Poštnina plačana v gotovini
A .
Maribor, cefrfek 9 novembra 1933
MARIBORSKI
Stav. 255 Leto VII. rxiv.
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradni«v« ta upravat Maribor,	MUM Talatan aradnUHva 8440, apca»a 3488
lahaje ram nadalja le praznlkav vmak dan ab 10. i«i / Valja meaaBno prajaaMii V upravi aa pa pa««i 10 Dl* dastavljan M da« 13 Ota / Oglasi pa aaMka / OgteM •prajaa« ta« aglaaal oddalak »Jutra- » LfoMjaNl t PaOtal tafcov« rmtm IL 11^*0»	99
JUTRA'
99
Zasedanje balkanske konference
DELO ZA POMIRJENJE IN ZBLIŽANJE BALKANSKIH DRŽAV.
, Te dni zboruje v grškem Solunu talkanska konferenca, ki se sestaja zad-čase vsako leto, da Tazpravlja o vseh Političnih, gospodarskih, kulturnih ih “r»gili vprašanjih, tičočičh • se Balkana, jekovili narodov in držav. Na konferen-Cl so zastopane Jugoslavija, Grčija, Bolšja, Turčija in Romunija. Te konferen-sicer niso uradnega značaja, na njih hntreč niso zastopane vlade balkanskih ržav oficielno, so pa vendar velikega Pomena in njih upliv raste od leta 0 leta. Konference prireja poseben od
bor
za balkansko sodelovanje, udeležu-
jejo pa se jjj, gtevilni politiki, gospodar .tve«iki( kulturni delavci, znanstveniki ” strokovnjaki. Področje razprav je eio obsežno in se konference dele na ee odsekov, ki ima vsak svoj določen Qe-okrog, končni zaključki se pa sprejemajo v obliki resolucij na plenarnih sejah delegatov. Tako je urejeno delo tudi na sedanji konferenci v Solunu.
Balkanska konferenca se doslej še nikoli ni sestala v tako ugodni atmosferi, kakor letos. Tudi oni, ki presojajo raziia prizadevanja zadnjega časa skeptično, morajo priznati, da se na Balkanu dani, da se vedno bolj elementarno po-fevlja vsestransko volja za odstranitev Vs®ga, kar razdvaja in za dokončni spo-fazutn in prijateljsko sodelovanje. Bal-gotovo ni bil sam kriv, če se je nje-E°vo ime cela stoletja izgovarjalo z o-^alovaževanjem in celo zaničevanjem in le »b a 1 k a n s t v o« pomenilo v Evropi skoraj psovko. Njegovo konsolidacijo in s tem njegov razvoj je onemogočilo tursko carstvo, ki si je izbralo ta polotok *a neprestane krvave bojne pohode v °srčje Evrope. Pozneje, ko se je moč otomanskega imperija rušila in zrušila, so pa velesile poskrbele s svojimi Egoističnimi interesi za to. da Balkan ni taiel mirnih dni in prijateljskega sodelovanja svojih narodov. In tudi še danes so na delu zunanje, izvenbalkanske sile, ki bi rade še nadalje hujskale. Glavna med njimi je Italija, ki drži v svojih krempljih Albanijo, bi pa rada pregovora tudi Bolgarijo, da se ne bi sporazumela in zbližala s svojimi sosedi. Prav |®da.i, ko je bilo prizadevanje Beograda, Bukarešte, Aten in Ankare skupaj s Sofijo največje, je poslal Rim v Bolga-rijo in Turčijo madžarskega ministrskega predsednika Gorabosa in zunanjega ministra Kanyo, da bi minirala deta balkanskega sporazuma.
Zdi se pa, da je upliv Rima na Balkan ta tudi na Sofijo vedno manjši, Trezna Uvidevnost zmaguje nad divjimi strastmi. Ozračje je torej za zbliževalno delo solunske balkanske konference ugod-... ■ ..   —-
nejše kakor kdorkoli doslej. Zanimivo je zato, da je njen politični odbor soglasno in z velikim navdušenjem pozdravil dela zadnjih trtesecev, zlasti pa potovanje našega kralja po Romuniji, Bolgariji, Turčiji in Grčiji, sestanek bolgarskega in romunskega kralja, potovanja T i t u 1 e s c a v Beograd, Sofijo, Ankaro in Atene tet potovanje M u š a-n o v a na sestanek na Donavi. Obenem je pa sprejel tudi resolucijo, v kateri zahteva, da se to zbliževalno delo odgovornih politikov neutegoma nadaljuje in naj se v ta namen skliče čimprej konferenca zunanjih ministrov vse balkanskih držav. Verjetno je, da bodo vlade sprejele to iniciativo in se bo tak sestanek tudi vršil. Konferenca je pa doslej ventilirala tudi celo vrsto drugih vprašanj, zlasti gospodarskega in kulturnega značaja. Pred vsem zahteva večje gospodarsko sodelovanje, morda v obliki carinske unije, in izmenjavo kulturnih dobrin. Nadaljnje zahteve so skupna skrb za narodno zdravstvo, za osebni in tovorni promet, pošto in brzojav itd.
Skupnemu prizadevanju vladarjev, zunanjih ministrov, vlad, balkanski konferenci in vsem posameznikom, ki so zlasti zadnje čase tako pridno in neumorno na delu, se bo, upajmo vsaj, naposled veridar p o st eč i 1 o doseči zaželjeni cilj. Dosedanji sestanki se bodo, kakor napovedujejo, nadaljevali, in prav te dni smo brali v evropskem tisku še novo vest, o kateri sicer še ne vemo, če je resnična ali ne, bi pa utegnila, če bi se uresmčilat zopet nekoliko dopomoči do boljšega razvoja. Ta vest 1 e zatrjevala, da se namerava romunski kraP Karol poročiti z bolgarsko princeso Evdohsljo, sestro bolgarskega kralja Boriša. Kralj Karol je pravnoveljavno ločen od prejšnje žene, zato ne bi bilo za to novo zVezo nobenega zadržka. Rodbinske vezi so bile Vedno važne, včasih sicer mnogo bob kakor so dandanes, so pa vehdar še vedno dovolj pomembne. Na ta način bi se zvezali romunska !n bolgarska dinastija, torej dinastiji tistih dveh balkanskih držav, ki sta doslel hodili v zunanji politiki različna, često docela nasprotna peta, kar bi nedvomno polivalo tudi na odnošaie med Bolgarijo in J u g o-slavijo.
Tako vidimo, da se stekajo polagoma vsa prizadevanja za organizacijo Balkana na bazi prijateljstva in mirnega sodelovanja, v eno samo ve I i k o akcijo, ki postaja od dne do dne vidnejša in nepopustljivejša. Ce Uspe, potem bomo naposled le dobili tisi! Balkan, ki si ga tako iskreno želimo..
CE SE POLOŽAJ V MEDNARODNI POLITIKI NE IZPREMENI, JE NOVA VOJNA NEIZOGIBNA. AKCIJA ANGLIJE. IZJAVA FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA PAUL-BONCOURJA.
PARIZ, 9. novembra. Predvčerajšnji ekspose angleške uuanjega ministra sira Johna Simona je pariški tisk sprejel zelo hladno in celo naglasa, da je sir John Simon delal v korist Nemčije in branil njeno sedanjo politiko. Tudi ni imel besede, da bi bil obsodil Nemčijo iz Društva narodov in odstop od konference za razorožitev. Kar se pa tiče direktnega sporazuma med Nemčijo in Francijo, za katerega je ponovno govoril sam Hitler, všnj pariški krogi malo verujejo. Francoski tisk vidi nevarnost v direktnih pogajanjih in poudarja, da bi bila v tem primeru Francija prepuščeha svoji usodi brez pomoči Amerike, Anglije in svojih manjših zaveznikov. Le morebitne koncesije s strani Francije bi utegnile pripraviti Nemčijo do povratka v Ženevo. V političnih krogih pa je med tem vzbudila mnogo večjo senzacijo vest, da bo prispel te dni semkaj sir Simon in obiskal predsednika Sarrau-tja. Pri tej priliki bi sir Simon obiskal tudi ministra za zunanje zadeve Pau-la-Boncourja. Anglija odločno brani vprašanje splošne razorožitve zaradi nevarnosti mednarodnega položaja v
Evropi, in je na stališču, da se ta sporazum mora doseči, ker bi v nasprotnem primeru, če bi se politični dogodki še nadalje tako razvijali kot sedaj, prav gotovo izbruhnila vojna. Značilno je to, da se je odločil sir Simon obiskati Pariz in francoske ministre prav v času, ko si prizadeva tudi Rim pregovoriti Nemčijo. Posredovalna akcija Anglije in Italije je v polnem teku iu od nje je odvisen skorajšnji mir ali pa bližnja vojna.
PARIZ. 9. novembra. Po včerajšnji seji odseka za zunanjo politiko zbornice je izjavil zunanji minister Paul-Boncour novinarjem na razna vprašanja, da se bodo v primeru, če se Nemčija ne ukloni, v celoti uporabila določila iocarnskega pakta, zlasti pa člena 16., ki govori o gospodarskih sankcijah. Na vprašanje, če bi se mogle uporabiti tudi vojaške sankcije, je dejal: »Najprej moramo pridobiti zadosti časa, da zvedemo ostalo postopanje. Če pa tudi to ne bi učinkovalo, potem bomo prisiljeni uporabiti tudi skrajna sredstva, ker mir Evrope je več kot vse drugo«.
Nacionalisti umorili aiganskega kralja
OGROMNO RAZBURJENJE V ANGLIJI. — MOŽNOST KRVAVIH KONFLIKTOV V OSREDNJI AZIJI IN INDIJI.
LONDON, 9. novembra. Tukajšnje afganistansko poslaništvo, je sprejelo j sinoči brzojavno obvestilo, da je bil v ; prestolnici Kabulu umorjen afganski ' kralj Nadir Kam Popoldne je bil za i novega kralja oklican njegov sin, Vest ! o nenadni smrti Nadirja Kana, eksponenta angleške politike v Aziji, je upiivala tu porazno. Razburjenje je ogromno. Indijski oddelek Foreign Officea je delal vso noč in je pošiljal nujne instrukcije angleškemu posla-i ništvu v Kabulu in vladi v Indiji. V političnih krogih menijo, da se poli-tične posledice tega umora sploh še ne dajo dozreti. računati pa je vsekakor treba z velikimi političnimi spremembami v Aziji, zlasti zato, ker bi
sprejetim zakonom, razne gospodarske reforme iu druge nujne zadeve, ki jih pripravlja vlada za preložitev v razpravo.
Otvoritev narodne skupščine in senata
Jesensko zasedanje obeh zbornic je bilo otvorjeno danes s
PREČIT AN JEM UKAZA NJ, VEL. KRALJA ALEKSANDRA.
BEOGRAD, 9. novembra. Ob navzočnosti celokupne vlade je danes dopoldne v malem presledku otvoril sam mini-strski predsednik dr. Milan Srškič jesen* jtao zasedanje senata In narodne skup-•talne. V obeh zbornicah je prečltal ob tei priliki kraljev ukaz o otvoritvi. Po tam prečitanju sta bili ob velikih ovaci-tah Nj. Vel. kralju Aleksandru seji senata in skupščine za danes zaključeni. V harodni skupščini še je spomnil njen pred tailnlk dr. Kosta Kurtianudl v toplih be-tadah umrlega francoskega državnika Fainievčja. Skupščini se bo sestala k tadnenui delu v petek, senat pa v soboto °h 17. url. V obeh zbornicah se bodo iz-v°liil najprej odbori Odsekov. Na pro-ktamu zasedanja so osnutki nekaterih ^•Ub -kMaa** kako** tudi novffU
ITALIJAN NEWYORŠKI ŽUPAN.
NEWYORK 9. novembra. Pri občinskih volitvah v torek je zmagal republikanec Fierello La Guardia, ki je dobil 543.218 glasov. Rooseveltovi demokrati so propadli. Največ so La Guardiji pomagali newyorškl Italijani, katerih je v največjem mestu sveta skoraj poldrugi milijon.
se mogel mobilizirati ves muslimanski svet proti Angliji. Vlada je tudi od redila odpošiljatev indijskih čet proti Pešavarju in Kandaharju. Nadir Kan je prišel, kakor znano, na afganski prestol s silo v oktobru 1. 1929., ko je odstranil Angliji sovražnega samozvanca Habibulaha in pobesil ter postrelil njegove pomočnike. Anglija ga je podpirala finančno in vojaško. Dobil je od nje 750.000 pfuntov šter-lingov posojila, 10.000 pušk in mnogo streljiva. Umor Nadirja Kana je maščevanje afganskih nacionalistov, ki so nedavno umorili v Berlinu tudi njegovega brata, tamkajšnjega afganske ga poslanika.
Zastopniki slovenskih denarnih zavodov v Beogradu
BEOGRAD, 9. novembra. Danes je dospela semkaj deputacija zastopnikov denarnih zavodov v Sloveniji, da doseže pri merodajnih člnlteljlh ureditev denarnega prometa v Sloveniji. Deputacija je prinesla s seboj konkretne predloge. Zvečer bo seja, na kateri bodo razni ministri, senatorji in poslanci razpravljali s člani deputacije o vseh nujnih vprašanjih.
Kriza v Bukarešti
BUKAREŠTA, 9. novembra. V političnih krogih se trdi, da je vladna kriza stopila v akutno fazo. Demisija vlade se pričakuje za danes. Sedanji vladi bo najbrž? sledila liberalna pod Vodstvom Du-ceja.
Bito kuda
svudaJ
ITALIJANI GRADE UTRDBE.
TRST, 9. novembra. Italijani grade z mrzlično naglico nadaljnje utrdbe Ha jugoslovanski meji. Čez Ajdovščino, Col in Idrijo so napeljali daljnovod 25 tisoč voltov, ki bo oskrboval nove utrdbe z električnim tokom. Ogromne podzemske trdnjave grade sedaj pri Godoviču iti v bližini Kastva.
GtJRlNG V BERLINU.
BERLIN, 9. novembra. Pruski ministrski predsednik Goring se je z letalom vrnjl iz Rima, kjer je konferi-ral z Mussolinijem in podtajnikom Su-vichem.
HITLERJEVCI NE ODNEHAJO.
GRADEC, 9. novembra. V neki privatni hiši v Koflachu, kjer je bilo nastanjeno orožništvo, je preteklo noč eksplodirala bomba, ki je razbila vrata in okna.
SREČEN BRIVEC.
PARIZ, 9. novembra. Glavni dobitek' francoske državne loterije 5 milijonov frankov je zadel neki brivec in Tara-scona. Istočasno je Francija dobila še 15 drugih novih milijonarjev.
Slepar velikega stila
Visok diplomat v zaporih tukajšnjega
sodišča.
Že delj časa se je klatii po naši državi češkoslovaški državljan Jaromir R. in se izdajal za delegata ter opravljal proti visokim nagradam razne intervencije v Beogradu. Potoval je iz kraja v kraj in izvabljal od ljudi denar. Tako je prispel koncem oktobra tudi v Maribor in najel sobo pri »Zamorcu«. Prijavil se je kot delegat s svojim pravim imenom. Ko je dobila naša policija v roke njegovo prijavo, se ji je zdel sumljiv in ga jo na podlagi splošnega suma aretirala.
Pri zasliševanju na policiji je izpovedal svojo zlasti za varnostne oblasti zanimivo življenjsko zgodbo. Leta 1931. se je seznanil v Ljubljani z nekim italijanskim državljanom, ki mu je ponudil zastopstvo angleške tvrdke »jBuidling et Modern Homes ind Exe, London« za vse države male antante. Obdržal pa je zastopstvo samo za našo državo. Kot potnik in zastopnik omenjene tvrdke je izvrševal tudi razne intervencije pri oblasteh v Bogradu, kjer si je znal s svojim nastopom pridobiti precejšnje zaupanje.
Prvič je bi! v Mariboru lani v novembru in je takrat izvabil od lesnega trgovca Fridolina Bišofa 500 Din, pod pretvezo, da mu bo izposloval, da bodo lestve, ki jih je Bišof sam izumil, razstavljene na neki razstavi v Londonu. Po svojem odhodu iz Maribora je takrat brzojavil omenjenemu trgovcu, da je z intervencijo uspel, naj mu zato nujno pošlje nadaljnjih 2000 Din, česar pa Bišof ni storil. Drugi dan je dobil Bišof obvestilo od mariborske carinarnice, da izvoz njegovih lestev ni dovoljen. Posredoval pa je tudi za znižanje davkov. Tako je pod to pretvezo izvabil od posestnika Pukla v Žrečah pri Konjicah 7000 Din. Nasedel pa mu je tudi upravitelj nekega večjega posestva v Guštanju, ki mu je izročil baje okrog 25.000 Din. Bavil se je tudi z izposlovanjem obrtniških koncesij in je tako nasnuikal nekega mariborskega trgovca za 10.000 Din, nekega mariborskega zobotehnika pa tudi za 10.000 Din. Ker se je baje spoznal tudi na carinske zadeve, se je kot carinski strokovnjak predstavil nekemu uglednemu mariborskemu tovarnarju, ki mu je obljubil, da mu bo izposloval vrnitev carinskih raz-lik in tako izvabil od njega 350 Din.
-Na vesti oa ima prav gotovo šo nešteto drugih grehov, ki se bodo odkrili, kp hn javnost zvedela, da sedi v zaporih mariborskega sodišča.
SiovensRo trgovsko društvo v Mariboru
priredi za trgovce in njih nastavljene? o/., nasfavljerake praktični tečaj za moderno aranžiranje izložb.
Metodično vodstvo tečaja je poverjeno g. prof. R. Rakuši, ki ga je STO poslalo lansko leto nalašč zato v tujino, da si pridobi potrebnih izkušenj. Poleg u-vodnega govora bo imenovani še demonstriral: tehniko kreppapirja; uporabo raznih vrst dekorativnih in plakatnih pisav: reklamni pomen besede v izložbi (slogan).
G. Stanko W e i x 1, absolvent umetnostne akademije za grafiko v Leipzigu, bo seznanil tečajnike s pravilno uporabo pomožnega materiala (kaširanje, lepenje in klejenje, razni papirji, barve, laki itd.), uvedel jih bo v spoznanje harmonije barv in jim končno pokazal učinkovito uporabo škropilne tehnike s posebnim ozirom na izdelovanje modernih opozoril.
Poklicni aranžer, g. S e n c k o v i č, bo svoje teoretično in praktično znanje, ki si ga je pridobil na številnih inozemskih tečajih in spopolnil v poklicnem delu, skušal na najbolj učinkovit način posredovati udeležencem tečaja. Učil bo izdelovanje podestov in drugih pripomočkov iz desk in starih zabojev, navajal k učinkovitemu, a vendar cenenemu deko-riranju ozadja, demonstriral pravilno ravnanje z blagom v dekorativne svrhe in tehniko spete obleke. Največ časa pa bo posvečen praktičnemu aranžiranju v nalašč za to pripravljenih kojah. Upoštevale se bodo vse stroke in pouk bo urejen metodično tako, da bodo udeleženci tečaja ne samo spoznali, tem vež tmtllfr
e vesti
vajali aranžiranje v modernem smislu.
Tečaj se prične v torek 14. nov. ob 2f). uri v prostorih Trgovskega udruženja v Jurčičevi ulici. Predavanja se bodo vršila vsak torek in petek od 20.—23. ure in bodo trajala do 22. dec., torej skupno 36 ur.
Honorar za vsakega priglašenca znaša 150 Din, in se mora piačati pri vpisu. Zadnji termin za vpis je ponedeljek 11. nov., opoldan. Prijave sprejema tajnik STD, g. Ambrožič v gremijalnih prostorih.
Ves material, ki se bo potreboval med tečajem, da na razpolago društvo. Vendar naj prinese vsak priglašenec s seboj majhno kladvice, ravnilo, svinčnik in beležnico. Ker je število udeležencev omejeno, zato ne odlašajte s prijavo! Čim več kdo zna, tem več veljal.
Poroke. Te dni so se v Mariboru poročili: Ivan Bazej, kinooperater in Marija Vehovarjeva, šivilja; Franc Nerat, zidarski delavec in Justina Flajsingerje-va, delavka; Albin Štefančič, kurjač in Marija Bračkova, kuharica; Štefan Er-ker, posestniški sin in Roza Sagadinova, posestnikova hčerka; Jožef . Puh, ključavničar drž. železnic in Ana Sihlova, šivilja; Alojzij Klampfe, strojni ključavničar in Antonija Kranjčeva, delavka; Edmund Kokol, kinooperater in Terezija Feršova, tkalka ter Viktor Toman, krojaški pomočnik in Ivana Čučkova, tovarniška delavka. Bilo srečno!
Iz profesorske službe. Ostavko na državno službo je podal g. prof. dr. Rudolf Rutar, ki je bil nameščen na mariborski državni trgovski akademiji. G. prof. dr. Rutar je bil izborna profesorska moč in ga bo profesorski zbor težko pogrešal. Znan je bil kot strokovnjak v gospodarski politiki in je kot tak tudi večkrat predaval mariborskim gospodarskim krogom.
Dva grobova. Danes zjutraj ob pol 6. uri je preminila v starosti 51 let na Jugoslovanskem trgu žena pokojnega poštnega zvaničnika ga. Eva Brečkova. Pogreb bo po pravoslavnem obredu v soboto ob 16. uri na pobrežkem pokopališču. V splošni bolnišnici pa je umrl po kratki bolezni v starosti 53 let g. Franc Pazdič, okrajni poaglavar v Mariboru. Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder v mrtvašnici v splošni bolnišnici, kjer bo jutri dopoldne ob 10. uri blagoslovljeno, nato pa prepeljano v njegov rojstni kraj v Kranj, kjer ga bodo isti dan ob 16. uri položili k večnemu počitku. Bodi obema pokojnikoma ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim pa naše globoko sožalje!
Rapallo! Društvi »Nanos« in »Jadran« priredita v nedeljo 12. t. m. v veliki dvoran? Narodnega doma ob 10. uri dopolnile spominsko svečanost o Rapallu. Predava! bo glavnik urednik g. R. Rehar o >apallski pogodbi. Omenjeni društvi pa nastopita z nekaterimi pevskimi točkami. Vabimo ves narodno-zavedni Maribor, da se udeleži te spominske svečanosti.
Ponovne občinske volitve v Limbušu. V občini Limbuš bodo ponovne volitve občinskega odbora v nedeljo 10. decembra. Volilo se bo po predpisih S 25. do 50. zakona o občinskih volitvah in po u-redbi o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov ter o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini.
Vodniški tečaj Slovenskega planinskega društva. Osrednji odbor SPD obvešča, da je vodniški tečaj iz tehničnih razlogov preložen na 20. november. Natančnejši spored bo objavljen prihodnji teden v listih.
Združenje trgovcev za okraj Maribor, levi in desni breg v Mariboru, opozarja «voje člane na sklep občnega zbora z dne 26. marca 1933, da se koledarji, kakor tudi drugi predmeti ob Novem letu 1934 ne smejo deliti. Za prestopke tega sklepa je določena kazen 1000 Din. — Uprava.
Vsem narodnim društvom v Mariboru tu okolici! Podpisana Zveza kulturnih društev poziva vsa včlanjena društva iz Maribora in okolice, da se s svojim članstvom udeleže koncerta Pevskega društva »Vardar« iz Skoplja, ki bo v soboto 11. t. m. oto 20. uri v veliki unionski dvorani. »Vardar«, najstarejše srbsko '-»-o*':	društvo	južno od Sar afcmkmt
ustanovljeno še v času robstva pod Turki 1. 1907, prireja pod visokim pokroviteljstvom Nj. kr. Visočanstva prestolonaslednika Petra ob priliki svoje 251etni-ce turnejo po domovini in prispe tem povodom v soboto 11. t. m. ob 11.13 tudi v Maribor. Nj. Vel. kralj Aleksander 1. sam je društvu za njegovo požrtvovalno, truda in uspeha polno delo poklonil ob jubileju zastavo, pod katero prihajajo naši bratje s skrajnega juga, ko proslavlja. letos Skoplje 201etnico svojega osvobojenja, ponosni k nam na sever z željo, da nas spoznajo in da s svojo turnejo poglobijo smisel in pomen ideje jugoslovanskega edinstva. Zato mora biti koncert naših bratov iz Skoplja velika narodna manifestacija jugoslovanskega bratstva in manifestacija jugoslovanske umetnosti. Društva prosimo, da se udeleže sprejema po zastopnikih, koncerta pa korporativno. Zveza kulturnih društev v Mariboru,
Gospodarska konferenca v Mariboru. V torek 7. t. m. se je v okviru Gospodarskega predstavništva mariborskega vršila v prostorih Okrožnega odbora važna konferenca vodilnih zastopnikov industrije, obrta in trgovine. Na konferenci je uvodoma podal politično poročilo narodni poslanec g. Krejči, ki je konferenco vodil kot predsednik Gospodarske ga predstavništva. Posebno važnost je dala konferenci prisotnost mestnega župana g. dr. Lipolda, ki je poročal o najvažnejših komunalnih zadevah, katere trenutno najbolj zanimajo gospodarske kroge. Obravnavale so se na konferenci med drugim sledeče zadeve: Volilni red Zbornice za TOI. volitve delegatov v Pokojninski zavod zasebnih nameščencev, vprašanje obrtne šole v Mariboru, Vajenski dom mariborski, uvrstitev Maribora v I. draginjski razred, regulacija cer. električnemu toku, zboljšanje zveze mesta s Pohorjem, vsebina zakona o mestih. Taka posvetovanja gospodarskih krogov s šefom politične uprave upravičujejo nado na ugodnejše uspehe akcij Gospodarskega predstavništva, bodo pa brez dvoma tudi olajšala delo občinski upravi.
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra vilna kopališča, višinska letovišča in objezerska mesta po 10 dnevnem bivanju 75% popusta pri povratku na železnici. Zagreb, proslava 450-letnice rojstva Lutra, 10. novembra, polovična vožnja od 8.—14. XI. N i š, skupščina skautskih društev, 11. in 12. novembra, polovična vožnja za skavte. Pančevo, proslava 450-letnice rojstva Lutra, 12. novembra, polovična vožnja. V i s, blagoslovitev cerkve, 12. novembra, polovična vožnja od 7.—17. XI. S e n t a, razvitje četniške zastave, 19. novembra, polovična vožnja. J a g o d i n a, razvitje četniške zastave, 1. decembra, polovična vožnja. D u n a j, po petdnevnem bivanju (vštev-ši dan prihoda in odhoda (40°/" popusta pri povratku na brzovlakih, vizum prost na podlagi zimskosezonske karte a Din 70.—. I n o m o s t, mednarodni zimskošportni teden, od 20. do 28. januarja 1934, veliki popusti. Švica, zimska sezona, v času od 15. XII. 1933 do 15. III. 1934 po 7 dnevnem bivanju 30% popusta r.a žlcznici in autobusih. Vse nadaljnje informacije se dobe pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122.
Otroci med seboj. Ko so šli včeraj o-troci iz krčevinske šole domov, je neki učenec podstavil nogo Sletnemu Dragotinu Kokolju iz Košakov. Mali Dragotin je pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Kino Union. Samo tri dni, od danes srede do vključno petka prvi in najboljši film svetovnega tenorja Jana Kiepure »Mesto pesmi«. Prvovrstni, zabavni ve-lefilm, poln prekrasnih melodij in očarljivega petja. V glavnih vlogah Jan Kle-pura in Brigita Helm.
Grajski kino. Do vključno nedelje ve-lefilm »Solnčni žarki«. Gustav Frbhlich Annabella. Krasen film, ki nam prikazuje Dunaj in Dunajčane v pravi luči velemesta. Nobena limonada, temveč lep, resen film z veselim koncem. Izborna igra obeh simpatičnih igralcev, šarmantnega Gustava Frohlioha in .pa lepe Annabelle. povzdigneta film v umetniško prvovrstno delo. V predpripravi: Barberina, plesalka Sansoucia. Lil Dagover, Otto Gebilhr.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne Franc Jožefove grenčice, če jo popijete, vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo izitreblje-fimwja
Ha«r®£tivfec» gledali®
REPERTOAR.
Četrtek, 9. novembra ob 20. uri: »Voda*. Red C.
Petek, 10. novembra: Zaprto.
Sobota, 11. novembra ob 20. uri: »PoP Čira in pop Spira«. Red B.
Nedelja, 13. novembra ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava. Ob 20. uri: »R-U. R.«.
»Pop Čira in pop Spira« jako zabavna Sreinac-Kosarjeva komedija, ki je na mariborskem odru dosegla lep uspeh, se ponovi v soboto, 11. trn. za red B.
Premiera operete »Študentje smo«, ld jo je uglasbil Danilo Bučar, napisala pa jo je Metka Bučarjeva, bo v kratkem-Vsebina se godi poleti na Rabu ter je izredno živahna in zabavna, glasbene točke pa so melodijozne. Opereta je lani v Ljubljani na šentjakobskem odru dosegla prav velik uspeh ter je skladatelj za uprizoritev na mariborskem odru napisal še nekaj novih glasbenih točk posebej.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi Pr' ljudeh višje starosti. »Franz josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijal1 in vseh špecerijskih trgovinah.
Radio Ljubljana. Spored za petek $' trn. Ob 11: šolska ura: pravljice, uganke in šale za dobro voljo, pripoveduje Romanova; 12.15 plošče; 12.45: poročila! 13:	čas, plošče; IS: plošče; 18.30:
predavanje Zveze kulturnih društev; 19;
Sokolstvo, predava prosvetar Pohare! 19.30: izleti za nedeljo, predava dr. An* drejka; 20: prenos iz Beor’"1 Ja: 22: čas. poročila, radio jazz.
Klabundovo komedijo »X. Y. Z.«, ki ie žela na vseh odrih preko katerih je šla« velike uspehe, bo vprizoril dramski krožek Zveze mladih intelektualcev v sredo 15. trn. ob 20. uri v Narodnem gledališč#
v režiji g. Maksa Furijana.
Redka lovska sreča. Pretekli toreki« upokojeni major g. Ludvik Siparovic i* Maribora ustrelil na nekem dravskem o* toku pri Sv. Janžu na Dravskem polj# sibirskega jastreba, ki je že v severni!1 krajih redka ptica in ni znano, kako se je zatekel v naše kraje. Redek lovski plen je izročil g. Sparovic mariborskemu preparatorju g. Ziringerju, ki ga i® razstavil v izložbenem oknu in ga h# nagačil.
Tragična smrt. Naglo se je raznesi# včeraj zjutraj po Študentih vest o' tragični smrti 31 letnega ključavničarja drž' železnic Viljema Ribiča, stanujočega 1,3 Aleksandrovi cesti. Nesrečni mož, ki s° ga mnogi poznali, si ie nakopal tropičfl0 malarijo in hudo živčno bolezen, ko ie služil kot vojak v južnih, krajih naše dr' zave. Ker je bilo vse njegovo prizade-vanje in ves trud, da bi ozdravil zania#’ je končno obupa! nad svojim življenje#1. Ko se je podala včeraj zjutraj nje?ov.a žena k izvirkom, kjer je prala perilo, ie Ribič poiskal vrv in napravil konec svetemu življenju. Nič hudega sluteč se f žena po končanem delu vrnila domov#1 našla v sobi svojega moža obešenega Ker ni kazal nobenih znakov življenj#’ so njegovo tmdo po komisijskem ogled# prepeljali na studenško pokopališče. Ner srečni mož je zapustil ženo in 9 mesecev starega otroka, s katerima globoko sočustvujejo vsi, ki so ga poznali. s
Vlomilec Osojnik v naši državi. Na»^ varnostne oblasti so doznale, da je vlomilec France Osojnik, ki je vlomil v Pe' telnovo trgovino na Grajskem trgu. P/e' koračil našo mejo in se klati nekje v okolici Št. lija. Verjetno je, da je že v rok® pravice in da ga bodo v najkrajšem ca pripeljali v Maribor.
Vremensko poročilo mariborske ® teorološke postaie. Davi ob 7. uri je zal toplomer 2.3 stopinje C; minim#^, temperatura je znašala 2.2 stopinje ’ barometer je kazal pri 15.3 stop 743.6, reduciran na ničlo pa 741.8; re tivna vlaga 91: od včeraj na danes ^ padlo 0.6 mm dežja; vreme je tiho ^ jasno. Vremenska napoved pravi, da ^ ob jutrih nadb slana, da bo vreme > činoma prehodno jasno ter da temp® tura ne bo nadalje padala.
VM a r i b o r u, dne 9. XT. 1930.
Naš državni aparat v številkah
koliko IMAMO DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV, UPOKOJENCEV IN INVA
LIDOV.
izdatek 70,800.000 Din, v Novem Sadu 6.093 in znaša izdatek 95,100.000 Din, v Nišu 3.399 in znaša izdatek 55,300.000 Din, v Skoplju 1.791 in znaša izdatek
34.000.000 Din, v Beogradu pa prejema pokojnino pri finančni upravi 1.018 upokojencev in znaša izdatek zanje Din
21.300.000. Skupno plačajo vse blagajne naišim državnim upokojencem v enem letu eno milijardo 20 milijonov Din.
Pri naših banovinah je nameščenih 11.878 banovinskih nameščencev, torej za 1.322 več kakor lani. Med njimi je 2.056 uradnikov, 1.056 uradniških pripravnikov, 372 zvaničnikov, 228 slug, 7.868 dnevničarjev in kontraktualnih uradnikov, 108 nameščencev pa je neraz* vrščenib. Poleg teh je v naši banovini 85 upokojencev in znašajo izdatki zanje na leto 697.615 Din. Vseh banovinskih upokojencev pa je 699, in znašajo njih pokojnine na leto 7,661.826 Din.
Močna je v naši državi tudi armada vojnih žrtev. Po podatkih 1. julija t. I. je bilo v naši državi 70.788 invalidov, katerim izplačajo na leto državne blagajne 103,490.835 Din. Na področju ljubljanske finančne direkcije je 5.234 invalidov, ki prejemajo skupno 9,017.722 Din invalidnine. V zagrebški jih je 11.713 in znaša izdatek zanje 17,019.000 Din, v banjaluški jih je 2.112 in znaša izdatek zanje 3,069.000 Din, v splitski jih je 5.490 in znaša izdatek 8,000.000 Din, v sarajevski jih je 12.437 in znaša izdatek
16.100.000 Din, v podgoriški jih je 5.270 in znaša izdatek zanje 7,400.000 Din, v novosadski jih je 8.411 in znaša izdatek zanje 11,600.000 Din, v niški jih je 13.714 in znaša izdatek zanje 18.600.000. v skop ski jih je 5.032 in znaša izdatek zanje
7.300.000 Din, v beograjski finančni direkciji pa jih je 1.375 in znaša zanje izdatek 3,600.000 Din.
Mariborski »V e C e r n I k« Jutra '
— M aMagrniffij-n umi iii.iiTM
Zanimivi so podatki našega proraču-na izdatkov za državne nameščence, upokojence in invalide. Iz njih je raz-Vldno, kako močen je naš državni apa-rat in koliko nameščencev je v posameznih panogah. Po proračunu za leto 1933/34 je v naši državi 27 ministrov in an°v, 54.796 uradnikov, 15.352 uradniških pripravnikov, 34.984 zvaničnikov, 1-075 slug, 38.600 kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev, 2.255 nerazvršče-uega osebja, 10.107 častnikov in vojaških uradnikov ter 39.933 podčastnikov, ^rožnikov in kaplarjev. Skupno šteje naš državni aparat torej 207.130 nameščencev. Po lanskem proračunu jih je bilo •e 197.056 in se je torej njih število povečalo v enem letu za 10.074. To pove-Canje pa se pojasnuje s tem, da so bili Preje nekateri nameščenci plačani po Proračunu materialnih izdatkov, letos pa sovnešeni v proračun za osebne izdatke.
Poleg omenjenih državnih nameščencev pa je uslužbenih pri banskih upra vah še 43.685 državnih nameščencev, to-re( za 1.899 manj kot po prejšnjem pro-toČunu. Precejšnje pa je tudi število dr-2aynih upokojencev, ki jih izkazuje pro-točun nad 60.400. Pri glavni državni blagajni prejema svojo pokojnino 7.821 Upokojencev in znaša letni izdatek za uje 176 milijonov 300.000 Din, pri Dr-2avni hipotekarni banki prejema pokojnino 85 upokojencev in znaša izdatek na 'eto zanje 948.240 Din, pri finančni upravi v Ljubljani prejema pokojnino 9.467 Upokojencev in znaša izdatek zanje Din 155.606.532, pri finančni direkciji v Zagrebu prejema pokojnino 14.468 upokojencev in znaša izdatek zanje 242,900 000 Din, pri finančni upravi v Banjaluki 2-234 in znaša izdatek 30,100.000, v Splitu .4.262 in znaša izdatek 62.700.000 Din, v Sarajevu 4.791 in znaša izdatek Din 75,100.000, v Podgorici 4.793 in znaša
naše vojaške godbe in s člani društvenega učiteljskega zbora ter drugimi glasbeniki. Cerkvena Verdijeva kompozicija »Tebe Boga hvalimo« in Beethovnova »Fantazija« sta bili predvajani impozantno in sta žela zbor in orkester veliko odobravanje. Z včerajšnjim koncertom sije mariborska Glasbena Matica spletla nov lavorjev venec.
Stran 3
■C5KL. O.
Koncert Glasbene Matice *
Lep uspeh prve letošnje pevske prireditve.
Mariborska Glasbena Matica je priredila sinoči v veliki unionski dvorani kon eert, ki je bil izredno dobro obiskan in smo med odličniki ter zastopniki raznih društev opazili tudi lavantinskega vladiko knezoškofa g. dr. Tomažiča, mestnega župana g. dr. Lipolda in druge.
Koncert je vodil in dirigiral zborovodja Glasbene Matice g. prof. Mirk. Uvodna ruska obredna pesem Nikolaieva Rimski - Korsakova »Slava«, ki jo je izvajal mešani zbor ob spremljanju g. Eme to Ubalda Vrabca na glasovirju, je nabavila na poslušalce mogočen vtis. Raz-
Eugene Salmon:
V sob! groze
Na stopnišču, pred zaprtimi vrati sta-novanja, sta si stali nasproti. Divje in Vzburjeno sta si zrli v oči.
Lift, ki je bil privedel drugo, se je z tonikim žvižganjem spuščal nazaj navzdol, električna luč na stopnišču je razsvet-levala obe osebi v debelih kožuhih, ki s‘a stali kakor pribiti k tlom te elegant-ne hiše, katere stopnice so bile pokrite 2 mehko rdečo preprogo, pritrjeno z toedenimi palčicami.
Obe ženski, obe »dami« sta govorili "ho, zelo tiho, toda z divje razburjenim toasom, iz katerega je vela jeza in so-vraŠtvo.
»Tu niste na mestu, tatica!« je siknila 9rva z glasom, polnim smrtnega zatajevanja. »Pred desetimi leti ste mi ukrad-* mojega moža, mojo srečo, mojo slavo. i.°da danes, ko je bolan, ko je v nesre-’> imajn edino pravico do njega jaz, nje-g°va žena! Odstranite se!«
»Gospa!...« je zajecljala druga. Razburjene prsi so ji divje dvigale e*ki kožuh.
. »Gospa, prenehajte mi s svojimi očit-** Vem vse in uklonim se. Toda videti a moram in videla ga bom.«
J tem trenfdku je ugasnila električna Tema jima je zavezala jezike, toda*
položenje se je nato stopnjevalo od točke do točke. Foersterjeva »Pomladna noč« in Novakov »Morilec« sta, Čeprav težki skladbi, ki ju je mešan zbor ob spremlja nju klavirja presenetljivo dovršeno zapel, zelo ugajali.
Vrhunec umetniškega užitka pa je bil nastop violinskega solista g. Tarasa Poljanca, člana učiteljskega zbora draštve ne šole Glasbene Matice, ki je bil deležen dolgotrajnih ovacij. Prav tako sta zadivila koncertno publiko prof. državnega konservatorija v Ljubljani g. Marjan Lipovšek, ki je spremljal na klavirju z vsem občutkom violinskega solista g. Poljanca.
Vsa mogočnost včerajšnjega koncerta pa se je izlila v celoto pri nastopu dvojnega mešanega zbora z društvenim orkestrom, ki je bil pomnožen z godbeniki
Sokolstvo
Poziv mariborskemu
Sokolstvu
Bratje In sestre! V soboto 11. t. m. ob pol 12. url bo prispel v Maribor pevski zbor »Vardar« Iz Skoplja, k! bo priredil Istega dne zvečer koncert v unionski dvorani. Župna uprava opozarja ob tej priliki svoje mariborske pripadnike, da je bilo pevsko društvo »Vardar« ustanov ljeno že za časa turške oblasti v Skop-iju in je imelo že takrat skupno s skopskim Sokolom, ki je bil ustanovljen leto Pozneje, največ zaslug za prebujo nacionalne zavesti, čeprav sta obe društvi delovali pod težkimi pogoji v tistih nevarnih časih. Po osvobojenju pa sta šla »Vardar« in Sokol roko v roki na delo za nacionalno vzgojo našega juga. O svojem prihodu v Mariboru je pevsko društvo »Vardar« obvestilo tudi župno upravo ter zaprosilo za naklonjenost našega Sokolstva.
Da se izkaže naše sokolsko bratstvo, poziva župna uprava vse pripadnike mariborskih sokolskih edinic, da se polnoštevilno udeleže sprejema na kolodvoru in njihovega koncerta v unionski dvorani. Bratje vaditelji in vaditeljice sokolske mladine naj ne prezrejo tega poziva in naj privedejo polnoštevilno naraščaj in otroke k sprejemu dragih gostov, ki bo v soboto ob pol 12. url na glav. kolodvoru. Pokažimo pevcem z juga, da sta Jugoslovanski sever in jug — eno — Uprava MSŽ.
J
CIKORIJA
PRAVI DOMAČI IZDELEK
SK Gradjanski (Čakovec) :SK Mura 3:0 (2:0). V tekmovanju za prvenstvo drugega razreda marihorskega okrožja sta se preteklo nedeljo srečala v Čakovcu SK Mura iz Murske Sobote in SK Gradjanski. Tekma se je končala s presenetljivo zmago SK Gradjanskega. Stanje prvenstvene tabele drugega razreda je naslednje:
L SK Svoboda
3. SK Mura
4. SK Ptuj
5. SK Panonija
6. SK Drava
3	3	0	0	12:2	6
3	2	0	1	11:6	4
3	1'	0	2	4:5	2
3	1	0	2	6:11	2
3	1	0	2	5:13	2
1	0	0	I	2:3	0
nadaljevalo				v nedeljo	
Sokol Matica. Upravni odbor ima svojo redno sejo ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Bratje odborniki, pridite vsi in točno!
Iz župnega tajništva. Župna uprava nujno urgira proračune posameznih ed. nic za prihodnje leto. (Glej okrožnico žup nega tajništva št. XVII/33!)
Soc rt
SSK Celje: SK Železničar. V nedeljo 12. t. m. se bo v Mariboru odigrala važna prvenstvena nogometna tekma, in sicer med SSK Celjem in SK Železničarjem. Železničarji, ki trenutno zasedejo predzadnje mesto v prvenstveni tabeli, bodo pač morali napeti vse šile, da premagajo agilne Celjane. Tekma se bo odigrala na igrišču SK Železničarja s pričetkom ob 14.30.
12. t. m. in sicer se STečajo v Mariboru SK Svoboda :SK Panonija in v Čakovcu SK Gradjanski :SK Drava.
Občni zbor kolesarske zveze bo 3. decembra t. 1. v Zagrebu. Morebitne predloge in pritožbe je treba poslati najmanj 8 dni pred občnim zborom kolesarski zvezi.
Prve slovanske smuške tekme bodo
začetkom meseca februarja 1934 v Zakopanih. Udeleženci so Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska in Bolgarija. Raz pored tekmovanja bo obsegal vsa smuška tekmovanja, izvzeraši tek na 50 km. Istočasno bo v Zakopanih tekmovanje za poljsko državno prvenstvo.
Akademska zimska olimpiada bo od 4.
do 10. februarja 1934 v St. Moritzu.
Skoki do 90 m mogoči? V Sollefteju (Žvedska), kjer bodo v februarju 1934 tekme FISE, gradijo skakalnico, na kateri se bodo lahko dosegli skoki do 90 m.
Tekmovanje za evropsko veslaško prvenstvo bo prihodnje leto od 10. do 12. avgusta v Lucerni.
slabotna luč, ki je opalizirana prehajala skozi malo okno na stopnišču, je znova oživila njuno sovraštvo.
»Odidite, gospa,« je ponovila prva. »Odidite, rotim vas! Ukradli ste mi vse. Pustite mi ta zadnji trenotek žalosti in trpkosti. Vzeli ste mi ga, meni, njegovi ženi, v času ko je postajal mogočen znamenit mož, v času ko je bilo lepo in slavno biti v njegovi senci. Toda sedaj... Oditi, pa hitro! Pozvonim in nočem. da bi vas videli poleg mene.«
»Hočem ga videti«, je odvrnila dru ga. »Tudi mene je zapustil, saj dobro veste. Sele iz današnjih listov sem dozna-la. da je veliki minister postal žrtev strašne, nerazumljive živčne bolezni... Takoj sem prihitela kljub prošlosti, kljub sami sebi, kljub vsemu... in se ne odstranim!«
Nekaj se je zgodilo v temi. Svila je zašumela. Ti dve dami iz najboljše družbe, ki sta imeli najmanj za pol milijona draguljev in kožuhovine na sebi, sta se v svojem sovraštvu tako daleč izpoza-bili, da sta se hoteli pretepati pred grev-cem centralne kurjave v tej elegantno opremljeni hiši: kakor da bi bili dve pocestni prodajalki.
Tu se je začul šum za zaprtimi vrati.
V predsobi je nekdo prižgal elektriko in
-r it:.' so se odprla.
Velika, stara dama snežnobelih las,1
odeta v črno mantiljo, se je prikazala in ju motrila.
Obraza obeh, rdeča od divje jeze in sramote, sta napol izginila v bogati kožuhovini.
Toda kljub temu je stara gospa spoznala obe pozni obiskovalki. Zdrznila se je in ju zelo čudno pogledala, skoro ne-zaupno, a vendar pomilujoče.
»Doma je«, je dejala. »Vstopita, obe!«
Zaprla je vrata in nemo sta stopali za njo skozi predsobo in jedilnico. Obe sta le predobro poznali sobe in njih opremo... Stara spalnica pa je bila povsem drugačna. Vse so bili odnesli iz nje: slike, opremo, zavese in obe veliki postelji. Edino v kotu je stal nizek divan. Na vrhu stropa je bila pritrjena edina električna svetilka, ki je razsvetljevala tla, pokrita z veliko rdeče in zeleno progasto debelo preprogo.
Sredi preproge ie lezel po vseh štirih možak, oblečen v sivo pižamo, kakor da hi nekaj iskal po tleh.
Prva obiskovalka je stopila korak naprej in zaklicala:
»Jean, dragi moj Jean!«
Možak na vseh štirih se je ustavil in molčal, a ne da bi pogledal.
Mati, podobna kipu žalosti in sramote, ie stala poleg kamina iz belega marmorja in držala prst na gumbu električnega zvonca.
Strašen molk je zavladal.
Nenadoma je pa možak na tleh dvignil glavo s čisto živalsko kretnjo, za trenutek je pokazal trem ženskam svoj blazni obraz s steklenimi očmi. Iz ust so mu tekle sline.
Nato je sklonil glavo k tlom m začel pregibati čeljusti ter mleskati, kakor bi mulil velike rdeče in zelene maroge na preprogi. Obe obiskovalki, katerih sovraštvo je v trenotku izginilo, sta se v grozi umeknili k vratom. Ena je tako stiskala roke, da so ji švedske rokavice popokale v šivih.
»Jean! Dragi Jean!« sta naenkrat začeli klicati obe.
Mogočni minister, pred katerim se je nekdaj tresla vsa država, se je dvignil. Z blaznim pogledom je motril obe ženski. Opotekajoč se, je napravil dva koraka. Z rokama se je prasnil po četa, kakor bi hotel iz njega iztrgati strašno misel. Obe ženski je skoro človeško pogledal. Nato pa je stopil k materi in z žalostnim glasom dejal:
»Mama, moja mama!«
Tu pa je že zazvonil električni zvonec. Dva močna bolniška strežnika sta prihitela. Obiskovalki sta zbežali. Tiščali sta si ušesa, kajti iz sobe je prihajalo živinsko, blazno kričanje.
Med tem, ko sta strežnika na divanu kušala ukrotiti hlaznika, je nemo stala ob kaminu nesrečna mati...
Sfran * Z***	'	Mariborski	»Večernih«	Jutra	V	Mariboru,	dne	9.	Ti;	193?.
■—S- l£t£&'iw3
Nav#| SftafviM	122
OCEANOPOLIS
R o m m n • ilrlviotd it m w m š k m prvilotti
»Saj ne bi bilo slabo«, je pritrjeval profesor; »samo to je, da so si ta dekleta tako strašansko podobna druga drugi, da bi jih naposled še zamenjal, Če bi se s katero oženil, drugi dan ne bi več vedel, katera je prav za prav moja žena. Lepe pa so v resnici. To bodo gledali pri nas, če pripeljemo katero s seboj. Vsi bi tekali za nami, kakor za ko-medianti z opicami.«
»Ha-ha-ha-ha«, se je zasmejal inženjer. »Zares imeniten je ta Oceattopolis. Toda kaj bi razmišljala, pijva rajši! Priznati moram, da so te njihove pijače izvrstne, toda kaj, ko je -najin okus ves pokvarjen z ljubljanskim cvičkom. Po vseh teh dobrotah bi se mi prav prilegel vsaj kozarček dolenjskega.«
»Tudi jaz bi si ga privoščil«, je pritrdil profesor, »pa zadovoljiva se s tem kar imava.«
Počasi sta postala inženjer in profesor nenavadno Židane volje. Izgubila sta se popolnoma od ostale družbe in se naposled znašla na trati pod velikim drevesom, kjer so jima mlada dekleta uslužno stregla z najboljšo pijačo. Posedla so v krogu okoli njiju in se smejala.
»Kaj se boš smejala«, je dejal Skomar najbližji, jo ujel za roko, povlekel k sebi in poljubil. Dekle se niti branilo ni. Profesor si je pa zapel ono znano:
Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan, da se bo šajnalo proti Ljubljan...
Njegov glas ni bil bogve kako prijeten, zato je njegova pesem vzbudila ttied dekleti še večji smeh. Ko sta ju naposled našla Aštis in Soralifis, sta bila profesor in inženjer že docela omamljena «d pijače, tako da sta ju morala pod roko odvesti do najbližjega dvigala podzemskih vozil. S težavo sta ju spravila v dvorec Semiša Ramisa. kjer sta legla k počitku, da se prespita in iztreznita.
Tako je bi! dovršen drugi dan njunega življenja v podmorju, življenja, ki ju je bilo popolnoma prevzelo s svojo nepričakovano nenavadnostjo. Še v spanju sta sanjala o veselici v Semisovem parku, o pijači, mladih dekletih, pomlajevanju in tehničnih čudesih. Profesor je v spanju neprestano ponavljal:
»Pomladiti, da, pomladiti me rrtorate!«
LXI.
Službujoči radiofonisti vseh postaj sveta so se nenadoma zgenili. Prisluhnili so in niso mogli verjeti. Neznan glas docela neznane postaje jim je govoril v čisti francoščini:
»Vsem radiopostajam sveta, vsem listom in vsemu človeštvu! Govorimo v imenu vlade Oceanopolisa, mesta potomcev starih Atlantov 1500 metrov pod gladino Atlantskega oceana. Pravljica o celini Atlantidi, ki pripoveduje, da se je pred davnimi desettisočletji pogreznila na dno oceana, ni nikakršna pravljica, marveč resnica.
Celina je zares obstojala, bila je poseljena z visoko kulturnim ljudstvom, ki je po svoji civilizaciji daleč presegalo vse tedanje narode na zemlji. Njeno središče je bil Semisiris, prestolnica vladarjev in najvišjih svečenikov solnčnega božanstva Raja. Iz tega središča so prejemali kulturne tokove vsi v Afriki in Ameriki. Stari Atlanti so dali svojo vero starim Egipčanom in kulturnim narodom stare Amerike. Piramide, ki stoje v Egiptu, Teotihuacanu in drugod, so istega izvora kakor so bile piramide, ki so se dvigale V bližini atlantske prestolnice Semisirisa. Istega izvora so bila tudi vsa svetišča.
Ko se je pa celina po strašni katastrb-fi. ki je zadela svet, pogreznila na dno oceana, niso bili pokončani vsi njeni pre-
MMBaansasB mn — hiiiihmtt raM—wwwasM
bivalci. Po čudežnem naključju se .te ohranila v zaprtem velikem svetišču božanstva Raja pod goro Prihoda v središču Semisirisa skupina ljudi, katerim ie njihova visoka kultura in civilizacija s sredstvi, ki so jih poznali, omogočila nadaljnje življenje. Tako je nastalo tisoč pet sto metrov globoko pod gladino Atlantskega oceana novo mesto Ocea-nopolis, ki je dalje čuvalo zaklade znanosti starih Atlantov. Izpopolnjevalo je svoje naprave in ustvarilo nazadnje tudi tu doli ne samo znosno, marveč celo prijetno življenje.
Po starem izročilu prvega vladarja in prvega velikega duhovna Oceanopolisa je pa bilo vsem potomcem strogo prepovedano izdati to tajno ljudem na površini zemlje. Odposlanci vlade Oceanopolisa so uničili na zemlji vsako sled za nekdanjo Atlantido. Oni so zažgali tudi slavno in znamenito knjižnico v Aleksandriji, ker je hranila v svojih papirusih natančna poročila in celo zemljevide nekdanje celine, pa tudi skrivnost obstoja nadaljnjega življenja na dnu morja. Oni so natanko zasledovali tudi vse priprave za ekspedicije na dno Atlantskega oceana, ki so jih pripravlja^ grof de Prorok in drugi znanstveniki vse do docenta ljubljanske univerze doktorja Danila Doljana.
(Dalje prihodnjič.)
Kongres romunskih ciganov
SVETOVNA KRIZA IN NAPREDEK TEHNIKE STA HUDO UDARILA TUDI TE
EDINE EVROPSKE NOMADE.
V predmestju Bukarešte so imeli te dni kongres, kakršnega menda svet še tli videl. Na prostranem trgu je vladalo Živahno vrvenje. Na njem je mrgolelo mnogo razcapanih tujcev, ženske črnih las, okrašene s pestrimi trakovi, so nosile večinoma na hrbtih dojenčke, otročičke, ki so komaj mogli hoditi, so pa vodile za roke. Med njimi je bilo tudi mnogo starih cigank koščenih, zagorelih obrazov s cigaretami med škrbinami. Bližnje ulice so bile zatrpane s ciganskimi vozovi in vanje vpreženimi kljuseti. Ciganski šotori so bili polni razcapanih otrok in žensk, moški so pa hodili okrog konj. Na trgu so bili zbrani cigani iz Bukarešte in bližnjih krajev, ki so se bili zbrali na posvetovanje, kako prebroditi krizo.
Bi! je kongres v pravem pomenu besede, sklican po predpisih in oblasti so ga dovolile, čeprav so dolgo oklevale. Cigani so se postavili v krog, ženske in otroci so jim sedeli pri nogah, hrušč in trušč je bil tako velik, da so si mimoidoči zatiskali ušesa. Kar se je dvignil star, sivolas cigan, predsednik kongresa, im začel je govoriti o ciganih. Mračna, s pravljicami prepredena je njihova zgodovina. Njihova domovina je baje Indija, ki so jo pa zapustili in zdaj že dolga stoletja blodijo po svetu. Preživ« ljajo se kot konjski mešetarji, popravljajo kotle in brusijo škarje, Ženske so pa vedeževalke ali pa prodajajo rože. Otroke pošiljajo beračtt, če pa ni dosti Zaslužka, vedo dobro, da je po ulicah mnogo gosi in kokoši, ki nimajo napisano na perju, Čigave so. Srečnejši ciga-
ni se preživljajo kot muzikanti.
Prvič so se torej zbrali cigani na romunskih tleh na prvem kongresu, da protestirajo proti svetu, proti svoji težki usodi in proti civilizaciji, ki je njihov najhujši sovražnik. Avtomobili so ljudem gotovo zelo dobrodošli, toda cigane so pripravili ob zaslužek. Konji so postali nepotrebni im konjski mešetarji nimajo več zaslužka. Enako je tudi z radiem in gramofoni, ki so pripravili muzikante ob kruh. Ciganski kongres je proklel radio in gramofone. Proklel je tudi avtomobile in nikogar ni bilo na kongresu, ki bi se ne bil pridružil temu protestu.
Kar se je priglasila k besedi stara ciganka. Zahtevala je odločno, naj oblasti aretirajo vse bele vedeževalke in hipnotizerke. To so same sleparke, kajti pravi pogled v preteklost in bodočnost je dan sanio ciganom, ki Imajo za seboj tisočletno preteklost. Nekateri cigani so zahtevali odstranitev emajlirane kuhinjske posode, ki je izpodrinila kotle.
Tako so protestirali cigani proti napredku našega stoletja. Nastopilo je mnogo govornikov in vsi so zahtevali zboljšanje položaja ciganov, ki vladajočo gospodarsko krizo še posebno hudo občutijo. Cigani so zahtevali, naj bi jim bile priznane večje pravice. Pravijo, da so svojega bednega življenja že siti. Na ciganskem kongresu je bila sprejeta celo resolucija, po kongresu so pa poslali cigani deputacijo k policijskemu ravnatelju.
Poljubljanje kot prometna ovira.
Policija bogatega newyorškega predmestja Bronxvilla je izdala naredbo, ki prepoveduje od 23. oktobra dalje bronx-villskiim damam javno poljubljati moške, pa naj gre za zakonske može ali za ljubčke. Do tega drakoničnega ukrepa Čuvarjev reda ni prišlo morda na protest lige za javno moralo ali zveze erotičnih abstinentk, temveč na ponovne pritožbe marljivih samcev, ki se vozijo vsako jutro iz Bronxvilla v svoje new-yofške pisarne in podjetja, pa prihajajo
navadno prepozno v službo, ker se predolgo zamude s poslavljanjem od svojih žen in prijateljic. Objemanje in poljubljanje se zavleče navadno tako dolgo, da pridejo gospodje prepozno v urad. 2® večkrat se je pripetilo, da je imel zaradi objemanja ali poljubljanja na kolodvoru zamudo celo vlak. Zdaj je napravila red policija in odslej morajo avtomobili, ki vozijo potnike k vlaku v Newyork, ustavljati precej daleč od kolodvora, kjer policija strogo pazi na to, da opravijo dame objemanje in poljubovanje hitro.
Brez posebnega obvestila
Umrl nam je naš ljubljeni gospod
Pezdič
Franc
sreskl podnačelnlk v Mariboru
Po kratkem trpljenju je v sredo, dne 8. novembra 1933 našel svoj mir in odrešenje. Mojega ljubečega soproga, odnosno dobrega brata nam bodo položili na mrtvaški oder v mariborski splošni oolnicl, od koder ga bodo po blagoslovu v petek, dne 10 novomora 1933 ob 9. uri prepeljali na pokopališče v Kranj m tamkaj isti dan ob 16. uri položili k večnemu počitku.
Prosimo tihega sožalja. Maribor, dne 9. novembra 1933
Angela Pezdlčeva, soproga: Ciril Pezdič, brat In ostalo sorodstvo.
4281
Eva Brečko
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je nala nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, gospa
danes ob 6. url za vedno zapustila.	f
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 11. novembra ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju po pravoslavnem obredu.
Zahvala
Lajprisrcnejše se zahvaljujemo vsem
onim, ki so se udeležili pogreba rajne Marije Mlakar, stare 48 let.
Žalujoči mož, hčerka In ostalo sorodstvo.
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam takoj ali s 1. decembrom. Mlinska ulica 9, I.. desno.	4276
M a r i b o t, dne 9. novembra 1933.
Žalujoči ostali.
PRODAM HRANILNO KNJIŽICO
Mestne hranilnice Din 16.000 po znatnem popustu. Naslov v upravi Večemika. 4269
Mali o
jstmmttmnmtu 'irmrnmmmmmmmmmmmmmmargmmmmmmmimmmmmmmm
_ Službo *£čej
UBOGI 15-LETNI DEČEK
gre za vajenca krojaške, pekarske ali brivske obrti. Naslov pustiti v upravi Večer-nika.	4271
SLUŽKINJA,
ki se razume na meščansko kuhinjo, išče mesto pri mah krščanski družini. Naslov v upravi Večernika._______425»
Sobo odda
- aaSSg
OPREMLJENO SOBO .
oddam, Wildenramerjeva ulr ca 8, vrata 3.	4272
Stanovanje
Razno
BRITVE BRUSI
dobro in zanesljivo izvrsten brusač. J. Kokot, Wi!denrai-nerjeva ulica 1.	4275
GOSPODARSKA JABOLKA
addajam dnevno po najnižjih cenah. Koroščeva 23. skladišče.	4248
Prodam
Službo dobi
■MOiMsr.-a—i»rt!■!■»■—■■■■
HIŠNIKA SPREJMEM.
Naslov v upravi lista. 4274
POSTREŽNICO
sprejmem za celi dan. Vprašati v trgovini:	Ivan Kvas,
Aleksandrova cesta 32. 4273
Oglašuitei
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADlVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru