maria Carnera, elektromehanlk Sergio Lapel In blagajničarka Silvia Mayer, ind. izvedenec Franco Machne ln knjigovodkinja Orietta Giavina. Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRADj Predstave Luči in zvoki. Danes v denski počitek. Teatro Romano. V sredo 24., čet tek 25. in v petek 26. tm. druga prej stava «Poletja 1968» v Izvedbi tuto Nazionale del Dramma Aritir Aristofan «Le Nuvole«. Režnja Rot* to Guicciardini, v glavnih vlo6» Giannco Tedeschl in Mario Scacci Vstopnice bodo na prodaj od po»; deljka dalje v galeriji Protti 36-372), Od sobote do ponedeljka pa beč v Rimskem gledališču predstave * medije patra Galianija «Imagina' Sokrat« z Ninom Tarantom v gla*' vlogi v izvedbi »Teatro Stablie v l’Aquila». Grad sv. Justa. Danes, 23. tm. , 21. uri risorgimentalni koncert dnjevih skladb v priredbi Avtorio®11 letoviščarske ln turistične ustano* Orkester in zbor gledališča Verdi ; solista sopranista Simona DaU’Argj” in tenorist Piermiranda Ferraro do izvajali odlomke iz oper «Bi* pri Legnanu«, «Lombard: na prv* križarskem pohodu«, «Nabucco«, “i. nani«, «Trubadur», «Moč usode«, * telo« in »Sicilijanske večernice«, j/ rigent Nino Verchl. Rezervacija vst« nic pri glavni blagajni. Vstopni11, 1000 in 500 lir. iotX* Grad sv. Justa. V petek in v so ( manjkanja vode skoraj nemogoče, tako da so morali praktično le počakati, da je slama sama izgorela in ogenj_ ugasnila. Okrog enajstih zvečer, šest ur po izbruhu požara, so se iz proseškega skladišča še vzdigovali visoki plameni, gasilci pa so morali ostati na mestu vso noč. K sreči je bilo v trenutku izbruha požara v bližini skladišča malo živine, okrog 150 glav, ki so jih nemudoma naložili na tovornjake in odpeljali. Točna škoda ni še ugotovljena: po prvih računih, ki so jih izvedli predstavniki podjetja «Prioglio», se zdi, da znaša okrog 20 milijonov lir. lavka Dorita Scopinich, znanstvenik Zakonca ranjena pri padcu z vespe ZaJkomca Iz Križa, 44-letni Oskar Košuta ln njegova 38-letaa žena, sta se sinoči z vespo ponesrečila. Na (pokrajinski cesti med Prosekom in Križem sta od zadaj trčila v moped, ki ga je vozil 48-letni Prosečan Matej Milič, ter 6e prevrnila na asfalt. Z rešilnim vozom gorlškega Zelenega križa so ju odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ju pridržali na nevrokirurškem oddelku. Možu so ugotovili pretres možganov, šok in nemirno stanje. Zdravniki so si pridržali prognozo, vendar ne izključujejo, da bo mož okreval že v desetih dneh. Njegova žena, ki se je ranila po čelu ter se udarila po hrbtenici in udih, se bo morala zdraviti tri tedne. SPDT priredi v tednu velikega šmarna dva skupna izleta za mladino, ki bi želela preživeti nekaj dni v Julijskih Alpah. Prvi izlet bo od 11. do 18. avgusta: Iz Staničeve koče bo. do udeleženci obiskali Triglav in nje. govo soseščino (Cmir, Rjavlno itd.). Drugi Izlet, ki Je namenjen nekoliko bolj izkušenim planincem, bo trajal od 21, do 25. avgusta. Izhodiščna točka bo v koči Pellarinl nad Ovčjo vasjo, odkoder se bodo izletniki po. vzpeli na Viš, Montaž in na Ponče. Ob istem času, od 21. do 25. avgusta, bo tudi izlet za najmlajše planince (od 11. leta naprej). Izhodiščna točka za to skupino bo Nevejsko sedlo, od koder se bodo povzpeli na iste vrhove kot druga skupina, toda po lažjih poteh. Oba izleta bodo vodili Izkušeni vodiči. Vpisovanje in ostale informacije v Tržaški knjigarni do 1. avgusta. * * • SPDT priredi v nedeljo 28. tm. izlet z avtobusom na Jezersko in od tod peš na Češko kočo (1 uro hoda). Možnost vzponov na Kočno in Grin-tavec. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 20. tm. 26. in 27. jul>ija ob 21.30 nastop žavnega baleta iz Poznanja z »j1! tom «Tempus Jazz 67» in «Gisell Izreden umetniški dogodek. Rezej| cija vstopnic v Galeriji Protti h8 fon 36-372). Bastione Ilorlto (Grad sv. Jus1' Danes in jutri: Riccardo Del Tur zmagovalec «Plošča poletja« s PeS® jo »Luglio« in drugimi. Orkester v vodstvom Sergia Boschettija. Vst* nina s prvo konsumacijo 2500 lir. “ zervacija vstopnic v galeriji Protti' Nazionale 16.00 «Sfida oltre H Rosso«. Glenn Ford, Angie Dič* son. Metrocolor. Excelsior 16.00 «L’arte dl arran«l,: si«. A. Sordi. Fenlce 16.00 «Vendo čara la peli'1 M. Marshall. Eastmancolor, Eden 16.30 «Glochl d’amore». V ff,! coščlni s podnaslovi v itahjanščl* Prepovedano mladini pod 18. let°’ Grattacielo 16.00 «L’oro di Lond^ Barvni detektivski film. Ritz (Ulica San Francesco štev. I 16.30 «Carmen Baby». C. Ringer, Mahler. Eastmancolor prepoveč* mladini pod 18. letom. Alabarda 17.00 «La notte lnfedel' Cristline Minazzoli. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. let«' Moderno — zaprto. Filodrammatico — zaprto. Aurora 16,30 «Squadra omicidi, ^ rate a vista«. Technicolor. Cristallo 17.00 «1 dleci comaridaB1*1 ti«. Technicolor _ Vistavision, i Capi tol — zaprto. Impero 16.30 «1 Nibelunghi«. Zl«^1 vinski barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «La maledltj ne di Frankenstein«. Prepoved*' mladini pod 14. letom. Garibaldi — zaprto. Astra — zaprto. Ideale 16JO «Black Affalr, H m««* trema«. Creigh Hill. Technicol«r Abbazla 16.30 «Le piogge di pur«. Technicolor. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. ri. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Čampo S. Glacomo 1. Gro-golon,l Trg Virgilio Giotti 1. Al Due Mori. Trg Unitš 4. Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj). SOŽALJE Prosvetno društvo Lonjer Kati nara in Zveza partizanov izrekata svojemu predsedniku in članu Sergiju Pečarju globoko sožalje ob izgubi drage mame Ivanke Pečar. SOŽALJE Uprava In uredništvo Primorskega dnevnika ter osebje Založništva tržaškega tiska izrekajo svojemu delovnemu tovarišu Sergiju Pečarju iskreno sožalje ob smrti njegove matere. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje * «FRAN ERJAVEC« v Rojanu, SP"| ča, da vpisuje dijake v 1. ra*' srednje šole, vsak dan od 9. do ure Vpisovanje se zaključi 25. *• Havnateljstvo Državne srednje IVAN CANKAR obvešča, da st vpisovanje v I. razred že začelo JL vpisovanja traja do 25. Julija. ') ništvo je odprto vsak dan od 9' 12. ure. Državna srednja šola Fran L'*’1 na Proseku sporoča, da vpisuje ke v prvi razred vsak dan od 9 , 12. ure. Vpisovanje se zaključi t. m. , Tržaško županstvo sporoča, d?, na oglasni deski ubjavljena pred«(! na lestvica prosilk za suplence *, črnskih otroških vrtcih za pri#0’ Šolsko leto. , Državna srednja šola »Simon C gorčlč« v Dolini sporoča, da vp1' dijake v prvi razred vsak dan do 12. ure Vpisovanje se za#IJ 25. tm. Šolsko skrbništvo sporoča, d* f tudi letos ustanovljeni v srednj1'1 f lah brezplačni tečaji latinščine < dijake, ki so opravili na sredriJ'0^ lah zaključne izpite iri namerava”) jeseni p' lagati dopolnilni izpit '* |i tinščine za vpis v višje srednje ’ Šolsko skrbništvo sporoča, dtL od 15. tm. dalje, od 10. do Vi-d dopoldne na vpogled na sedežu “i srednje šole v Trstu, Ul. Frausi« j dokončne prednostne lestvice Li J verjena In nadomestna mesta na s,j njih šolah s slovenskim učnim 'i kom tržaške pokrajine, za SolsK0 to 1968/69. Šolsko skrbništvo sporoča, da s°^ oglasni deski šolskega skrbništva^ javljene prednostne lestvice ka#0-tov za suplence ln poverjena "vj v osnovnih šolah za prihodnje 9° leto. f Šolsko skrbništvo opozarja, da julija zapade rok za vpis v sr'% šolo učencev, ki so dokončali °sn no šolo. Darovi in prispevki i Ob 90-letnlai msgr. dr. Jakoba j marja daruje Benjamin Žerjal j lir in ob 70-letnici dr. Lojzeta “ ta 1000 lir za Dijaško matico. Včeraj nas je zapustila naša draga žena, mama in non# IVANKA PEČAR roj. KOMEL K večnemu počitku jo bomo spremili jutri, v sredo, 24-t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev in na pokopališče na Katinari. Žalujoči mož Anton, sin Sergio * ženo Angelo ter vnuka Radivoj i° Nevenka, Lonjer, 23. Julija 1968 PRIMORSKI dnevnik VJOBOTO OB PRISOTNOSTI PREDSTA VNIKOV OBLASTI V orjaškem doku tržiške ladjedelnice so začeli z gradnjo prve velike ladje ,mela bo nosilnost 229 tisoč ton ■ Naročilo še za pet podobnih ladij ■ Odkritje spominske plošče petim delavcem, ki so se ponesrečili med gradnjo novih naprav RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM MARKOM WALTRITSC1IEM Uspešno enoletno delovanje kluba «Simon Gregorčič» Klubu dodeljena le dni druga vladna podpora v znesku 200.000 lir - Kvalitetna predavanja so najbolj obiskana N* dno novega ogromnega suhega doka v tržiški ladjedelnici polagajo 180 ton težak vnaprej izdelan blok za novo ladjo-velikanko .Ladjedelnica v Tržiču spada od dalje med največjč in naj-derhejše ladjedelnice na svetu bo odslej uspešno konkurirala derno urejenim ladjedelnicam na bonskem, na švedskem in drugod. Znana je kriza, v kateri so sč Jer/f nabajajo italijanske lad-^oelnice, ki so skoro vse v držav-kra rokah, so razstresene v več 2 1 >n imajo zastarele naprave. Start*10 tud*’ da 50 nel{ofi Italijani n «111. zase in za druge, lepe pot- in številne tovorne ladje, zna-ba je tudi, da so se v zadnjih gg znašli v precejšnji krizi, ker 2 "3'Prave v ladjedelnicah postale ''ahre,e ln ker s0 v dru8ih «rža-jj. ’ zlasti na Japonskem, nastale e’ sodobno urejene ladjedelnice. Svetovno ladjevje, zlasti trgovsko, ija Usiherja na orjaške ladje. Zlasti lejr Se tiče ladij za prevoz petro I dosedaj zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Ista pomorska družba je že naročila še eno ladjo enake nosilnosti v ladjedelnici (z gradnjo bodo pričeli, ko bodo prvo umaknili iz novega doka), družba Italcantieri pa ima nato naročila za druge štiri ladje več ali manj enake tonaže. Z majhno slovesnostjo, ki so Ji prisostvovali poleg vsega osebja ladjedelnice tudi številni župani z Goriškega (opazili smo tudi goriškega župana Martino in doberdobskega župana Jarca), Tržaškega ter iz spodnje Furlanije, so otvorili tudi nove naprave, ki so stale IRT 15 milijard lir. Naprave se raztezajo v dolžino 1300 m in na površini 170 tisoč kv. metrov ter obsegajo novi dok, ki bo olajšal delo, nato dva orjaška žerjava visoka vsak po 60 metrov in nova ogromna skladišča, kjer pripravljajo ogromne kose za Vani S° olda'ki "vedno bolj zahte-• Do tega sta pripomogla dva ktorja: na eni strani manjši stro-he«V Zvezl s tako ladJ°- na drugi pa h1en?len P°llučni položaj na Sredici vzllt>du zaradi katerega, je bil 1{0 Prekinjen in zaprt Sueški pre-v 2; Skoro ves petrolej, ki,.prihaja a “vr°p° iz arabskih držav, mora bii | nes obkrožiti Afriko s stari-]acj. adjami in prevoz z majhnimi g. Jami se ne izplača, oziroma dvi-Prevozne stroške. Vorn8l4n° ^e’ da nl Prlsl° do Bolto 0 ladijskih velikanih šele lani, se J,e nastopila sueška kriza. O njih So f govorilo že prej in Japonci *J?*WadltI take ladjedelnice, ki jedel' • graditi take velikanke. Lad-gradin'ca «Mitsui-Chiba» npr. lahko st'; . adie do 500.000 ton nosilno-dako možnost Ima ladjedelnica a.jQ p°n K-K. Tsu», ki jo šele gra-“liau,ttledtem ko ima ladjedelnica asakl-Sakaide» možnost gra-adJe do 350.000 ton nosilnosti. *ti g;, , 1:0 skupino velikih ladjedelnic T* *dai uvrstila ladjedelnica v - v kateri bo moč, z napravi so jih v soboto uradno 8‘aditi ladje do 320.000 ton rami, „ ®'vorillj >si|nosti Vsm 2. lad-)o, ki bo zgrajena v no-®raditi U ladjedelnice, so pričeli r (j „ 1 v soboto. Istočasno so otvo- have naprave in postavili osno- "^u*r n3v° ladjo za plovno družbo L;a p • lz Palerma, za katero bo ^ ružba potrošila 13 milijard lir dJstfja 1,0 'mela 229 000 ton nosil- '»• b0 'nienovala se bo «Caterina največja ladja kar so jih nove ladje, tako da opravljajo v doku le sestavljanje orjaških delov ladje. Prvi del, ki so ga s pomočjo žerjavov prepeljali iz delavnic v dok, npr, tehta 180 ton. Med slovesnostjo-se je predsednik Italcantieri inž.; Cortesi spomnil tudi petih delavcev, ki so za časa gradnje novih naprav umrli zaradi nesreč na delu. Dva delavca sta padla z dvajset metrov visoke strehe novega skladišča, en delavec je padel z orjaškega žerjava, enega Je žerjav zmečkal, na zadnjega pa Je z glavnega žerjava padel z višine 60 metrov kos lesa, ki je tehtal 4 kilograme. Spominsko ploščo z njihovimi imeni so postavili na glavno stran novega doka. Spregovorili so še predstavnik pomorske družbe, ki Ji naročilo ladjo, predstavnik notranje komisije Clapis in tržiški župan Romani. viiiiiiviiiaiiiiiaiiMiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiMiiiigiiiiiiiiiiaitiiiBiiiiifiviiiiiiiMaiiiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii mai ■iiiimin GROZLJIVA NESREČA BREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV Jugoslovanski avtomobil dejansko presekan na dvoje Nesrečo je zakrivil jugoslovanski avtomobilist, ki je na prepovedanem mestu trbiške ceste zavijal na levo - Vsi potniki samo lažje ranjeni Grozljiva prometna nesreča, ki pa k sreči nl imela hudih posled'r za osebe, se je pripetila v nedelj popoldne okrog 15. ure na državr cesti 202 v bližini Sesljana. Tržaii: avtomobil je silovito treščil v fla 750 z jugoslovansko registracijo in ga dobesedno presekal na dva kosa. sam pa je nato zavozil s ceste, štirje člani družine, ki so se peljali v jugoslovanskem avtomobilu, so se samo laže poškodovali, voznik tržaškega avtomobila pa je ostal nepoškodovan. Do trčenja je prišlo na križišču s potjo, ki iz Sesljana pripelje na Trbiško cesto. 37-letni inženir Pe-tar Lapatanov iz Mladenovca je šofiral svoj fiat. v katerem je sedela tudi njegova 36-letna žena Marija, na zadnjih sedežih pa 9-letni sin Aleksander in 4-letna hči Deana. Mož je mislil pe.jati iz Trsta v 3esljan, vendar je spregledal križišče, kjer bi moral obrniti na desno: kakih 50 m naprej, pa je zagledal drugi odcep in hotel zaviti na levo, čeprav je to na tistem mestu prepovedano. Proti poletni vročini in da bi Vaše vozilo bilo bolj udobno, obrnite se na Auloforniture Trst, UL. CORONEO 4 tEL. 29-634 • Slamnate prevleke za sedeže • Na,dvse hladne blazine • Poletne prevleke • Zaščitne prevleke za avtomobile I.t.d___i.t.d_____ *V»JVO ..|HIW>, PKOMKK danes 23. t. m. ob 19.30 Cinetnascope ba,rvni . dra BORMAK °- Robert Kent, Liana Orfel, Dominique Boschero in Moa Tahi tgraj To početje Je presenetilo voznika «gi'Ullette», ki je peljal za Lapata-uvom, 54-letnega trgovca Giovan--ja Turissinija iz Ul. Canova 26. aozu ni uspelo, da bi vozilo zavrl, .uco da je silovito treščil v jugo-.ovanssj avto, ki se je razletel na .iva kosa: prednji del z volanom In vetrobranskim steklom je vrglo osem metrov na desno, zadnji del z vsemi štirimi sedeži pa je končal ravno toliko metrov na levo. Tržaški avto je zavozil na levo s ceste. Iz njega je stopil voznik, ves prestrašen a brez vsakršne poškodbe. Tudi potniki jugoslovanskega avtomobila so se kljub izredno močnemu sunku samo laže poškodovali. Zaaonca, ki sta sedela na prednjih sedežih, je vrglo z avtomobila: moz se je udaril po udih in obrazu, žena pa po čelu, desnem ramenu in desni nogi. Otroka sta po trčenju ostala kot prikovana na zadnjem sectežu ter sta se samo nekoliko pobila po nogah. Vse štiri so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so zakonca pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu, otrokoma pa so nudili prvo pomoč: okrevala bosta v treh dneh. Zaradi prehitevanja kolone Trije mrtvi na cesti Senožeče-Koper Pri nesreči tudi dva huje in štirje lažje ranjeni V nedeljo dopoldne se je na cesti Senožeče — Koper, in sicer med Divačo in Kačičam’ zgodila huda prometna nesreča, pri kateri so izgubile življenje tri osebe, dve pa sta dobili o ud o poškodbe, Okrog 7.30 je 28-Ietni Milan Kogoj iz Ljubljane vozil proti Kopru avto fiat 000. Z njim str se peljala njegova 25-letna žena Vera in 6-letni sin Marko. Pred Kogojem je bila kolona avtomobilov domačih in inozemskih turistov, ki so bili namerjeni k morju. Kogoj je nekaj čaša vozil v koloni, nato pa se je premislil in je začel prehitevati. Ta nepremišljen in drzen podvig je bil usodnega pomena zanj, za eno in otroka. Iz nasprotne strani e namreč taki at privozil taksi (av-o fiat 2100) 36-letni Ivan Vižintin z Lucije pri Kopru. Trčenje je bito tako silovito, da sta