Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 23. v Ljubljani, v petek, 29. lonuarja 1915. Leto XLIII. b Velja po pošti: s Sa celo leto naprej . , K 2B-— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za eelo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V opravi prejemati mesečno „ 1*70 s Sobotna Izdaja: = sa oelo leto........ T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— ■ ostalo Inozemstvo. „ 12'— Baoatolpaa peUtvrata (72 mm): sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst. PoraCna ozaaiUi. zaluli, intilN Iti: enostolpna petltvrsta po 20 vla. ■ Poslano: " enostolpna petltvrsta po 40 vla. Izhaja vsak dan, lsvzemil nedelje ln prasnlke, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red. BT Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopis! se ne VTačajo; nelranklrana pisma eb ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. Od Juga in zoM. Dunajska »Information« piše iz Rima Z ozirom na angleško-francosko propagando v Italiji in Rumuniji, da bi se vsaka vojujoča stranka pošteno motila, če bi mislila, da gledati Italija in Rumunija na kaj drugega kakor na lastne interese. Ves dosedanji razvoj vojne potrjuje resničnost dosedaj neizpremenjenega italijanskega političnega načela, da bo Italija šele ob novem urejevanju stvari stavila svoje zahteve. Vlada je trdna v tem stališču. Tudi bo precej odgovarjala resnici domneva, da misli tudi Rumunija ravnati ravno-tako kakor Italija. Jasno pa je, da bodo posebno vojaške priprave odločilne za to, s kakšnim poudarkom bo pri novem urejevanju Evrope vsaka vlada poudarjala svoje interese. To ne velja samo za države, ki stoje v boju, ampak tudi za ne-udeležene države, predvsem za Italijo in Rumunijo. Samo v tej luči je mogoče prav umevati razne finančne, gospodarsko-ppli-tične in vojaške priprave obeh držav. Ravno ista korespondenca piše pod naslovom »Italija in Bolgarija« iz Sofije, da je med obema državama že od nekdaj vladalo najboljše razmerje in da se tudi zdaj ni bati kakega nasprotja med obojnimi interesi. Italijansko ljudstvo in časopisje prejkoslej poudarja, da mora Bolgarska dobiti, kar ji gre, če se hoče ohraniti milna Balkanu. Glavni temelj bolgarske politike je ohranitev narodne samoodločbe balkanskih narodov in tako je geslo: »Milna Balkanu.« Isto zasleduje Italija, zato je mnogo prilike za njuno trajno prijateljstvo. Potovanje Genadijeva je imelo namen, pripravljati v tej smeri morebitno pravo pogodbo. Italijanska vlada je izjavila, da bi jo zelo zadovoljilo, če bi laška nevtralnost zagotovila mir na Balkanu. Bolgarska ve, da bo treba marsikatere žrtve za miren notranji razvoj in prospeva-nje ostalih balkanskih narodov in zato bo treba ostale države, ki prejšnje leto še niso hotele nič slišati o tem, pripraviti k prijen-ljivosti. Italijansko časopisje to brez ovinkov priporoča vsem balkanskim narodom in zato v bolgarskih vladnih krogih upajo, da se bo glas Italije poslušal na celem Balkanu. Bolgarija hoče vztrajati na stališču najstrožje nevtralnosti in zato upa, da najde med italijanskim ljudstvom zaščitnikov pravičnemu stremljenju svojega ljudstva. S tem bo paralelizirano delo ruso-filov, ki iščejo protektorjev na severu in tako se bo po posrednem potu doseglo odkrito zbližanje k trozvezi. Z HliSl AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dolina Nagy-Atji očiščena Rusov. — Severno od Vezerszallas in pri Volovcu Rusi poraženi. Dunaj, 28. januarja. Uradno so iazglaŠa: Konečno jc sedaj tudi dolina Nagy-Ag očiščena sovražnikov. V to dolino do ozemlja severno od Okorme-zo z močnejšimi silami vpadli sovražnik je moral včeraj zapustiti svoje zadnje dobro utrjene postojanke. Vzeiii smo Toronyo in pri zasledovanju dosegli Wyszkow (na gališki strani), kjer se je iznova pričel boj z sovražnimi zadnjimi četami. Na višinah severno od Vezerszal-Jas in pri Volovcu so ojačeni Rusi še enkrat poizkusili zopet pridobiti svojo izgubljeno glavno postojanko. Bili so odbiti in so pri tem izgubili 700 ujetnikov in pet strojnih pušk. Na ostali karpatski fronti ni nobene bistveno spremembe. Vzhodno od doline Nagy-Ag vlada mir. V zahodni Galiciji in na Poljskem se vrše artiljerijski boji in manjše akcije. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, frnl. NEMŠKO URADNO POROČILO. Odbiti ruski napadi. Berolin, 28. januarja. Veliki glavni stan: Neznatni sovražni napadalni po- skusi severovzhodno od Gambina so bili odbiti. Pri Biezunu severovzhodno od Sierpe je bil oclbit nek ruski oddelek. Na Poljskem sicer ni nobene spremembe. Najvišje armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Milan, 28. januarja. Ruski generalni štab poroča dne 26. t. m.: Dne 24. januarja se med Vislo in železniško progo v Mlawo ni izvršila nobena bistvena izprememba. Prišlo je le do manjših bojev. Na levem bregu Visle vlada razmeroma mir. Severno od Borzymowa se je posrečilo Nemcem 23. t. m., da so sc polastili neke ruske utrdbe manjšega pomena. Dne 24. januarja so Nemci skoro na istem mestu poskušali z ofenzivo in so mogli zopet osvojiti neko svojo postojanko, katero so pa vsled uspešnega ruskega ognja morali ponovno zapustiti. Istega dne je ruska artiljerija preprečila premikanje nemških čet na celi črti. Pri vasi Kurješine, 7 km severno od Rawc, jc ruska artiljerija razbila nemški oklopni avtomobil, ki jc vozil naprej, da bi obstreljeval ruske postojanke. V Galiciji se opaža gotovo delovanje avstrijskih čet, ki se pričenja pri Dukli. UDAREC NA UDAREC. Osvojitev karpatskih prelazov razveseljivo napreduje. Danes poroča generalni štab, da je zopet osvojen važen prelaz Wyszkow, ki tvori zvezo mecl Stryjem, Dolino -v Galiciji in Tiso na Ogrskem. Čez ta prelaz, ki. so ga imeli Rusi s kratkimi presledki zasedenega od začetka novembra in katerega so močno utrdili, so stopile naše čete zopet na gališka tla. Ofenziva naših hrabrih čet, ki so pod najneugodnejšimi vremenskimi razmerami, v 1 meter visokem snegu, mogle izvojevati tako uspehe, sc že jasno kaže. Upajmo, da bo tudi naprej tako srečno napredovala. Štiri važne karpatske prelaze so naše čete zadnje dni zopet osvojile in vedno jasnejše sc kažejo obrisi tiste slike, katera se nam je pokazala neposredno pred oprostitvijo Przemysla v začetku oktobra. Včeraj je preteklo ravno pol leta, odkar se je začela vojska, šest mesecev tedaj že z velikanskimi napori zadržujejo naše vrle čete rusko premoč, katero so že znatno zmanjšale in ji zadale ogromne izgube. Bog daj, da ne bi bili napori naših čel zastonj. OGRSKA OČIŠČENA RUSOV. Vojaški sol rudnik graške »Tages-post« piše: Naša ofenziva v Karpatih uspešno napreduje. Ogrska jc popolnoma očiščena Rusov in večina karpatskih prelazov na gališkem ozemlju v naši posesti. Iver se bližajo močne ruske sile, da bi zadržale naše prodiranje, je vnajkrajšem času pričakovati večjih bojev. RUSI V BUKOVINI. Amsterdam, 27. januarja. »Morning-post« potrjuje v nekem poročilu iz Bukarešta, da se je ustavilo rusko napadalno prodiranje v Bukovini pri Jakobeniju. Rusi so se umaknili v Pozorato. Ojačeni s tremi turkestanskimi polki in z dvema konjeniškima polkoma nameravajo zdaj sc nasloniti na armado, ki sloji v Galiciji in če mogoče, napadejo Transsilvanijo. NAŠA ZMAGA NAD RUSI PRI CSONTOSU. Budimpešta, 28. januarja. »Magya-rorszagu« poroča posebni dopisnik iz Ungvarja: \ mestni hiši v Csontosu so mi pripovedovali, da so Rusi kakor brez glave bežali. Napad naših čet je sovražnika presenetil. Na prvi topniški strel so se Rusi popolnoma razpršili in so svoje topove, tren, streljivo in obleko popustili. Zasledovanje sovražnika se še nadaljuje. Med Rusi divjajoči logar zahteva zelo veliko žrtev. K BOJEM V BUKOVINI. Budimpešta, 28. januarja. »Pesti Naplo« poroča: Naše v Bukovini znia-gonosno operirajoče čete so se borile na 70 km dolgi črti proti premočnemu sovražniku. Snežni vihar se je zopet pričel. O OSVOJENI KIRLIBABI. Budimpešta, 28. januarja. »Az Est« poroča iz Bistrice: Neki ranjeni vojak pripoveduje sledeče: V celem času, ko so bili Rusi v Kirlibabi in Lajosfalvi, so plenile kozaške patrulje v celem okraju in vsako osebo preiskali. Večina teh patrulj je bila v obronkih gora potol-čena ali pa jc zmrznila. Prebivalci iz Lajosfalve pripovedujejo, da so bili oni kozaki, ki so patruljirali po bližnjih gorskih cestah, do zadnjega moža pobiti. V stanovanjih Lajosfalve in Kirli-babe ni ostalo hrane niti za enkrat v Ust^a. Vse hiše so bile temeljito oropane Ta pohištvo požgano. Ker so uporabljali Ru si Kirlibabo in Lajosfalvo kot ki ■i t je, so bile mnoge hiše poškodovane od granat. Župnik iz Lajosfalve je bil ujet. Ruske mrliče na bojnem polju šo vedno pokopavajo. XXX RUSKI KLASOVI O NOVEM RUSKEM NAČRTU. Kodanj, 28. januarja. Vojni poročevalci ruskih listov sc marljivo bavijo z velikanskim novim načrtom ruskega vojnega vodstva, ki da bo presenetil ves svet. »Armeebote« piše, da so na Ruskem opustili sistem strelskih jarkov in se bodo opirali na strategijo skupnega delovanja silnih, sovražnika prevladujočih čet. »Rjcč« poroča: Nove namene ruskega generalnega štaba so tako »gigantske«, da bi morali skoro dvomiti, da sc posrečijo, vendar je pa dajalo pogum sijajno stanje ruske ka-valerije. Listi opozarjajo, da bo novi ruski načrt, ki v svojem jedru pomeni neza-držljivo ofenzivo, trajal najmanj šesi mesecev. V bližnjem času bo pridobilo vzhodnoprusko bojišče velik pomen. S tem bo izginila važnost položa ja okoli Varšave. »Nowoje Wromje« piše: Na Poljskem je nastopila nova doba bojev. Gre le zato, da sc prenese neugodno vreme, pod katerim tudi Rusi, izvzern-ši Sibirci, hudo trpe. Nato se bo pokazalo, kako velikanskega pomena je ne-predorna utrjena veriga Rusov med Varšavo—No\vogeorgiewskoin in Goro-kalvarljo. XXX MRAZ NA RUSKEM POLJSKEM. Kodanj, 28, januarja. Iz Petrograda sc poroča: Na severnem Poljskem je nastopil hud mraz ter kaže toplomer 8—10 stopinj pod ničlo. Če bo mraz trajal še nekaj dni, bodo zamrznile vse vode v tem ozemlju. Voja šivi sotrudnik »Ruskega Slova« se v daljšem sestavku bavi z novimi vremenskimi razmerami in prihaja do zaključka, da je radi njih ruski vojni položaj skrajno neugoden. NA JUŽNEM POLJSKEM BOJIŠČU. Krakov, 28. januarja. Glasilo lcgiona-šev »Wiadomosci Polskie« poroča o bojih ob Nidi: Legijski ulanski pododdelek, ki mu je bilo ukazano, naj koraka proti Wis-Iici, ki naj jo vzame in razdere nato most čez Nido, se je razdelil v skupine; ena skupina je navalila na Wislico tako hitro, da so se morali presenečeni Rusi hitro umakniti; druga skupina, ki naj bi razstrelila most, je zadela na švadron ruskih dra-goncev. Unel se je hud boj, v katerem so bili popolnoma poraženi Rusi. Ko so se iz Szozytnikija približali kozaki, ki so hoteli priti čez reko, so to uspešno preprečili, več kozakov so ujeli, ostali so pobegnili. Slavni carjev lovski grad v Spali je ostal kljub vojnim operacijam nepoškodovan, poškodovana tudi ni gospodarska hiša in električne naprave: v gradu biva zdaj neki nemški častnik. Prirejajo včasih lov na mrjascc in jelene. Iz gubernije Kielce se poroča: Okolica Pradnik, znana pod ime- nom »poljska Švica«, je vsled vojske veliko trpela. Požgan je Suloszovv, 500 let stari grad v Pieskovviskali je zelo poškodovan in oplenjen; zelo so trpeli kraji Kalinow, Saspov, Mlynik in Wolakalinowska; mesto Skala je popolnoma uničeno; Miechovv, Proszowice in Slomniki kažejo tudi žalostne sledi vojske, RUSI KMALU IZPRAZNIJO LVOV? Dunaj, 28. januarja. V Lvovu izhajajoči list »Prikarpatski Russ« piše v številki z dne 15. t. m.: Mogoče je, da bodo morali Rusi v kratkem zapustiti Lvov. To se pa ne bo zgodilo za trajno, Rusi bodo zopet prišli, Avstrijci naj se nikar prezgodaj ne vesele, Dunaj, 28. januarja. Glede na vesti, da nameravajo Rusi kmalu izprazniti Lvov, se je več na Dunaju nahajajočim beguncem in tudi ravnateljstvu nekega gališkega finačnega zavoda z zanesljive strani poročalo, kar je v Lvovu izhajajoče »Slowo Polskie« 19. I. m. objavilo: 21. t. m. se je razglasilo v Lvovu z letaki, da najbrže Rusi prisiljeni iz strategičnih razlogov začasno izpraznijo mesto Lvov. Prebivalstvo se poziva, naj se v tem slučaju zadrži mirno in naj ne prireja ob začasni zasedbi mesta po sovražniku nikakršnih slav-nosti, ker se vrnejo Rusi v Lvov in pod nobenim pogojem trajno mesta ne popuste. RU SI IN POLJSKI SPOMENIKI V LVOVU. Krakov, 28. januarja. »Nowa Reforma« posnema iz »Petrograjskega Veštnika«, da namerava ruska narodna skupina delati na to, da so poljski spomeniki v Lvovu: Mickicvviczev. Sobieskijov, Kilinskijev itd., ki dajejo Lvovu poljski značaj, preneso v Varšavo, čp bi pa to ne bilo izvedljivo, naj so pa postavijo v Moskvi na Kremelj skem trgu kot vojne trofeje. NADVOJVODA FRIDERIK V NOVEM SANDECU. Krakov, 28, januarja. »Nowa Reforma* poroča: Vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik se je 21, t. m. zjutraj čez Novi Sandec podal na fronto in se vrnil ob 9. uri zvečer čez Grybow in Novi Sandec nazaj v Krakov. V Novem Sanaecu so priredili nadvojvodu navdušene ovacije. Na kolodvoru co nadvojvoda sprejeli zastopniki vojaških oblasti, okrajni glavar in župan s člani mestnega zastopstva. Nadvojvoda je vsakega izmed navzočih osebnosti počastil z nagovorom ter se izvestil zlasti pri županu Oleskem in občinskih svetnikih o dogodkih začasa ruskega vpada in o povzročeni škodi. Nadvojvoda je nasproti mestnim zastopnikom izrazil svoje trdno zaupanje glede bodočnosti in pri-znalno omenil, da se je prebivalstvo začasa invazije vrlo držalo in ostalo na svojem mestu. Nadvojvoda se je mudil na kolodvoru nad eno uro. SOLNI RUDNIKI V BOCHNIJI ZOPET V OBRATU. Krakov, 28. januarja. Tukajšnji listi poročajo: Ko so bili Rusi potisnjeni iz Boch-nije in so se tjekaj vrnile domače oblasti, je župan javil, da so mu merodajne ruske osebnosti izjavile, da so solni rudniki pocl-minirani. Toda naši rudniški inženirji tega niso hoteli verjeti, ker bi bilo treba za pod-miniranje obsežnih salin veliko vagonov dinamita, ki bi se moral spraviti v rudnike, a za to Rusi niso imeli časa. V resnici so se tudi te grožnje izkazale kot prazne. Salinski stroji, ki so jih bili Rusi demontirali, so deloma že zopet postavljeni ter se je v rovu »Suioris« že uvedel obrat; v prihodnjih dneh se začne delati tudi v rovr »Campi«. XXX NAŠE POSTOJANKE V PRZEMYSLU. Milan, 28. januarja. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Avstrijci in Ogri obračajo vso svojo pozornost Przomyslu. Njih postojanke južno od trdnjavo in njih izvrstne strategične železniške črte bodo ofenzivo sijajno podpirale. IZ PREZMYSLA. Kodanj, 28. januarja. »Berlingskc Ti-dende« poroča iz Petrograda: Poveljnik Przemysla je odločen, cla nadaljuje obrambo, dokler razpolaga z moštvom, sposobnim za boj. Zdi se, da municije trdnjavi ne primanjkuje. Zunanje ministrstvo presoja dogodke v Bukovini le s političnega vidika. XXX ATENTAT NA VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA? Dunaj, 28. januarja. Od včeraj zvečer se širi vest, da je bil na ruskega generalis-sima Nikolaja Nikolajeviča izvršen napad. Nek častnik, katerega je veliki knez insul-tiral, je potegnil revolver in velikega kneza z več streli težko ranil. Velikega kneza so v nevarnem stanju prepeljali v Petro- DVE RUSKI LADJI Z VOJAKI ZAMRZNILI. Berlin, 28. januarja. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Londona po »Timesu« iz Petrograda: Dve ruski transportni ladji z vojaki sta zamrznili in se nahajata nedaleč od Novoje zemlje. XXX DUNAJSKI IN BUDIMFEŠTANSKI ŽUPAN NA FRONTI. Dunaj, 28. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Njegova c. in kr. Visokost vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je z najvišjim pritr-dilom Njegovega Veličanstva povabil župana državnega in prestolnega mesta Dunaja tajnega svetnika dr. Ri-harda Weiskirchnerja in župana glavnega in prestolnega mesta Budimpešte dr. Štefana Barczvja, da na fronti obiščeta čete dunajskega oziroma budim-peštanskega zbora. Sledeč najvišjemu povabilu, odideta žuoana jutri k do-tičnim zborom, kjer bodeta imela priliko, da se osebno prepričata o stanju in zdravju domačih polkov. XXX RUSOM PRIMANJKUJEJO KROGLJE. Berolin, 28. januarja. Vojni poročevalec »Berliner Žtg. am Mittag« poroča: Poi^očila topničarskih častnikov iz raznih delov avstrijske vojne črte soglašajo, da se kaže pri ruski artiljeriji vedno večje pomanjkanje streliva. V zadnjih artiljerijskili bojih ob Dunajcu in ob Nidi se je večkrat dognalo, cla streljajo Rusi s staro municijo; avstrijske baterije, ki so jih večkrat Rusi zadeli, niso bile poškodovane. Že ob obstreljevanju Krakova so dognali, cla niso učinkovale ruske granate. IZGUBE ZDRAVNIKOV V NEMČIJI. Berolin, 28. januarja. V prvih 122 izkazih izgub je označenih 452 zdravnikov kot padlih, pogrešanih ali ranjenih. V mornariških izkazih izgub je dosedaj naznanjenih 18 zdravniških izgub. UJETNIKI V RUSIJI NE SMEJO IMETI 25 RUBLJEV PRI SEBI. Kodanj, 28. januarja. Ruska glavna uprava jetnišnic je določila z okrožnico, cla v notranjo Rusijo poslani Nemci, Avstrijci, Ogri in Turki ne smejo imeti za osebo pri sebi nad 25 rubljev; le pri odpošiljanju celih rodbin je dovoljeno, da se sme za vsako rodbino vzeti 5 rubljev več. AMERIKANSKO POSLANIŠTVO NE IZDAJA LEGITIMACIJ GALIŠKIM BEGUNCEM. Dunij, 28. januarja. (Kor. urad.) Amerikansko poslaništvo izjavlja, cla ni utemeljen v več tukajšnjih listih objavljeni članek, češ, da razdeljuje amerikansko poslaništvo gališkim beguncem legitimacije za obiske njih domačije v zasedenih delih Galicije. VSEUČILIŠKI PROFESOR DR. DYBOW-SKI V RUSKEM UJETNIŠTVU. Krakov, 28. januarja. »Glos Naroda« poroča: Znani profesor na krakovski univerzi, dr. Roman Dybowski, je padel v ruske roke kot ujetnik ter se nahaja na potu v Tomsk v Sibiriji. XXX POKOPALIŠČE ZA PADLE VOJAKE V DEBRECZINU. Dcbrec?,in; 28. januarja. Povodom ustanovitve pocebnega pokooališča za padle vojake je honvedni minister baron Hazai poslal županu Andreju Mark naslednjo brzojavko: O priliki slavnostnega blago-slovljenja novega pokopališča za padle junake pozdravljam mesto Debreczin, ki je znova dokazalo, da ogenj njegove domovinske ljubezni gori s staro silo. HRABER liLETEN GIMNAZIJSKI UČENEC. Krakov, 28. januarja. »Glos Narodu« noroča: Hlelni gimnazijec v Brnu Oton Kohanrk, sin orožniškega fiiraž-moistra v Mor. Ostravi, se je ob izbru- hu vojne prostovoljno javil k vojakom. Pridelili so ga kot poizvedovalca muni-cijski koloni težke havbične baterije in ga z njo poslali v Srbijo. Tekom svojega službovanja je pričel v srbsko ujetništvo, od koder je pa čez nekaj rini ušel in nrinesel tako važna naznanila, da so naši na njihovi podlagi izvršili uspešen naskok in ujeli mnogo Srbov. Za to delo so dečka kljub njegovi mladosti povišali za korpoi*a!a. Kasneje je I)il ranjen ter so ga poslali domov, odkoder je pa ozdravljen že zopet odrinil na bojišče, topot na sever. Tudi tu se jc v poizvedovalni službi tako izkazal, da je bil povišan za četovodjo. Sedaj leži bolan v krakovski bolnišnici št. 8. XXX NADVOJVODINJA BLANKA OBISKUJE RANJENCE. Dunaj, 28. januarja. (Kor. ur.) Nad-vojvodinja Blanka, ki je s svojim soprogom nadvojvodom Leopoldom Sal-vatorjem obiskala garnizijsko bolnišnico št. 2 na Renmvegu, kjer se je mudila dve uri, je prišla danes popoldne s svojo hčerko nadvojvodinjo Margarito zopet v bolnišnico, kjer je šla ocl postelje do postelje, nagovorila in obdarovala je vse bolnike. Bolniki so ji ob odhodu priredili spontano ovacijo. XXX RUSKI PRORAČUN. Petrograd, 28. januarja. (Kor. urad.) Proračunska komisija durne je končala razpravo o proračunjenih dohodkih. Redne in izredne dohodke cenijo na 3.255,806.414 rubljev, 358 milijonov manj kakor lani. Ministrski svet je sklenil, naj se ustanovi kredit v korist krnetskih in mestnih posestnikov, industrijskih in trgovskih podjetij in rokodelcev v poljskih deželah, ki so trpele po vojski. V ta namen naj se pod ugodnimi pogoji določi 50,000.000 rubljev. Ministrski svet je sklenil, da se odpravijo patenti, ki so podeljeni državljanom držav, s katerimi se Rusija vojskuje. Državi se pripozna pravica, da postane edina lastnica iznajdb, lei koristijo narodni obrambi, kar se izvede s členom 87. državnih temeljnih zakonov. Volni slroli Rusije. Londonski listi zanikajo, da misli trojni sporazum najeti pod trojnim poroštvom skupno posojilo 15 milijard. Dejstvo pa je, da Rusija potrebuje denarja in preko Soluna ponije ruski finančni minister Bark v Pariz, kjer ga čakata angleški zakladnik Lloyd-Ge-orge in francoski finančni minister Ri-bot. Vojska je draga stvar, posebno moderna vojska s svojimi ogromnimi masami vojakov in clrago artiljerijo in streljivom. Pol leta že traja vojska in Rusija je že parkrat iskala denarja. Denarne podpore pa rabijo tudi manjši prijatelji in zavezniki trosporazuma, Rusija pa potrebuje največ. Iz Stock-holma se poroča: Iz naslednjih številk, ki slone na ruskih uradnih podatkih in posebno na spomenici ruskega finančnega ministra, sc da približno preračunati, koliko bo dobila Rusija od 15 miljard. Ruski vojni stroški v času od 1. avgusta do 13. novembra so znašali 1785 milijonov rubljev. To je 105 dni, vsak dan tedaj 17 milijonov rubljev ali po naše 42-5 milijonov kron. Koncem januarja bodo ruski vojni stroški znašali okroglih 3145 milijonov rubljev (7862 milijonov kron) in v na-slednih treh mesecih do konca aprila 4675 milijonov rubljev ali 11.687 milijonov kron. Četudi odštejemo posojila, ki jih je Rusija v prvih desetih tednih vojske najela v znesku 1714 milijonov rubljev (4285 milijonov kron), vendar bo Rusija do konca aprila potrebovala za vojno še 2961 milijonov rubljev ali po naše 7402 milijona kron. Če se bo res dalo na Angleškem in Francoskem dobiti teh 15 milijard — pri sedanjih denarnih razmerah stvar še ni prav gotova — tedaj bo.sti morali clati kar polovico Rusiji, ki pa bo koncem aprila zopet brez denarja. Vsak novi mesec vojne stane samo Rusijo 510 milijonov rubljev (1275 milijonov kron) in kar je grof Witte v javni konferenci ruskih trgovcev in industrij-cev v Petrogradu poudarjal, da more Rusija svoje vojne stroške kriti le z zunanjimi posojili, tedaj sc lahko izračuna, koliko bo morala Rusija še na posodo vzeii, če bo vojska trajala še 6 ali 9 mesecev. Najnovejše z mm Mšfo NEMŠKA KONCENTRACIJA NA POLJSKEM. Kodanj, 29. januarja. Nomci zbira- . jo v srednji Poljski nrnaJo 600.090 j mož. I 3 RUSKI BATALJONI V KARPATIH UNIČENI. Kodanj, 29. januarja. Mecl boji v Karpatih so bili popolnoma uničeni 3 ruski bataljoni. Zaplenjene so bile t, i som velikanske množine streljiva in veliko strojnih pušk. RUSKE IZGUBE V BUKOVINI. Rotterdam, 28. januarja. »Nowoje VVremja« pripisuje težke izgubo v Bukovini dejstvu, da so bile avstrijske čete pri Dornawatri ojačene. UPORI V MJSKIH POLKIH OB GA-LIŠKO - OGRSKI MEJI. Kodanj, 29. januarja. Ob ogrsko-gališki meji so se pojavili upori med mohamedanci v ruskih polkih. POGAJANJA O ZAMENJAVI RUSKIH IN NEMŠKIH VOJNI UJETNIKOV PREKINJENA. Kodanj, 29. januarja. »Vjedomosti« poročajo: Pogajanja med Rusijo in Nemčijo o zamenjavi za orožje nesposobnih vojnih ujetnikov so prekinjena. RUSIJA NE IZPUSTI KONZULOV. KI SO DELOVALI V OZEMLJU TRDNJAVE. Kodanj, 29. jan. Rusija je odklonila zahtevo, da bi izpustila tuje konzule, ki so pred vojsko uradovali v okrajih, kjer se nahajajo trdnjave. Priprave japonske/ NOVI JAPONSKI MARŠALI. Frankobrod, 28. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tokia: Mikado je imenoval generala Kamamura, načelnika generalnega štaba Hase-gawa in princa Fusini za maršale. Napad na ornega Mi Carigrad, 28. januarja. Listi poročajo iz Dedeagača: Potniki, ki so tušem došli, pripovedujejo, da je bil napaden na Pa-trasu grški kralj, ko se je vračal v mesto z nekega nadzorovanja. Neki Grk je ustrelil dvakrat na kralja. Ni znano, če je bi! kralj zadet, ker policija stvar zakriva. Zmešnjave m Portugalskem ZMAGALA REVOLUCIJA? Curih, 28. januarja. Neuradno se brzo-javlja iz Lizbone: Izbruhnila in zmagala je tu revolucija. Podrobnosti niso znane, ČASTNIŠKA REVOLTA NA PORTUGALSKEM. London, 28. januarja. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz Lizbone 25. t. m,: Na nekem shodu demokratične stranke so sklenili, da se novi vladi mirno nasprotuje. General Pimento Castro je ukazal, naj izpuste vse zaprte častnike; sablje naj se vrnejo vsem tistim polkom, enotam in posameznim osebam, ki so jih odložile prostovoljno ali doposlale vojnemu svetu. Odstranili so pečate pri uredništvih republi-panskih listov in dveh drugih časopisov. Castro je dovolil dvema dopisnikoma »Daily Maila« razgovor. Izjavil je, da namerava odločno postopati, a držati se hoče, kar določajo postave. Potrebno je, da se vpliva pomirjevalno. Po volitvah se sestavi najbrže vlada zopet iz civilistov. KDO JE REVOLUCIJONIRAL NA PORTUGALSKEM ? Portugalska vlada, kakor poroča Frankfurter Zeitung«, trdi, da so revolu-cijsko gibanje povzročili monarhisti, a dejansko so večinoma zaprti znani republikanski častniki, med njimi celo taki, ki so ob revoluciji svoj čas ustanovili portugalsko republiko, 21. januarja so se, da izrazijo simpatije zaprtim častnikom, priglasili kot prostovoljni ujetniki častniki ženij-skega zbora, skoraj vsi častniki 1. artilerijskega polka in vsi častniki lizbonske trdnjave in obrežnih baterij z generalom in s polkovnikom. NOVA PORTUGALSKA VLADA, Lizbona, 28. januarja. (Kor. urad.) > Agence Iiavas« poroča: Konstituiralo se je portugalsko ministrstvo. Predsedstvo, vojno in začasno tudi zunanje zadeve je prevzel general Castro, V Ivi SriiiJL Sofija, 28. januarja. Listi poročajo, da so ukazale srbske oblasti ustreliti duhovnika v Kočani, ki je bil obdolžen, da je pomagal bolgarskim vojaškim obvezancem pobegniti. Sclija, 28. januarja, »Echo de Bulga-rie« poroča, cla so rekrutirali v Maoedoniji celo 14- in 15-letne dečke. Nekaj dečkov ' je pobegnilo v Strumnico. Novi MM Rfilriail Benetke, 29. jan. Za beneškega pa-Iriarha jc imenovan monsignor D"Ua-fontaine. Dnevne novice. -j- Avstrija in Italija. Zadnji shod za vojsko vnetih strank v Milanu jc bil značilen za resnični položaj. Medtem ko se je bila popred razširjala vest, da avstro-laška pogodba »poteče meseca februarja« — na milanskem shodu ni nihče kaj podobnega trdil. Nasprotno: vsi govorniki so pripoznali obstoj naše zvezne pogodbe in so le zahtevali, cla naj se »odpove«. Odpovedati se pa pogodba zopet ne more drugače, kakor po določilih pogodbe same. In glasom teh določil je nemo g oče , p og o dbo t a ko odpovedati, cla bi potekla letošnje 1 et o. Z besedo »odpovedati« so tedaj vojni hujskači mislili reči: prelomiti. Prelomi se seveda kaka pogodba lahko vsak hip, kakor se vsak hip lahko prelomi dana beseda. In radi verjamemo, cla vojnim hujskačem v Italiji ni prav nič za to, če se Italija s takim verolomstvom osramoti. Saj sa gre tem hujskačem obenem tudi za to, cia spravijo v zadrego svojega lastnega kralja in celo savojsko dinastijo. Toda stranke, ki so zborovale v Milanu, tvorijo v Italiji eklatantno manjšino, tako med prebivalstvom, kakor v zakono-davnih zastopih. Situacijo ima popolnoma v rokah kralj; za njim stoji armada ter ogromna večina prebivalstva, poslanske zbornice in senata. In laški kralj je podpisal zvezno pogodbo z Avstrijo, ki je in ostane še celo letošnje leto v nespodbojni veljavi. + Kriza v skupnem finančnem ministrstvu. — Neresnične ves'