Kogoj in ljegova žena bila pr: priči mrtva, avto pa tako razbit da so si morali reševalci pomagati z varilnim aparatom, da so lahko iz avta potegnili trupli in otroka, ki je bil še živ. Zaradi hudih poškodb je otrok umrl med prevozom v izolsko bolnišnico. Vižintin in njegov sopotnik Karmel Erno Raul iz Portoroža sta dobila hude poškodbe lažje poškodbe pa so dobili štirje nizozemski državljani, ki so se peljali s taksijem. Računajo, da znaša škoda na obeh vozilih približno 2,5 milijona dinarjev. Socialistični podminister za finance v prejšnji Morovi vladi posl. Cesare Bensi je pred nekaj tedni sporočil predsedniku kluba «Sinion Gregorčič* Marku VValtritschu, da je tudi letos finančno ministrstvo podelilo iz svojih sredstev klubu «Simon Gregorčič* v Gorici podporo 200.000 lir. Enako podporo je isti klub dobil že lani. Predsednik kluba se je podministru Bensiju zahvalil za pozornost in podporo, ki zagotavlja nemoteno delovanje kluba «Simon Gregorčič*, ki vrši važno kulturno poslanstvo med go-riškimi Slovenci. Izkoristili smo priliko, da smo predsedniku kluba Marku VSaltrit-schu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem kluba v pretekli sezoni, ki se je zaključila pred kratkim z zelo uspelim predavanjem arheoloških izkopaninah pri Batujah. Predsednik kluba nam je dejal, da je bila oravkur zaključena pe ta sezona klubskega delovanja v novi obliki. Tudi ta sezona je bila uspešna kot druge, čeprav se je letos nakopičilo nekaj negativnih pojavov, kot npr. nenadne odpovedi predavateljev in druge zapreke tehničnega značaja. Sezona se je pričela razmeroma pozno, in sicer šele decemb/a. Kljub temu je klub priredil petnajst dobro obiskanih večerov, med katerimi sta želi največ odobravanja predavanji o Cankarju in o batujskih izkopaninah. Sezona se je pričela s predavanjem o pevskem zboru «slovenski madrigalisti*, kjer je članica tega zbora, prof. Alenka Saksidova iz Nove Gorice, prikazala nastanek in delovanje enega izmed najbolj prizadevnih slovenskih pevskih zborov. Glasbi je bil posvečen tudi večer, na katerem sla nastopila pevska zbora «Kras» Dola - Poljan in mSrečko Kosovel» iz Ronk. Oba zbora je vodila goriška pevovodkinja Pavlina Komelova. Slovenskemu tisku so bili posvečeni trije večeri. Ob izidu Jadranskega koledarja so o razširjenosti knjige na Slovenskem predavali v klubu zastopniki raznih založb iz Ljubljane in iz Trstu. Drugi večer je bil posvečen razširjenosti slovenskega časopisja in knjige v zamejstvu. Tretji večer pa je bil drugačnega značaja za okroglo mizo so se znašli Drago Legiša, urednik «Novega listah, Aleš Lokar, urednik revije «Mosth in Bogo Samsa, urednik «Primorskega dnevnikah, ki so diskutirali o vlogi, pomenu in razširjenosti slovenskega periodičnega tiska med slovensko ntanjšino v Italiji. Tudi planinci so prišli na svoj račun, čeprav ne v toliki meri kot v prejšnnjih letih. Eno samo predavanje je bilo namenjeno planinstvu, in sicer predavanje starega znanca prof. Rudija Hoenna iz Nove Gorice, ki je prikazal z bogatimi skioptičnimi slikami Pohorje, Kamniške planine, Karavanke in Julijce. Obiskovalci klubskih prireditev so rade volje prišli poslušat tudi reporterja Maria Magajno, ki je imel predavanje o Londonu in o najbolj zanimivih krajih Anglije. Ker se je v začetku tega leta precej govoric o presaditvah srca, je klub povabil v svojo sredo zdravnika dr. Rafka Dolharja, ki je govoril o novih poteh v sodobni medicinski znanosti. Drug argument, ki je našo publiko zanimal, je bilo vprašanje raz-poroke. Predavatelj je bil dr. Slavko Rupel, ljubljanski sodnik, ki se že vrsto let ukvarja s problemi zakonske razveze, številni poslušalci so posegli v diskusijo in odnesli s predavanja najboljše vtise. O primorski pretekli in sodobni zgodovini iti o naši aktualnosti je bilo več predavanj Prof. Branko Marušič, ravnatelj muzeja v Kromberku je predaval o stoletnici narodnostnega preporoda na Primorskem, dr. Peter Sancin, sedanji občinski svetovalec v goriškem občinskem svetu, je govoril o občinski politiki do Slovencev. Pokrajin- ski odbornik Marko Waltritsch je predaval o goriški pokrajinski upravi in o njenih odnosih do Slovencev ter prikazal v svojih izvajanjih položaj za časa Avirije, za časa predfašistične Italije, za časa fašizma in v današnji dobi. Na področju leposlovja sta bila letos dva večera. Pisatelj Boris Pahor iz Trsta je prikazal svojo naj-navejšo knjigo «Nekropolah, esejist dr. France Bernik iz Ljubljane pa je govoril o rlvanu Cankarju — lirskem pesnikuh. Sezono je klub zaključil s predavanjem o batujskih izkopaninah, na katerem sta predavala arheologa dr Vinko Šribar iz Ljubljane in Drago Svoljšak iz Nove Gorice. Predsednik kluba Waltritsch nam je dejal, da bo potrebno v prihodnjem letu razširiti delovanje kluba (in finančna sredstva, ki so sedaj na razpolago to dovoljujejo) tudi na druga področja iv da bo potreb- no nuditi goriški publiki čimveč kvalitetnih predavanj ker prav teh manjka. Izruzil je mnenje, da bo klub v prihodnji sezoni uspešno deloval. Seznam volivcev ki niso volili Na volilnem uradu goriškega županstva je na vpogled seznam volivcev te občin;, ki niso volili ob priliki državnozborskih volitev dne 19. maja letos. Seznam bo na vpogled prizadetim občanom do 3. avgusta. Volivci, ki niso volili, naj dajo svoje opravičile na omenjenem uradu. V nasprotnem primeru bodo vpisani v seznam tistih, ki neopravičeno niso volili z vsemi zakonskimi posledicami Opravičilo je treba poslati na županstvo najkas- NA INŠPEKTORATU ZA DELO Delodajalcem so obrazložili novi zakon o vajeništvu Ukrepi zn poenostavljenje postopku Ravnatelj pokrajinskega inšpektorata za delo dr. Alfonso Di Lucia je imel včeraj na sedežu inšpektorata v Ul. V. Veneto 14 sestanek s predstavniki zveze obrtnikov, trgovcev in industrljcev, da bi jim razložil nov zakon o sprejemanju vajencev na delo. zakon ki je pričel veljati pred dvema mesecema. Gre za zakon št. 424 z dne 2. aprila 1963 ki določa, da morajo imeti delodajalci, ki želijo vzeti v .-iHižbo vajence, predhodno dovoljenje inšpektorata za delo. Da bi olajšali postopek, je dal dr. Di Lucia nalog, da je treba odslej vložiti na inšpektoratu prošnjo v štirih izvodih 'posebne obrazce je moč dobili na samem inšpektoratu), da bo moč enega takoj vrniti delodajalcu z odobritvijo prošnje Ravnatelj inšpektorata Je ^prosil zastopnike delodajalskih organizacij, naj obvestijo vse svoje člane o novem zakonu in o novi proceduri, da ne bo nepotrebnih nerazu mevanj in zavlačevanja. Obrazce za prošnjo lahko dobijo prizadeti na inšpektoratu za delo v Gorici Ul. V Veneto 14, ter pri posredovalnicah za delo. Sestanek PSU v Gorici Danes zvečer bo na sedežu PSU na Korzu Italia 54 drugi sestanek članov stranke sekcij iz goriške občine, na kateri bodo razpravljali c vsebini socialističnega programa tako v vladnem kot v deželnem merilu. neje do 18. avgusta lllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llll|||||||||||||||||||||||||||||,lllllll||,|||||,|||||llmilll||||l,„|||||||||||,l|||||||||||||||||||l||||||||||t|||||ll||||||||||U||||| ZANIMANJE DEŽELE ZA OBRTNIKE Odbornik Stopper se je v Vidmu seznanil s problemi ESA S primernimi ukrepi je treba poskrbeli za nadaljnji razvoj obrtništva v deželi Deželni odbornik z o delo in obrtništvo Stopper je bii te dni na obisku v Vidmu kjer si je ogledal sedež Ustanove za razvoj obrtništva (ESA) v Drevoredu Venezia. Sprejeli so ga predsednik ustanove prof. Di Natale, podpredsednik cav. Bal-iare in ravnatelj inž. Selan, prisotni pa so bili tudi drugi člani upravnega in nadzornega odbora. Deželni odbornik si je ogledal u-rade in druge prostore ustanove; posebno se je zanimal za dvorane v katerih je urejena razstava vzorcev obrtniških izdelkov, kjer si jih lahko ogledajo trgovci in drugi, ki se zanimajo za obrtniške izdelke naše dežele. Ti in drugi podobni ukrepi so znatno pripomogli, da šo našli obrtniški proizvodi pot do potrošnika. Po ogledu prostorov in naprav je predsednik Di Natale podal poročilo o dejavnosti ESA do sedaj. V njem je navedel glavne pobude, ki so bile izrečene, kot poslovni krediti, deželni prispevk; za modernizacijo obratov (preuvsem opreme in strojev), akcijo za podporo desetim konzorcijem, ki delujejo na področju naše dežele, tehnično pomoč podjetjem, ,'azne sekcijske intervencije, kot tista v korist krojačnicam za obleke po meri pospeševanje umetniške obrti, raziskovanja o proizvodnji in prodaji, udeležba na številnih sejmih in razstavah itd. Govornik ie poudaril važnost u-stanove kot operativnega inštrumenta, katerega poslovanje je poverjeno predvsem obrtniški kategoriji sami ter zaključil s priporočilom, da bi cimprej rešili nekatere organizacijske probleme tudi s primernimi pravnimi ukrepi. Odbornik Stopper je zagotovil zanimanje deželne uprave za probleme obrtnikov ter zagotovil, da bo proučil dosedanje delo ustanove, njeno sedanjo dejavnost ter njene programe za daljše obdobje, ki so že pripravljeni: na tej osnovi namerava začeti plodno sodelovanje. Zagotovil je nadalje, da namerava izvajati politiko podpore obrtništvu tako na zakonodajnem kot na u-pravnem področju; pr' tem bo predvsem podpiral dotok vajencev v obrtniške delavnice in sledil tudi drugim obrtniškim problemom v skladu z njihovo važnostjo. Jutri stavka tekstilcev Tri sindikalne organizacije OGIL, CISL in UIL so proglasile za jutri, 24. julija, 24-urno stavko v tovar- nah tekstilnega koncerna Tognella med katerimi je tudi tekstilna tovarna v Podgori. Za stavko so se odločili, ker je tako generalno vodstvo podjetja v Milanu kot vodstvo v Gorici zavrnilo sindikalne predloge, ki se tičejo povečanja pioiz-vodne nagrade, izboljšanja pogojev za akordno delo ter min!ma'nih mezd in ker so zavrnili tudi revizijo ter nov sporazum glede dodeljevanja strojev. Pro loco za obnovo prireditev po rajonih manifestacij po mestnih četrtih go riške občine. V ta namen je sklicala na posvet predstavnike posameznih mestnih predelov ter se z njimi sporazumela za izvedbo minimalnega programa že v tekočem letu, ker nl mogoče napraviti večjega načrta zaradi tehničnih in finančnih težkoč. Tako so se sporazumeli, da bodo sodelovali v okviru goriškega septembra, ki je že lani dosegel uspeh. Ne bodo pa mogli sodelovati pri organizaciji Praznika pive. Vsekakor pa se bo Pro loco omejila pri organizaciji raznih pri reditev po mestnih okrajih samo kar se tiče koordinacije, da se te ne bi križale; v ostalem pa bo prepustila vso pobudo krajevnim čini-teljem. V petek občni zbor športnikov iz Sovodenj V petek 26 tm ob 21.30 bo v pro- nih prireditev in kultumo-zabavnih nega. društva... Na dnevnem redi. je poročilo predsednika o dosedanjem delu in problemih društva. Po poročilih o-stalih odbornikov bodo sledile volitve novega odbora. Pri slučajnostih se bodo porazgovorili tudi o prihodnjem delu društva in o raznih drugih problemih, ki so v zve- zi z razvojem športnega delovanja v sovodenjski občini. . """""""""" iiiiiimiiiiiiiiiiiiiin.MiiiMiiiiiiiiinii,umu,...............mm......... VESTI Z ONSTHAN MEJE Novogoriška knjižnica dobila nove prostore V njih bo še bolj razvila svojo kulturno dejavnost \ elik obisk eitateljev in živahen knjižni promet Novogoriška knjižnica, ki je v zadnjem desetletju izredno močno razvila svojo dejavnost, je dobila te dni nove prostore, v katere je preselila svoj ljudski, pionirski ter potujoči oddelek. Nedvomno predstavljajo ti prostori zelo pomembno pridobitev za nadaljnji razvoj knjižnice. Tako bo namreč lahko še bolj prodirala med bralce ter hkrati krepila svoj študijski oddelek. Knjižnica razpolaga sedaj z več desettisoč izvodi raznovrstnih knjig. Najpomembnejši je nedvomno še vedno njen študijski oddelek, ki i-ma med drugim tudi precej rokopisov primorskih avtorjev. Lep razvoj pa so napravili v zadnjih letih tudi ostali oddelki, ki razpolagajo ie z 9000 izvodi knjig in drugih pu- uiiii,,iiiiimmmiimiimmiimiiMiiimiiiiimiimmimiimjiim,mm,Hminmmimmii,mmmmmnmmm,,,, mm,,mmmmmmmmmummmmmm^M IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Pet ranjenih v Števerjanu pri trčenju dveh avtomobilov Mladenič iz Gabrij je zavozil s ceste - Skutcrist je od zadaj zadel v avto V nedeljo ob 18.30 se je pripetila v števerjanu prometna nesreča, pri kateri je bilo pet ranjenih. Na srečo pa so dobili ie manjše poškodbe, le ena ženska se bo morala zdraviti v goriški splošni bolnišnici pet dni. Ob tisti uri se je peljal po cesti, ki pelje od Sovence mimo županstva proti Dvoru v Števerjanu 30-letai Evgen Primožič, doma iz Pevme, Ul. Vinci 5 z avtom Lancia Appia; v nasprotni smeri pa Je privozil s ford consul 35-letni Romolo Co-solo iz Gorice UL Vittorio Veneto 7, ki je imel v svojem vozilu tudi ženo Marijo ter otroka 5-letno Sandro in enoletnega Stefana. S Primožičem pa se je peljal tudi Italo Čebokli iz Gorice. Na ovinku pod županstvom sta voznika prepozno opazila nasproti prihajajoče vozilo in tako nista mogla preprečiti trčenja. Kot rečeno so bili pri trčenju lažje ranjeni vsi potniki razen Primožiča. V bolnišnici v Gorici so pridržali za pet dni na zdravljenju samo Marijo Cosolo, vsem drugim pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 2 do 5 dneh ter jih poslali domov. Karabinjerji iz števerjana so ugotovili tudi nekaj škode na obeh vozilih. Včeraj nekaj po polnoči pa se je ponesrečil na Tržaški cesti v Gorici 2I-letni Dušan Devetak iz Gabrij St. 26. Ko se je peljal z motociklom proti domu je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom, zavozil s ceste in padel. Z rešilnim vozom goriške bolnišnice so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na levem sencu ter pretres možganov in ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Zapisnik Je napravila cestna policija iz Gorice. Za 7 dni so sprejeli na zdravljenje tudi 62-letnega upokojenca Giovannija Battdstella iz Zdrav-Sčine št. 34. Prejšnji večer nekaj pred 23. uro se je Battistel peljal s skuterjem iz Zagraja proti Gradiški. v Ul. Trieste pa je prepozno opazil na cesti ustavljen avto ter se je zaletel vanj. Zdravniki so mu ugotovili rano na levi strani čela ter praske po rokah. blikacij. Med njimi je največji ljudski oddelek z okoli 5000 knjig. Novi prostori knjižnice, ki so v okviru modernega trgovskega središča, so izredno funkcionalno ter sodobno urejeni. Poleg knjižnega oddelka ima v njih mesto tudi čitalnica. Gotovo bo zelo obiskana. Lani je te oddelke obiskalo nad 11.000 ljudi, ki so si izposodili blizu 20.000 knjig. Novi prostori obsegajo več kakor 200 kvadratnih metrov površine. Otvoritev novih prostorov so o-mogočili poleg stanovanjskega podjetja, ki je dalo knjižnici kredit, tudi občinska skupščina ter republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, ki sta dala svoj prispevek za uresničenje zamisli. Trbiški in naborjetski župan pri Moru Deželni podpredsednik in odbornik za turizem Moro je te dni sprejel v Trstu župana iz Trbiža in Naborjeta Di Galla in Reio, ki ju je spremljal inž. Torossi. Med sestankom so govorili o vprašanjih, ki so povezana z. načrtom za turistični razvoj v Kanalski dolini. Podpredsednik Moro je dejal, da deželni načrt predvideva gospodarsko okrepitev področja ter da posveča deželna uprava veliko paž-njo tem vprašanjem. Iz tržiške bolnišnice Včeraj popoldne nekaj pred 13. uro se je zaletel s skuterjem v zid bližnje hiše 44-letnl , delavec Bruno Tosetto iz Fogliana, ko je preizkušaj vozilo potem, ko ga je popravil. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili udarec v lobanjo in več drugih poškodb ter so ga pridržali na zdravljenju z rezervirano prognozo. Za 20 dni pa bo ostal na zdravljenju 59-letnd Ferruccio Rosin, iz Ronk, Ul. XXI. maggio 117, ki Je trčil z nekim avtom, ko Je krenil z državne ceste proti svojemu domu. Pri padcu si je zlomil nekaj reber to se udaril v lobanjo- Breskve brezplačno za zavoje in ustanove Goriška prefektu. ! sporoča, da je notranje ministr.;t-’o odredilo brezplačno razdeljevanji znatne količine breskev za razni podporne zavode in ustanove Breskve bodo morale prevzeti prizadete ustanove n svoje stroške pri FederconsorJ v Veroni s posebnim pooblastilom, ki ga dobijo na prefektur. Vse podrobnejše informacije v zadevi daje goriška prefektura, sekcija V. Natečaj za službo kurjača v OFP Pokrajinska uprava v Gorici razpisuje natečaj za službo kurjača v pokrajinski umobolnici. Prosilci morajo biti stari od 21 do 32 let, z dovršeno nižjo srednjo šolo ter usposobljeni za upravljanje parnih kotlov. Prošnjo na kolkovanem papirju za 400 Ur je treba predložiti do 10. avgusta do 12. ure. Vse podrobnejše informacije dobijo prizadeti na personalnem oddelku pokrajinske u-prave v Gorici, na Korzu Italia 55. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 14. do 20. julija se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 9 ljudi, poročal se nd noben par, oklicali pa so jih 7. ROJSTVA: Gianluca Miniussi Paola Sdorttoo, Roberto Cej. Bru no Collemztoa, Debora Barcoviiu Ludgina Vettorello, Annamaria Co cianmd, Lorena Paclovan, Lucia Fa oiftoo, Magda Carraro, Christian Cachet, Gianfranco Poletti, Danilo Ancora, Enricb Visimrim, Luigi Ca-Ped ari, Laura Cisilin, Raccardo Da Re, Tiziana Roia, Elena Plez, Valentina Sdardi, Alberto Bravin, Ta-tiana Cecchin, Caterina Candussi, Roberto Bartoli, Paolo Fantin, Diego Marcosdg, Paola Altran in Roberta Medeot. UMRLI: zdravnik-kirurg 84-letni Agostino De Fiori; upokojenec 80-letni Angelo Bon; upokojenka 77-letna Paknira Cocever vd. Chitter; 77-letna Leopolda Jakin vd. Grau-ner; 60-letna Antonia Obid por. Carli; upokojenka 80-letna Amabile To. masin; upokojenka 74-leina Maria Visintin vd. Zottig; upokojenka 80-letna Adalgi.sa Mellomd vd. Dalla Motta; 4 mesece stara Marta Pro-cacoino. OKLICI: karoserist Marino Ska-rabot in otroška negovalka Gugliei-mina Varesano; obrtnik Adriano Raveli! in uradnica Liliana Bon; poročnik Francesco Otti in učiteljica Gloria Sicuranza; uradnik Ar-mando Busan in uradnica Silvana Peracchio; delavec Rodolfo Cemic in tekstilka Narina Pituelld; železničarski upokojenec Antonio Sosič in uradnica Annamaria Leban. Gorica VERDI, 17.00: «Professionisti per un massacro«, G. Hilton in G. Martins. Kinemaskope v barvah. CORSO. 17.30—22: «Caroline Che- rie», F, Anglade in Ch. Aznavour. Barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. VTTTORIA. 17.30—21.30; «Awentu-riero a Tahiti«, J. P. Belmondo, N. Tiller. Francoski kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. Zaprto CENTRALE. 17.30-21.30: «The vi-scount — furto alla banca mon-diale«, G. Mathews in F. Rey. Kinemaskope v barvah; mladini izpod 14 let prepovedan. / rži A AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30-22.30: «1 can-noni di Navarrone«, G. Pečk in A. Quinn. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 18.30—22.15; «Suspense per un assassinio«, A. Hishimu-ra in K. Kolo, Japonski film. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26; tel 33-49. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «Alla Salute-i dr Fabris, Ul. Cosulich 117, tel 72480. RONKE Danes je odprta lekarna AlTAn-gelo — Sergio Olivetti - Ul. Roma 22 - tel 77019. IZLET NA MANGART priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 29. t. m. Odhod v zgodnjih jutranjih urah z lastnimi STedstvi. Vpis in pojasnila v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95 ter v Zadrugi pri Pe vinskem mostu, tel. 26-08. Vera Nikolič postavila v Londonu svetovni rekord v teku na 800 m l 2’00”5 izboljšala za pol sekunde svetovni rekord Avstralke Judy Pollock-Amoore - 23. septembra bo stara komaj 20 let - Glavna favoritinja za olimpijske igre Vera Nikolič po Izčrpu jočem teku 2 septembra 1966 se je začela velika pot Vere Nikolič v mednarodni atletski areni Na Neip-stadio-nu v Budimpešti je med evropskim prvenstvom zmagala v prvi skupini teka na 800 m s časom 2'8"5 in se uvrstila v polfinale. Zmaga tudi v polfinalu s časom 2’4"2 in jasno je oilo. da je bila Nikoličeva favoritinja za končno zmago v finalu, ki Je bil na eporedu 4. septembra. Osem atletinj se je zbralo na startu za finalni tek. Najmlajša med vsemi Vera Nikolič, stara niti osemnajst let. Počil je startni strel in borba se je začela. Gledalci so glasno bodrili domačinko Szabo, Vera pa je vodila že po 100 m teka in bila je prva tudi še 200 m pred ciljem. Madžarka in predstavnica Zahodne Nemčije pa sla jo začeli napadati, mlada jugoslovanska atletinja pa je vzdržala in postala evropska prvakinja. 19 dni kasneje Je dopolnila 18. leto. Rojena je bila namreč v CupriJi 23. sept. 1948. Čeprav je bila že zelo znana pred evropskim prvenstvom. Je postala komaj z naslovom prvakinje velika mednarodna zvezda. Isto leto je zmagala tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Kijevu. Od tedaj je Vera Nikolič pretekla nekaj tisoč kilometrov na treningih in na tekmovanjih. Zmagovala je in doživela tudi nekaj porazov. Lani Je na mednarodnem atletskem mitingu v Helsinkih nastopila z Avstralko .Jud.v Pollock. Kot običajno je Nikoličeva takoj povedla, Avstralka pa je kot izkušena atletinja z dolgo kariero za seboj, počakala na zadnji sprint in Jugoslovanko prehitela. In ne samo to. Postavila je tud! nov svetovni rekord 2’1”. Kot na (boljša Evropejka je bila Nikoličeva nato Izbrana v evropsko reprezentanco, ki se je lani pomerila v Montrealu z Ameriko. Močna črnopolta tekačica Manning jo je prehitela na isti način kot Judy Pollock nekaj prej. Cas 2’2"6 za obe tekačici je potrdil stalnost jugoslovanske atletinje. Nedvomno sta ta dva poraza na dveh tako važnih tekmovanjih precej pripomogla, da se je Vera naučila, kako se zmaguje. Nikoličeva je namreč izredno borbena in nikoli ne taktizira, temveč povede od samega začetka. Pri enakovrednih tekačicah se tako lahko zgodi, da kdo samo teče za njo in si najboljše moči prihrani za končni sprint. Se enkrat je lani Nikoličeva letela v Ameriko. Tokrat v Mehiko na predolimpijsko tekmovanje. Vrnila se je z gladko zmago. Letošnji prvi rezultati so pokazali, da je atletinja dobro pripravljena, zadnji poldrugi mesec pa je bil svetovni rekord takorekoč v zraku. Večkrat je že tekla razdaljo 800 m v manj kot 2’3" in zmagala na vseh tekmovanjih. Istočasno kot Nikoličeva so tudi druge atletinje močno napredovale in konkurenca Jo začela postajati nevarna. V soboto je prišla končno kratka vest Iz Londona: Vera Nikolič je postavila v teku na 800 m nov svetovni rekord s časom 2'0"5. Bolje od nje j ? do sedaj tekla samo severna Korejka Sin Kirn Dan v 1'58”, rezul- rodne atletske zveze. Uradni svetovni rekord se je v zadnjih letih tako premikal proti sedanji meji: 2T”2 Dixie Wlllis (Avstralija) 1902 let a 2’1’T Ann Packer (Velika Britanija), Tokio. 20.10.1964, 2'1”0 Judy Pollock (Avstralija), HOKEJ NA KOTALKAH Zadnje poletno kolo A lige brez velikih presenečenj Do svetovnega rekorda je pred njo prišla tudi Draga Stamejčič, ki pa je svetovni čas na progi 80 m z ovirami 1. 1964 samo izenačila. S svetovnim rekordom je postala Nikoličeva najresnejša olimpijska favoritinja, pot do zlate kolajne pa je še naporna, ker mnoge tekačice mislijo na mehiško zlato. Nizozemki Keizer in Gommers, Romunka Silai, vzhodne Nemke Schmidt, Wieck in Bumelelt, Američanka Manning. Angležinji Board in Smith ln tudi Italijanka Pigni, niso brez vsakega upanja. Ena sama stvar povzroča skrbi pri mladi atletinji. Pri niti 20 letih starosti je Nikoličeva podvržena velikim naiporom. To jo sicer verjetno letos pri morebitni osvojitvi olimpijske kolajne še ne bo motilo, v razmeroma kratkem času pa se utegne zgoditi, da 'bi zaradi izčrpanosti mladega organizma atletinja za vedno ostala v senci. Primer čudežnega dečka Jima Ryuna, ki je prav pred kratkim zibolel verjetno zaradi preobremenjenega organizma In za katerega se še ne ve če bo lahko nastopil v Mehiki, je lep in Nobenega večjega presenečenja t bral v korist gostov Lahko nalogo [ precej časa. Po zmago je šla kar v Helsinki, 28.6.1967 Vera Nikolič Je prva jugoslovanska atletinja, ki je postavila sve-1 tudi resen primer, tovni rekord. -lin- v zadnjem kolu poletnega dela pr venstva. Vse boljše uvrščene ekipe, z izjemo Ferroviaria, so osvojile obe točki, tako da se položaj na čelu lestvice ni bistveno spremenil. Lestvica je sicer nekoliko zamotana zaradi tekme Candy Follonica, ki sta jo moštvi odigrali v torek, čeprav je bila na sporedu šele v drugem delu prvenstva. Candy je z zmago 8:5 pridobil dve točki prednosti pred ostalimi tekmeci. V soboto je sicer imel zopet Can-dy najtežje delo. V Valdagnu se je moštvo branilo do sredine drugega polčasa, ko je v protinapadu prišlo v vodstvo, katerega je podvojilo pol minute pred zaključkom. Poraz je bil res grenak za domačine, ki so se borili z veliko požrtvovalnostjo in katerih položaj na lestvici je sedaj že nevaren. Novara nadaljuje svojo pot z visokimi zmagami. Njena tokratna žrtev je bila Follonica, ki je na domačih tleh okusila visok poraz, katerega krivec je bil delno tudi soN-nik, ki je marsikatero odločitev iz- je imela tudi Triestina, ki je na Bassano. V prvem polčasu je bila lastnem igrišču sprejela v goste pe sicer igra izenačena v vodstvo pa pelko prvenstva, skromni Ignis O- so prvi prišli domačini. Samo v na derzo. Gostje so prejeli kar 13 golov, poglavitno pa je, da je Triestina lahko poslala na igrišče vse svoje igralce. Zanimivo je bilo slediti igri mladih Gona in Rossija, ki sta nastopala v prvem polčasu in prikazala veliko uigranost, s katero sta z lahkoto prebijala nasprotno obrambo. V drugem delu sta nastopila izkušena Martellani in Počkaj, ki sta vodstvo še zvišala, v vratih pa je Marija zamenjal Chiandussi. ki ni imel preveč dela. Tekma je bila torej le navaden trening. Manj sreče je imel Ferroviario, ki je v Modeni doživel visok poraz, ki pa le delno ustreza poteku igre. Domačini so bili gibčnejši in bolj učinkoviti, toda gostje bi le zaslužili manjšo razliko v golih, saj so do zadnjega spravljali v zagato domačine s hitrimi napadalnimi prodori, ki pa se žal niso končali z zadetki. Tudi Laverda je prekinila negativno serijo, ki je trajala že daljevanju je Batistella s tovariši strl njihov upor, čeprav je Fontana z izrednimi posegi obdržal rezultat v zadovoljivih mejah. Zanimivo je, da je tudi domači vratar dosegel en gol. REZULTATI: Triestina — Ignis Oderzo 13:2 Follonica — Novara 3:7 Bassano — Breganze 2:4 Iris Modena — Ferroviario 8:2 Marzotto — Candy 0:2 LESTVICA: Candy Monza 10 6 3 1 35:21 15 Novara 9 6 1 2 48:28 13 Triestina 9 5 2 2 33:15 12 Breganze Lav. 9 5 1 3 42:27 11 D.F. Trieste 9 4 1 4 27:32 9 Pro Follonica 10 4 1 5 27:39 9 Bassano 9 2 3 4 19:23 7 Am. Modena 9 2 3 4 28:33 7 Marzotto 9 3 1 5 19:25 7 Ignis Oderzo 9 1 0 8 15:52 2 .......................imiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiii...........................................................................................niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiii.i............. ATLETIKA «NAGRADA SESTIH NARODOV* Zopet zmaga Zahodne Nemčije Birlenhach (krogla): 20,18 m Italija komaj 3. pred Belgijo - Dve zmagi Bam-bucka - Italijanski rekord v štafeti 4x100 m tata pa uradno niso priznali, ker vi članica medna- Severna Koreja ni itmiiiinimiimiiiiiMiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiil OBVESTILO Odbojkarski tečaj v Rovinju Vodstvo odbojkarskega tečaj#, v Rovinju obvešča vse udeležence prve izmene (moški), da bo odhod iz Trsta jutri, v sredo 24. t. m. ob 13. uri s parnikom. Vsi tečajniki n#j se zbero na pomorski postaji točno ob 12.15, ker morajo opraviti carinski pregled. Kot se je predvidevalo je Nemčija z lahkoto zmagala na tekmovanju 6 narodov v Brescii, borba za ostala mesta pa je bila bolj zanimiva kot se je predvidevalo. Italijani, ki so skrivaj upali na uspeh proti Franciji, so bili že po prvem dnevu dve točki za Belgijo in tudi v drugem dnevu so moral! zasledovati Belgijce ali pa se riniti pred njimi proti tretjemu mestu, ki je postajalo že negotov cilj. Končno so Italijani le uspeli, njihov skupni nastop pa je v veliki meri razočaral. Samo štafeta 4x400 m je zablestela in postavila nov odličen državni rekord. Junak prvega dne je bil Nemec Blrlenbach, metalec krogle, ki je v zadnjih dneh dosegel že 19,76 in 19.77 m. Pred začetkom tekmovanja je prispela vest, da je njegov rojak z vzhoda Hoffmann še popravil svoj evropski rekord za 2 cm in dosegel 20,10 m. Očitno je to spodbudilo orjaka, ki je še sam popravil evropski rekord in dosegel 20,18, drugi letošnji najboljši rezultat na svetu. Tudi tek na 400 m čez ovire je razburil gledalce. Frinolli je startal Izredno hitro in pritekel v ciljno ravnino z veliko prednostjo, zadnji dve zapreki pa je premagal z veliko težavo. Nemec Henninge ga je z lahkoto prehitel. Med kratkim tekom na 100 m so gledalci lahko samo občudovali Francoza Bambu-cka, evropskega sorekorderja z 10", v ostalih disciplinah pa so bili doseženi večinoma pričakovani dosežki. Slabo kopje, dobra daljina in odlični Dionisi, ki je s palico premagal evropskega rekorderja D’En-caussa. V tekih na 800 in 5900 m pričakovano taktiziranje ln zmaga za Kemperja ter poraz Norpotha v korist Vervorta. štafeti Franclje in Italije 4x100 m sta bili zaradi nepravilnih predaj diskvalificirani. REZULTATI PRVEGA DNE Maraton: l. Ambu (It.), 2.21’10”5 400 ovire: 1. Henninge (Nem.) 50"5, 2. Frinolli (It.) 50’’7 100 m: 1. Bambuck (Fr.) 10"2, 3. Preatoni 10”4 800 m: 1. Kemper (Nem.) 1’49"4, 6. Del Buono (It.) 1'51”2 400 m: 1. Mueller (Nem.) 46”5, 4. Bello (It.) 47”2 Daljina: 1. Pani (Fr.) 7,86, 4. Gat-ti (It.) 7,12 5000 m: 1. Vervort (Fr.) 14’26”, 4. Finelll 14’28”6 Kopje: 1. Salomon (Nem.) 75,56, 5. Rodeghiero (It.) 67,68 Krogla: 1. Birlenbach (Nem.) 20,18 (nov evropski rekord), 5. Me-coni (It.) 16,04. Palica: 1. Dionisi (It.) 5,10 4x100 in: 1. Nemčija 40", Italija diskvalificirana Stanje v točkah po prvem dnevu: Nemčija 74, Francija 51, Belgija 41, Italija 39, Švica 38, Holandska 27. V drugem dnevu tekmovanja je Ottoz na visokih ovirah ponovno navdušil. Tekel je kot običajno zagrizeno in tehnično popolno. Ure so tudi tokrat pokazale 13”5. Tek na 200 m je bil tudi na dostojni ravni. Do pričakovanega dvoboja Berruti-Bambuck ni prišlo ker je bil Italijan baje nekoliko poškodovan. Bambuck je tako z Berrutijem o-pravil že po 20 metrih teka, nevaren pa ni bil niti Nemec Eigenherr, ki se je izkazal v zadnjih 50 metrih. Berruti je komaj ohranil tretje mesto pred predstavnikom Nizozemske. Tek na 1500 je bil po pričakovanju zanimiv samo v zadnjem krogu. Tuemmler in De Hertoghe, ki sta bila na prvih mestih, sta močno potegnila. Arese pa je bil v gneči in se dolgo ni mogel preriniti na tretje mesto. Ko mu je to uspelo sta bila prva že predaleč, imel pa je vseeno dovolj opravka s Švicarjem Knillom v borbi za tretje mesto. Progi 10.000 ln 3000 m z zaprekami sta prinesli dve prvi nesti za Belgijo. Presenetljiv je bil uspeh Polleunisa na 10.000 m, kot pričakovano pa je Roelants zmagal na zaprekah. Z zmago se je Roelants tudi malo potolažil Pred nekaj c.ne-vi mu je Finec Kuha odnesel svetovni rekord na tej progi, včeraj pa je še pred startom prispela vest, da je vzhodni Nemec Haase izboljšal evropski rekord na 10.000 m, ki je bil tudi last Roelantsa. Možno je, da rekorda finskega tekača ne bodo priznali, v tem primeru pa bodo gotovo priznali čas 8’26” katerega je včeraj dosegel Sovjet Ku-dlnski in ki je tudi boljši od Roe lantsovega dosežka. Kladivo in disk sta bila nemški notranji zadevi. Fahsl in orjaški Neu sta gladko zmagala, razočaral pa je v disku Simeon, ki zadnje čase ni preveč treniral. V troskoku ni bilo presenečenj: zmagal je Gen tile pred Sauerjem, rezultati pa so bili tukaj poprečni. štafeta 4x400 je bila zelo zanimiva. Po prvih dveh predajah je bila celo v vodstvu Italija, Mueller pa je ponovno povedel Nemce na prvo mesto in Roderfeld je obdržal do cilja prednost 5-6 metrov. Za Italijo odličen državni rekord 3’5”8. REZULTATI DRUGEGA DNE Deseteroboj: 1. Lespagnard (Belgija) 7247 točk 110 m ovire: 1. Ottoz (It.) 13”5 Kladivo: 1. Fahsl (Nem.) 68,69, 2. Urlando 63,46 200 m: 1. Bambuak (Fr.) 20”6, 3. Berruti (It.) 21" Troskok: 1. Gentlle (It.) 15,89 1500 m: L Tuemmler (Nem.) 3’ in 48”3, 3. Arese (It.) 3’50”5 10.000 m: 1. Polleunis (Belg.) 29’ in 14"1, 6. Ardlzzone (It.) 3I,17”2 Disk: 1. Neu (Nem.) 59,94, 2. Simeon (It.) 56,58 3000 m zapreke: 1. Roelants (Belgija), 6. Bertolin (It.) 4x400 m: 1. Nemčija 3’3”, 2. Italija 3'5"8 (nov drž. rekord) V končni razvrstitvi je zmagala Nemčija s 143 točkami, pred Francijo 105, Italijo 93, Belgijo 78, svico 67 in Nizozemsko 59. -lin- NOGOMET DODATNI TURNIR B LIGE V prihodnji sezoni Venezia v C ligi Perugia-Venezia 2:1 - Genoa-Lecco 0:0 Končno se je končal tudi «rep->, ki se je vlekel letos tako dolgo še po zaključku italijanske nogometne «B» lige. Zaključil pa se je v nedeljo z žalostno ugotovitvijo, s katero so se morali sprijazniti navijači Venezie: v prihoanjem prvenstvu bodo na laguni gledali le tekme C lige. Perugia je namreč premagala Venezio z 2:1 (1:1), a tudi če bi bil izid obraten bi to Benečanom nič ne pomagalo. Lecco in Genoa sta namreč igrala neodločeno 0:0, Genoa je s tem dosegla varno kvoto treh točk in tako je bil njen obstanek v B ligi zagotovljen, Venezia pa dokončno obsojena na izpad. Končna lestvica Perugia Lecco Genoa Venezia 3 2 1 3 1 ‘ 2 3 1 1 3 0 0 4 1 3 0 2 3 2 7 VETERANI Trieslina-Sv. Križ 5:3 TOUR DE FRANCE Nizozemec Jan Janssen rumena majica v Parizu Lestvica po točkah: Bilossi - Moštvena lestvica: Španija Velika gorska nagrada: Gonzales ■ Borbenost: Pingeon Zastor je padel nad letošnjim ni uri vožnje povsem omagal in 55. (iTouromi). Dirka se je v zad-lje s tem omogočil Nizozemčevo nji etapi zaključila z izredno zrna- ( zmago. go Janssena, ki je tako kot prvi j Zanimivo je, da je bil Janssen Nizozemec uspel osvojiti to dir- med najmanj opaznimi osebnostmi ko. Ce je bil zaključek tega tekmovanja napet in je bila tudi večina ostalih etap živahna, pa le ne moremo mimo dejstva, da je bil celotni letošnji «Tour» na dokaj nizki ravni. Pomanjkanje iz- V nedeljo so v Nabrežini odigrali prijateljsko nogometno srečanje med bivšimi igralci Triesti-ne in Sv. Križa. V tekmi, ki je bila zelo zanimiva in lepa in kateri so nastopila mnoga nekoč znana imena tržaškega nogometa, so Tržačani premagali Križane s 5:3. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo ob robu igrišča veliko število gledalcev. Zmagovalec «Toura» Jan Janssen rednih vozačev je vtisnilo tudi največji etapni dirki na svetu isti pečat, kot nekaterim drugim, manjšim. Janssen si zato ni priboril zmage toliko po svojih izrednih Sposobnostih, kot zaradi slabe vožnje ostalih tekmovalcev. Najrazličnejša je bila v tem smislu zadnja etapa, kjer je Van Springel po e- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiia V nedeljo v Gorici borovci le poprečni Zaradi raznih obveznosti so borovci nastopili v -nedeljo na atletskem mitingu v Gorici za pokal «Schnabl» z okrnjeno postavo. Emil Sedmak je nastopil v metu kladiva in je osvojil peto mesto, ki pa ne predstavlja zanj nobenega uspeha. Atlet je stalno metal 41-42 m, tehnično pa njegovi meti niso bili popolni. Po prehitrih obratih prehiteva na koncu kladivo idealno točko in praktično ne pride do nobenega izmeta, temveč kladivo samo uide iz rok metalcu z logičnimi posledicami v rezultatu. Sedmak je v izločilnih metih dosegel 42.57 m, v finalu pa samo 42.04 tako, da se ni mogel uvrstiti višie od 5. mesta. V teku na 400 m je Švab osvojil drugo mesto v svoji skupini. Tek je bil zanimiv in na koncu je Švab močno ogrozil zmagovalca Franzo-linija. Dosežen čas ni bil dober, ker atlet zaradi delovnih obveznosti že več časa ne more trenirati. V ostalih panogah je bilo doseženih nekaj boljših rezultatov. Na 100 m je zmagal Trangoni z 11”1, časomerilci pa so bili nekoliko radodarni z ostalim] in so dodelili dvema tekačema 11”2, enemu pa 11”3, čeprav so bile razlike gotovo za eno desetinko večje. Dve zmagi je z dobrimi rezultati zabeležil Me-desani. V višino je skočil 185 cm, v troskoku pa je dosegel 14,08 m. Presenetljivo je v metu krogle zmagal Fučka, ki je metal res dobro. Niti en met ni bil slabši od 13.40 in najboljši je bil celo 13.70, nov osebni rekord. V teku na 1500 m je bil prvi Miani, omembe vreden pa je tek Goričana Chionchia, ki je s 4’6"2 popravil osebni rekord in na koncu močno ogrozil Mianija samega, štafeto 4x100 m je osvojil Libertas iz Vidma, po diskvalifikaciji Torriane, ki je pritekla skozi cilj z veliko prednostjo. Rezultati: 110 m ovire: 1. Fasan (Libertas UD) 16”2. Kladivo: l. Candusso (Libertas UD) 46,88, 5. Sedmak (Bor) 42,57. 100 m: 1. Trangoni (Libertas U) 11"1. Višina: 1. Medesani (Fiamrna) 185 4x100 m: Libertas UD 45”5. Krogla: 1. Fučka (Libertas TS) 13,70. 400 in: 1. Tassini (Libertas TS) 51”3, Švab (Bor) 57”. Troskok: 1. Medesani (Fiamrna) 14,08. 1500 in: 1. Miani (Italcantieri) 4’56”6. TENIS DAVISOV POKAL Španija izločila Italijo v Barceloni z izidom 3:2 tega «Toura». Res je zmagal na eni etapi (ob mnogih polemikah), in je bil trikrat drugi, res je p* tudi, da je ves čas skrbno štedil svoje sile in ni skoraj nikoli pod-vzel nobene pobude. Svoj uspeh je sestavljal brez tveganj, skrbno, brez napak. Ko je po petih etapah spoznal, da sta Bitossi 1° Godefroot osredotočila svoje sile na osvojitev rdeče majice je začel pripravljali svojo preračunano pot do končne zmage. To seveda ne pomeni, da j« Janssen prišel do tega podviga zgolj s «špekulacijo». V preteklosti je osvojil že take dirke, kot so Pariz — Roubaix, Pariz — Nica, dirka okrog Španije itd. Razen tega pa se poslužuje še prav posebnega načina treniranja. Na kolesu namreč ne trenira na dolgih progah, temveč na več kratkih, to pa izredno ostro. V zimskih mesecih, pa dopolnjuje svoje priprave s hitrostnim drsanjem. Po nizozemskih zamrznjenih prekopih preteče včasih celo po sto kilometrov. S tako pripravo si seveda lahko privošči nato med tekmovanjem vožnjo, ki je preračunana na končni učinek, kot dobr® tempirana bomba. Belgijci so doživeli veliko razočaranje. Prav do zadnjega je kazalo, da bo Van Springel prinesel rumeno majico do Pariza kot deveti Belgijec. 38” prednosti P8 ni zadostovalo za tak uspeh in Belgijci so se morali tolažiti 8 drugim in tretjim osvojenim mestom, kar pa sicer tudi ni slah dosežek. Italijani so — glede na perspektive pred startom več kot zadovoljili. Bitossi je zaključil dirko 'J rdeči majici, med prvimi desetim* na končni lestvici pa sta dva «**■ zurra», na vsaki etapi so imeli vs«l enega svojega vozača med pri8 petnajsterioo, Schiavon m Passuel' lo pa sta bila dolgo časa med nai' boljšimi in če bi se ne pustila presenetiti v Aurlllaou, bi bil izkupiče* Italije na tem «Touru» res izreden Edino-temno točko predstavlja uvl' : stitev na moštveni lestvici, kjer J* bila Italija komaj četrta. Najhujši poraz so doživeli Fran' ] cozi. Dejstvo, da imajo v prvi de' ; setericl le dva vozača, v prvi dvaJ' j seterici pa komaj tri, pove več ko* j vsak komentar. Nasprotno pa so dosegli več, k« so pričakovali Španci, katerim “ ! poleg velike gorske nagrade Pr*' , padla tudi zmaga na ekipni lest' , vici. J i V zadnjih dveh etapah so kole' ( sarji vozili takole: v predzadoj; 1 etapi v soboto je zmagal BelgiJ^ j Leman, na prvi poletapi v nedelj1* ! Italija ni uspela. Vsi njeni upi in napovedi na predvečer srečanja s Španijo v področnem finalu «Av> skupine teniškega tekmovanja za Davisov pokal so bili zaman. Tudi slabo razpoložena španska e-kipa je bila prevelika zapreka za «azzurre», pa čeprav je bil končni izid tesen 3:2. Po sobotni zmagi Italije v Srečanju dvojic so gostje zopet začeli upati v morebitni uspeh, vendar pa do tega ni prišlo. V dvojicah pač ni nastopil Santana, zato se je italijanski par z lahkoto dokopal do zmage, ki pa seveda ni bila odraz dejanske vrednosti Spancev. V nedeljo so Italijani pokopali vse upe praktično že s prvim setom srečanja med Pietrangelijem in Gisbertom. Italijan je morda zagrešil taktiko. V tem setu je namreč zgubljal z 2:5, ko se je s silovitim naporom dokopal do vodstva 6:5. Toda v ta set je vložil toliko moči, da mu jih je zmanjkalo za preostali del igre. Tako je praktično predal ne le svojo igro, ampak celotno med obema reprezentancama. Zadnje srečanje v kate- rem je Mulligan premagal rezerv- Francoz Izier, druga poletapa n* ! kronometer pa je dala tak iž*^ nega španskega igralca Orantesa,. i. Janssen (Niz.), ki Je 54,700 W i ker je ta zaradi krčev v nogi od* ckjlgo not od Meluna do Pariza i ••••••••••••••••••L i :::::::::: STEPI1EN BARR: I OBLETNICA ::::::: ] J «No, mislim da sem rekel: .Gospod, našel sem to in prebral. Veseli me novica, da vašega brata ni pojedel lev, kot vsi drugi mislijo’.« «Si me v tistih časih še imenoval .gospod?« «Oh da. In še skoraj leto dni po tem dogodku.« «Ah’ Jeremy, kako si občutljiv! Kako nežnočuten! In kaj sem ti potem jaz rekel?« «Rekel si: .Hvala lepa, Jeremy. To je vse.’« «Da. Potem pa si ti rekel: ,To še ni vse, Charles —’» «,To še ni vse, gospod’.« . . , »Seveda. ,To še ni vse, gospod. Premišljujem, če lahko preselim svoje stvari v sobo za goste — sobe za služinčad y . ... — -----> Recj mi, Jeremy, kakšen sem so nekoliko hladne, gospod.1 bil, ko si mi to rekel?« «Mežikal si, Charles.« «Daj no, prijatelj, nikoli ne mežikam.« «Takrat pa si. Končno pa si rekel: .Zakaj naj ti to dovolim?’ Jaz pa sem ti odgovoril: ,No, gospod, rad bi se preselil v sobo za goste, vi pa bi šp vedno radi spali v gospodarjevi spalnici. Ali boste še lahko, če bo Bertram zvedel za svojo dediščino?’« «Da, tako je bilo. Sprva sem bil malo ogorčen, kajne? Dejal sem: ,Ali misliš, da te bom sedaj razrešil dolžnosti in ti odstopil sobo za goste? In odgovoril si mi: .Nikoli nisem pomislil, da bi zdaj vi kuhali, gospod. Nikoli ne bom dovolil nikomur, da bi kuhal za naju.’« Charles je zadovoljno prikimal. «To si dobro ukrenil. Občudoval sem tvojo poštenost, Jeremy.» «Bojim se, da me ravno nisi bil preveč vesel, dragi moj Charles.« «To je bilo pozneje, ko sem vso stvar dobro premislil Potem sem se te hotel kako znebiti. To pa bi pomenilo, da bi ostal sam, tega pa nikakor nisem želel. Res je, da si mi postal večji prijatelj, potem ko si spremenil svoj položaj v tej hiši. Zeio dober prijatelj in čudovit kuhar! Se sam Savorin ne bi kuhal bolje od tebe, dragi Jeremy!» Jeremy je spet zardel. ((Seveda je tudi umetnost pripraviti mizo,« je dejal. »Zaslužil bi najvišjo nagrado za svoje lepe šopke rož! Mala hiša se kot biser sveti pod tvojim nadzorstvom. In točno veš, kje je kakšna stvar.« Charles se je nasmehnil. Oči so se mu zasvetile, čisto malo in neopazno. Za trenutek je umolknil, potem pa dejal: «Kako odlično idejo si imel, ko si mi predlagal, da bereva naglas drug drugemu. Nič več nisem pričakoval! Kaj misliš, če bi danes, ko je obletnica, srknila požirek žganja?« ((Odlično, Charles, odlično! Takoj ga bom prinesel.« «Ne, ne, moj dragi prijatelj, sam ga bom prinesel. Vztrajam!« Malo mlajši — morda Je imel šele štiriinsedemdeset let — je vstal in se čez nekaj trenutkov vrnil s starinsko stekle- nico in visokimi kozarci. Nazdravila sta drug drugemu in Charles je dejal: «Tako dolgo sva se pogovarjala, da je že pozno. Utrujen sem, moj stari prijatelj. Kaj pa, če danes ne bi brala?« «Kakor želiš, dragi Charles. Tudi jaz sem utrujen. Torej, lahko noč, Charles.« «Lanko noč, brala bova jutri.« Jeremy je ugasnil svetilko in šla sta — vsak v svojo udobno spalnico. Ko je Charles zaprl za seboj vrata, se je za trenutek ustavil in pomislil. Prav imaš, stari prijatelj, si je rekel, res imaš prav. Točno veš, kje je kaj v tej hiši. Približal se je steni, kjer je visela še ena slika njegovega starejšega brata. Bila je temne barve in Bertram je nosil jahalno obleko. Transvalski klobuk si Je poveznil na eno stran, v rokah pa je držal veliko puško. Charles ga je opazoval nekaj trenutkov. Kar čudno se mi zdi, si je rekel, da se ne morem odpovedati starim spominom. Snel je sliko s stene in jo odprl na hrbtni strani. Pred njim je ležal izrezek iz časopisa, starega že osemintrideset let. Na njem je pisalo o nesrečni smrti Angleža, ki je pred dvema letoma pobegnil iz levovih krempljev, pa je zdaj podlegel zelo redki tropski mrzlici. Tega ne smeš nikoli videti, moj dragi Jeremy,» je potihoma dejal Charles. «Ne vem, kaj bi se zgodilo z nama, če bi zvedel, da je bilo tvoje izsiljevanje neutemeljeno? Kaj vse bi se mi lahko primerilo?« KONEC je ta zaradi krčev v nogiod-1 dolgo pot od Meluna do Pariza Pre' vozil v 1.20-9”; 2. Van Sprint < (Bel. A) 54” zaostanka: 3. Pinge£l’ * Izidi sobotnega in nedeljskih srečanj so_ bili naslednji: dvojici: Pietrangeli — Mulligan (It.): O-rantes — Arilla (Sp.) 3:1 (7:5, 6:2, 3:6, 6:3) posamezniki: Gisbert (Sp.) — Pietrangeli (It.) 3:0 (8:6, 6:4, 6:2) Mulligan (It.) — Orantes (Sp.) 3:2 (4-6. 4:6, 7:5, 6:3 4:0, odstop). 1» rušijo svetovne rekorde ' 0* t ke V Los Angelesu so postavili kar štiri nove svetovne plavalne rekorde, od katerih je dva postavila komaj 15-letna Debbie Meyer in to celo oba v isti tekmi. Mlada, svetlolasa dijakinja iz Sa-cramenta, ki je pravi čudežni otrok ameriškega plavalnega športa, je na progi 1.500 metrov prosto izboljšala s časom 17’34”2 dosedanji svetovni rekord za nič manj kot 19 sekund. Obenem pa so ure ob obratu pri 800 metrih pokazale čas 9’19”, kar je tudi 3”9 bolje od. dosedanjega svetovnega rekorda. Oba dosedanja rekorda sta bila na teh progah od lani njena last. Meyerjeva je kljub svoji mladosti doslej edina ženska, kateri je uspelo preplavati 1.500 metrov pod osemnajstimi minutami. Druga petnajstletnica, ki se je udeležila tega tekmovanja, Južno-afričanka Karenn Muir je znižala s časom 2’23”8 svoj dosedanji svetovni rekord na 200 metrov hrbtno za 3 desetinke. 16-letni Amenkanec Cary Hall pa je 400 metrov mešano preplaval v 4’43”4, kar je za 1”7 bolje od svetovnega rekorda njegovega rojaka Buckinghama. (Fr. A) 1T7”; 4. Bračke (Bel. *-,;r i 1’23”; 5. Wolfshohl (Nem.) 1’50 ■ J itd. i t KONČNA LESTVICA S 1. JANSSEN (Niz.) 133.49’€ 1 2. Van Springel (Bel. A) zaost. $ ' 3. Bračke (Bel. B) 4. San Miguel (šn.) 5. Pingeon (Fr. A) 6. IVolfshohl (Nem.) 7. Aimar (Fr. B) 8. Bitossi (It.) 9. Gandarias (Šp.) 10. Colombo (It.) LESTVICA PO TOČKAH »i 1. Bitossi, 2. Godefroot, 3. JansSe, v 4 Van Rijckeghem, 5. Vandenb8* ” ghe itd. j, H I v 4’5» n g-OJ 'J d „ EKIPNA LESTVICA j 1. Španija 403.48’49”, 2. Belgija I 404.00’03”, 3. Francija B 404.09’3'J J 4. Italija 404.12’52”, 5. Belgija J P 6 Francija A, 7. Francija C, 8. P1, ? zozemska, 9. Nemčija, Britanija. LESTVICA ZA VELIKO 1« GORSKO NAGRADO , £ 1. Gonzales 96, 2. Bitossi 84. 10. vel**’ J Jimenez 72, 4. Pingeon 65, 5. O^ r,* OBVESTILO ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča svoje atlete in atletinje, da je tržaški občinski stadion «Gre-zar» odprt za treninge vsak dan od 16. ure dalje. darias 57 točk, itd. s* LESTVICA ZA BORBENOST . I. Pingeon 307, 2. Gonzales 2 j " 3. Dumont 219, 4. Hoban 215. Wolfshohl 168 točk, Itd 1. — 2. — 3. — 4. — Diaspro Conte di Lasa Ponloux Toddeus Jones Fulgido Optima Jet Maestrale Cardellino t oi 5. — 1. Valiant 2. Estrone e. — L Cuper 2. Aramis KVOTE 12 — 3.167.984 lir 11 — 96.732 » 10 — 9.542 » i > Ja 1 i H < da i B i tis ---------------•---------L. H „ telefon 93-808 ln '4-638 - Poštni predal 659 - POORU2NICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL. SV. FRANČIŠKA st 20 - lelelon 37-338, 90-823 - NAROČNINA: mesečno 801) “G| ( UKEDNIS1VO: TRSI - , ■> # 1M sfkj posamezna številka v' tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starin dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega vnaprej, četrtletna 2.23 ». po e ... ’ trB 3/1 (.^fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 2..u, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4" Pr Trst 11-5374 - Za nJif.iV« trJiSko’in mriSko Dokralino se naročajo pri upravi. - Is vseh drugih pokrajin Italija pri »Societk PubblioU* Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala in tiska Zalozn.ovn raškega tiska, Trst j i bo •tii H »o / C j ( beseda - Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi.