15. številka. Ljubljana, v sredo 20. januvarja. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI HARDĐL Uhaja vsak dan mveter, izimfci nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ca avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na'meser. po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafi*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 19. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovaki in ogerske volitve. Ogerske volitve so se že začele in ne razlikujejo se od volitev v prejšnjih letih prav v ničemer. Pretepi in uboji so na dnevnem redu in kolikor silnejši so vladni korteši, toliko strastnejši so opozicijski privrženci. Toda teh volitev, pri katerih bodo izbrani narodovi zastopniki za dobo 5 let, udeležujejo se samo Madjari, gospodujoči narod na OgcrBkem, dočim so drugi narodi, Rumun*, Malorusi in Slovaki ostali doma /a pečjo, zakaj izkušnja jih uči, da zanje ni najti pravice niti pred volilnimi komisijami, niti pred državnimi oblastniki v BudimpeSti. Centralni komite narodne stranke slovaške izdal je bil pred volitvami poseben oklic, v katerem priporoča narodu, naj se državnozborskih volitev ne udeležuje ne aktivno ne pasivuo iu narod slovaški udal se je želji svojih voditeljev. Ta enuncijacija centralnega komiteja podkrepljena je z dolgo vrsto jako tehtnih razlogov in vsak pojedini teh razlogov je zajedno tudi obtožnica, katero dviga narod proti nepravični madjarski vladi in proti vsemu madjar-skemu narodu. Oglejmo si pritožbe Slovakov malo bližje, zakaj ua podlagi teh si moremo narediti pristno sliko c razmerah na Ogerskem in mogoče nam bode soditi, v koliko imado Madjari pravico ponašati se pred svetom kot civilizovan narod, svojo državo pa proslavljati kot ustavno. Oklic centralnega komiteja slovaškega očita madjarski vladi, da je netolerantna proti drugim narodnostim, zakaj vse zakone m celo ustavo tolmači namenoma v zmislu, Slovakom neugodnem, samo da jim ukrati zakonito in ustavno zajamčene pravice, da jim onemogoči sodelovati v parlamentu in zagovarjati ondu terjatve in pritožbo naroda. Vlada niadjarska poslužuje se v dosego svojega smotra raznaroditi vse na Ogerskem bivajoče ne-madjarske narode nepravičnih sredstev in zlasti pri volitvah jej pride vse prav, samo da onemogoči ude-ležitev slovaških vollcev. Madjarski vludi je ljubši najstrastnej^i opozicijoualec, nego najpohlevnejši Slovak, kajti vlada in opozicija sta zložni v tem, LISTEK. Neprostovoljni ubijalec. Povest. Spisiil V. G. Koiolonko; poslovenil Z. Dokler. • Daljo.) — Počasi, dragi, počasi. Ne bojte se. Veš namreč, obrnil se je k meni, če tudi konj ne more govoriti, me vender razume. Čo bi videli ogenj, jih ne vzdržiš. Čutijo kako zlodejstvo. — Ne vem, rekel sem, kako da jo to. Toda sedaj si jih sam pognal. — Pognal sem jih ? Morebiti imaš prav. Eli, barin, ko bi ti vedel, kaj meni na srcu leži. — Kaj ? povej mi, potem bom vedel. .Ubijalec" se je zamislil. — Dobro, rekel je. Povedal ti bodem. — Eh, dragi, stopajte, stopajte, no bojte se. Na mehkem potu so konji bolj polagoma stopali. ■H- * # .... Vidiš ti ... . Bilo je to davno. To sicer ni ravno dolgo, pa vode jo že mnogo poteklo. Življenje moje se je čisto predrugučilo in tako kaže vse, da je že davno Zelo bo me ljudje razžalili. In da treba degenerujoči narod madjarski okrepiti z drugimi elementi, to je, vzeti v prvi vrsti Slovakom narodno individualnost in je preleviti v Madjare^ To, kar navaja slovaškega centralnega komiteja volilni oklic, je tako težka obtožba proti sedanjim razmeram na Ogerskem in njih prouzročiteljem, da umejemo, zakaj se narod slovaški ne more udeležiti volitev. Slovaki žive kompaktno na severni strani Ogerske in pri zadnji ljudski Štetvi, katero so opravljali seveda madjarski funkcijonarji v madjarskem zmislu, našteli so jih vzlic temu 1,800000. Da je dejanski to število dosti večje, tega nam pač ni treba posebe naglašati. Ta narod, čil in zdrav, delaven in primeroma premožen, nima v madjarskem parlamentu ni jednega zastopnika, ni jednega zagovornika in tudi ne sme stopiti na volišče, kajti ondu nastavljeni so vojaki in žandarmi, da z bajoneti in kopiti iztirajo volilce, kajti že to, da stopi Slovak na volišče, da se poslužuje ustavne svoje pravice, že to je .panslavistična demonstracija", katera zasluži najhujšo kazen. V ogerskem državnem zboru je, odštevši 40 hrvatskih poslancev, 418 voljenih zastopnikov naroda. Ker je Madjarov na Ogerskem 45%, sodil bi vsakdo, da je takšno razmerje tudi mej državnimi poslat.ci. A motil bi se hudo! Na prstih se dado prešteti poslanci srbski in nemški, a Slovaki nimajo niti jednega, Slovak je preklican in vse hiti uničiti ga čim prej mogoče. V omenjenem oklicu centralnega komiteja slovaškega naglašajo priznani voditelji stranke v imenu vsega uaroda svojo udanost za apostolskega kralja ogerskega, in svojo ljubezen za domovino ter pripoznavajo državnopravni položaj Ogerske, nje ustavo in zakone. O poštenosti te izjave ni dvojiti, kajti Madjari se le skrivajo za strašilo, nazvan panslavizmi, to jim je le izgovor za svojo brutalno postopanje proti Slovakom. Namen jim je — kakor že rečeno — poraadjariti Slovake in v dosego tega namena je dobro vsako sredstvo. L'.'ta 18G3. ustanovili so si Slovaki z velikim naporom svojo „Matico" in radodarnost posamnih domoljubov založila je to društvo z velikim premože njem, a že I. 187."». razpustila je madjarska vlada tedaj sem postal morilec. Žena, še mlada, in sinček, oba sta mi na jeden dan umrla. Roditeljev ni bilo. — Ostal sem čisto sam na svetu. Nisem imel niti sorodnikov, niti prijateljev. Pop — i ta mi jo vzel poslednje imetje za pogreb. Začel sem premišljevati. Mislil sem, mislil in naposled sem začel v istini omahovati. Starega sem se odvadil, a novemu se nisem prmulil. Konečuo, moja stvar je bila temna. Brati se nisem naučil dobro, mojemu razumu uisem povsem zaupal. In lotila se me je pri teh mislih Žalost, takšna žalost, da sem si želnl smrti. Pustil sem hišo, koja je še bila moja, in vse sem pustil. Vzel sem kožuh, obleko, vrezal sem si v hosti pa lieo In odšel sem . , . — Kam? — Da tako, nikamor. Na tem kraju sem za kruh služil, pomagal gospodarju polje obdelovati, a na drugem sem pomagal žeti. Tu sem prebil dan, tam teden, drugod mesec in videl sem, kako ljudje žive\ kako Boga časte, kako verujejo. Iskal sem pravih ljudij. -— Si jih li našel? — Kaj bi ti na to odgovoril? Naposled najdeš \Bake vrste ljudi, in vsakega, bratec, tlači gorje. To je istina. No — samo na naši strani ljudje malo vedo u Bogu. Sam to spoznaš. Kako se more to zgolj kulturno in literarno društvo zaradi »slovanske propagande", kontiskovala premoženje in je porabila za madjarizaajo Slovanov. In kakor z .Matico", takisto ravnali so Madjari tudi z drugimi slovaškimi zavodi, z gimnaziji, z ljudskimi šolami in cerkvenimi občinami. Ni ga greha, da bi ga ne bil storil Madjar proti Slovaku, napodlejše pa je posilno madjarizovanje otrok, katere jemljejo v nežni mladosti šiloma slovaškim materam ter je dajo mej trde Madjare Kako dolgo bode še trajalo to ravnanje Madjarov, se ne da določiti, konec mu bode prej ali slej, zakaj zgodovina, učiteljica in tolažnica, nas uči, da sprideu iu demoralizovan narod ne more ugonobiti delavnega in poštenega naroda. Kjer je na svetu šo kaj čustva za pravičnost in poštenost, ondu simpatizujejo b Slovaki in to bodi zatiranemu temu narodu tolažba in vspodbuda vse dotlej, da napoči dan svobode in dan plačila. Politični razgled. MFoi ran Je rski, Madcvski in Dennoc, a uamestu odstopivših pusl. Bilinski in Czerkavvski pa posl. Abrahamu w i cz in grof Goluchovvski. Poslednji bil je izvoljen šele po jako trdem boju, kajti imel je dva protikandidata. — Mej Poljaki in Malorusi postaja nasprot- drugače živeti, nego li po božjih zakonih. Vsak le misli, da bi si pridobil dosti inamons. Iu kaj še: Ropar, koji gro v Verige uklonjen, ali ta ne bode zopet postal ropar? Govorim li resnico? — Prosim, 110 pa kaj? — No, še bolj sem začel žalovati. Videl sem, da nimajo razuma, — napadel sem jih — v hosti. Z laj konečno so malo spominjam, da i to — Do tedaj sem bil popolnoma brez pameti. Nameraval sem k jetnikom stopiti. — Kako to? — Cisto lehko. Rekel sem, da sem potepuh in zaprli so me. Vzel sem križ nase. — Ali ti jo laglje postalo. — Seveda. Sicer je to bila neumnost. Ti morebiti nisi bil v ječi in tega ne veš, a jaz sem dobro zvedel, kakšeu samostan da je to. — Glavna reč — vsak človek živi brez skrbi, brez dela. Hodijo iz kota v kot in premišljujejo, kako da bi /a-mngli kakšno škodo napraviti. Mislijo ua nesramne besede, obup — jedino prosti narod; a da bi na dušo, ua Boga mislili, to je redko: takim rečem so le poimenujejo. Videl sem, da s^m po svoji neumnosti prišel na nepripraven prostor; objavil sem svoje ime iu prosil, da bi me spustili iz ječe. Niso me pustili. Spraševali so me jedeukrat, dvakrat... stvo vedno večje in malomski državni poslanci se bavi j o prav resno z uprašanjem, bi li ne kazalo prestopiti v opozicijo proti vladi. Dne 2. februvarja bode v Lvovu shod staroruske stranko, da se ukrene kaj storiti. Znamenit govor. Ogerski finančni minister govoril je te dni pred svojimi volllci v Nagy Banyi in kar je ondu povedal, ni samo za ogerske volilce važno in zanimivo, nego sploh za vso Avstro-Ogersko. Gospod Wekerle govoril je namreč tudi o valuti in obljubil, da v rešitev tega vulevažnega upraSanja ne bode zamudil ni trenotka. Zavisna pa je ugodna rešitev zlasti od dveh pogojev: 1. Jeli država trdna dovolj, da prenaša Bama svoja bremena in 2. je-li mogoče dobiti toliko zlata, kolikor ga treba. Ze sedaj je zagotovljeno stalno ravnovesje v državnem gospodarstvu in to je že samo ob sebi jamstvo zato, da si bode država mogla omisliti potrebnega zlata toliko, da bode zadoščalo za vso prehodno dobo. Pažnje vredna je tudi izjava Wekerla, da se bode država, vsprejemši valuto, ognila vsem nevarnim za sedauje razmere korakom, in glede razmerja mej današnjim in bodočim denarjem ravnala previdno. Minister naglašal je nadalje, da bode treba izpremeniti zakon o banki, da bode le ta mogla podpirati državo pri reformi valute. Končni utis govora Wekerlovega je ta, da je ogerski finančni minister končal teoretske studije in du se bode zdaj lotil praktične rešitve uprašanja o reformi valute. V nanje države. Srbske homatije. Narodni poslanec Dragiša Stanojevič in vojni minister srbski sta povod jako lesnim diferencijalu mej srbsko vlado in večino radikalne stranke. Nekatere jako potrebue reforme v srbski vojski bile bo vojnemu ministru uzrok, da je povišal terjatve v vojaške namene. Radikalna veČina, boječ se za bvoj ugled v narodu, ne mara teh terjatev dovoliti, a Pasle neče privoliti, da bi vojni minister odstopil. Posl. Stanojevic je bil zaradi nekega novinarskega prestopka obsojen ua večmesečni zapor. Radikalna večina trdi, da poslanec Stauojevic vzlic obsodbi ni izgubil iinuuitete in zahteva, da bodi iz zapora izpuščen, dokler traje zasedanje skupščine. Nekateri Beligrajski listi javljajo, da je Pasič predložil re-gentstvu svojo ostavko. Liberalni klub ukrenil je v zadnji seji interpelovati Vlado zaradi iztiranja kraljice Natalije, katere interpelacije nasledke kani vlada paralizovati s tem, da predloži skupščini v odobrenje Milanovo odpoved glede vaeh svojih državljanskih in konstitucijskih pravic. Grški kralj in minister J)elyannis. Vhi grški listi razj>ravljajo diference, katere so baje nastale mej kraljem grškim in ministerskim predsednikom Delvannisom. — Le-ta je zajedno tudi vojni minister in kot takšen zahteval avancementa za nekatere častnike, ki so bili zapleteni v dogodbe v Laribi leta 1890. Kralj je to zahtevanje odločno odklonil in tirjal, da naj prevzame portfelj vojnega ministra kak vojak, Čemur zopet Delvannis ne mara pritrditi. — To je tudi uzrok, da se še ni objavil imenik letos avansovanih častnikov. Netniri v Maroku. Že nekatere krate smo omenili, da bo v Maroku, in sicer blizu Tangerja, nastali mej ondotnimi kabvli resni nemiri, zlasti zaradi nasilnega ravnanja sultanovega namestnika. Sultan ukrenil je preiskati vse pritožbe in poslal 500 vojakov proti upornikom, katerim bode sledil drug oddelek. Francija trdi, da ima zgol in jedinu ona pravico storiti kaj, da se uduši ustauek. .Sultan marokanski protestoval je proti temu ravnanju Francije v posebni okrožnici, poslaui vsem inozemskim vladnim zastopnikom. Iz tega nesporuzumljenja nastale bi lahko jako resne ditirencije. Dopisi« Čudili so 8e, kako da sem v obče prostovoljno v ječo šel. Naposled so me utrudili. Ne vem, kaj bi bilo z menoj, da se ni nekaj pripetilo. — Hudo se mi je sicer radi tega dogodka godilo, a brez njega bi se še mi hujše. — Raznesla se je po ječi vest: „Enoročnega" bodo zopet v ječo pripeljali. Cul sera razue razgovore: ta je rekel, prav je, drugi so se prepirali, a meni tedaj ni bilo za ničesar: če ga pripeljejo, naj ga. Ali jib malo privažajo? Prišli so iz mesta jetniki in so pravili: Kes, pod močnim spremstvom peljejo „Enoročnega". Do večera bo gotovo tukaj. Španka" (množica jetnikov) je hitela na dvor — radovedna. Šel sem tudi jaz: ne iz radovednosti, pač pa iz žalosti sera se po dvoru sprehajal. Zamislil Bem se in povsem pozabil ,,Euoročnega". Kar se odpro vrata; jaz pogledam: peljejo starca. Bil je to majhen, seHtradan starček z dolgo sivo brado. Težko je hodil, noge ho mu svojo pomoč odrekale. Tudi jedna roka je kot mrtva visela. A vender je bilo pri ujem petero spremljevalcev, oborožeuih z bajoneti. Zagledavši to, bil sem osupnjeu. Za Boga, mislil sem bi, zakaj vse to. V obče bi ne bilo treba človeka tako peljati kot kacega tigra. Naj si bi bilo, če bi bil kak divjak, a ta je miren starček, kojemu je še teden do smrti. (Dalje prib.; Is Celjskega okr. glavarstva 18 ja- nuvarja. [Izv. dop.] (Ubogi Nemci! ali: „ja bauer, das is t was andores!") Vneboupijoče krivice godijo se Nemcem po vsej naši Avstriji! Kdor tega ne verjame, naj se vender Čim prej pouči iz pruakogermanskih svetovnih llBtov a U ,D. W.tt iu dr., krivice trpe naši ubogi Nemci na vsakem kulturnem polji, največe pa na šolskem! Na Štajerskem je v tem oziru najhujše menda v Celjskem okr. glavarstvu. Deželni šolski ivet Grsški je bil dolgo časa gluh za upitje zatlrancev, naposled se jo pa le dal omehčati. Ni še dolgo tega, kar smo brali, da se bo v Laškem trgu ustanovila posebna šola za »nemške" otroke, katerih je tamkaj baje legijon, dočim slovenskih „prav za prav" ni. No gotovo je, da imajo Laščani žo tako šolo. Prav velika potreba za nemške, čisto nemške šole (poleg slovensko nem š ki h za Slovence!) pa je bojda v konjiškem šolskem okraji. Nikjer na južnem Štajerskem niso Nemci tako v kot potisnjeni, kakor v konjiškem okraji, čegar okr. Šolski svet, ker je sin okraj, zastopa, je popolnoma v rokah — Nemcev in „Nemcev" ! To je seveda morala zvedeti slavna vlada Graška, zato pa je pred nekim časom poslala gospoda okraj, glavarja dr. Wagnerja v Konjice in v Vitanje, kjer grozni Slovenci najbolj zatirajo Nemce v ljudski šoli. Gospod okr. glavar se je na obeh imenovanih krajih sam prepričal, da so pritožbe Nemcev povso opravičene. Pri seji okr. šolskega sveta v Konjicah povedal je bil okr. glavar,' da se ima po želji deželnega šolskega sveta napraviti posebna šola za Nemce. Jeden Član je menil, da bode zadostovala dvorazrednica, a goBp. okrajni glavar je zahteval, da mora biti petrazrednica, češ, to bi bilo vender čudno, ako bi Nemci in „Nemeitt — katerih pa je seveda dosti menj, nego Slovencev — imeli manjšo šolo, kakor „kmetje". V Vitanji je dozdaj trirazrednica. Poučni jezik je menda samo v prvem razredu slovenski, v ostalih dveh je utrakvističen, prav za prav nemški, že za-tegadei, ker je učiteljstvo čisto nemškega duha in ker na pr. naduČitelj dobiva „ehrengabe" od „šul-ferajna". Iz tega vidite, gosp. urednik, da se Vitauj-skim Nemcem strašna krivica godi. Vitanjske „Nemce" je zlasti grizlo to, da noben katehet, najme n j pa sedanji, ni hotel poučevati po „utrakvi-stični" metodi, ampak samo v slovenskem jeziku. Ko je prišel torej g. glavar, oglasilo se je baje 60 otrok za nemško šolo! Pošiljatelj teh vrst je bil že večkrat v slavnem Vitanji in je zvedel, da na vseh treh razredih ni niti 10 nemških otrok! Tistih GO napovedanih Nemcev so otroci tamošnjih renegatov in otroci takih atarišev, ki so terorizirani od Vitanj-skih germanov, kakeršni so : Jaklin, Tepej, Pučnik, Kokošinek, . . . vidite, pristna nemška imena! Vi-taujčaoi bodo torej prej ko slej dobili nemško dvo-raziednico in sicer s pomočjo — nemškega „šul-ferajna" ! No, naj jo dobijo nemško Šolo, slovenski pa bodo Že morali znati tudi poslej, kajti, ako ne bi znali VitaujČani slovenski, morali bi bili že zdavnaj pozapreti svoje krčme in štacuno in od gladu pomreti . . . Vsa tu opisana Šolska afera ima v prvi vrsti lokalen pomen, a, če stvari na dno pogledamo, najdemo tudi nekaj splošuega. V celi zadevi vidimo ginljivo skrb vlade in vladi podčinjenih organov za duševni napredek nemškega prebivalstva! Mi, ki stojimo na geslu, da bodi jednaka pravica za vse, ne bi imeli ni česa proti temu, da se pravim Nemcem ustanovijo nemške šole, a za sebe moramo po pravilih čisto vsakdanje logike zahtevati iste pravice! Ali pa skrbi slavna vlada na Štajerskem in po Slovenskem sploh tudi za naše slovenske šole tako škrupolozno ? Odgovor na to ve Vtiak rodoljub, ako se ozre ua boj posameznih občin za narodne šole baš v Celjskem okr. glavarstvu, v katerem boji nas pač štajerski vladni organi niso nič podpirali. Kako se nam godi na Koroškem, znano je tudi. Nismo Še slišali, da bi tam vlada sama pozvedovati dala, imajo li vse slovenske občine svoje slovenske šole, pač pa bo organi iste vlade opravičene tirjatve slovenskih občin zavirali kolikor bolj so mogli! Nismo še slišali, da bi bila vlada v Trstu natančno preiskovati dala, imajo li tamošnji Slovenci svoje šole, pač pa je vlada Trža ška prošnje (saj Slovenec za svoje pravice povsod samo prosi kakor berač kruha, zahtevati si ne upa!) Ti že škili Slovencev kar brevi manu položila ad aeta. Iu tako dalje! Ako bi bo predrzail kdo uprašati, zakaj vlada tako škrupolozno skrbi, da bi povsod, kjer je le par pravih in par talmi-Nemcev, bila tudi nemška Šola za nje, a koder prosimo slovenskih šol, talerat pa nam obrača hrbet, odgovorila bi nam: „ Ja bauer . . .• Končno opozarjamo naše državne poslance na to najnovejšo skrb slavne vlade za nemške ljudske lole vCeljskem okrajnem glavarstvu. O pravem času dala bi se ta zadeva izvrstno porabiti. Is Trsta dno 18. januvarja. [Izv. dup.] Narod naš ob sinji Adriji bije boj za obstanek. Boriti se mu je za duševno in materijelno Sitje; zato ne moremo dovolj visoko ceniti vsacega pojava njegove eksistence, bodisi Že na polji političnem, gospodarskem ali pa duševnem. Glede prvega smo bore na slabem, isto tako nam je na drugem orati ledino, tretje se pa koncentruje v našem društvenem gibanji. Društev imamo za Tržaške razmere dovolj in trditi ne moremo, da ne bi uspevalo katero, bodi si že tako ali tako, za kar se je pa zahvaliti jedino le požrtvovalnosti uekaternikov in pa upravo ugledni narodni naudušenosti zavedne občine slovenske. Dokaz temu je II. koncert Slovanskega pevskega društva v nedeljo dne 17. januvarja v re-dutni dvorani gledišča Politeama Rosetti. Vspored obsegal je: zborovo in solo-pevanje, svitanje na gosli in klavir iu pa dve točki tamburaškoga zbora. Res prekrasen vspored! — Gospa Strasser-Čechova pe-vala nam je štiri preljubko skladbe umetniško dovršeno in unela poslušalstvo k burnemu aplavzu. Čislana umetnica dodala je še mično narodno Češko. Naše občinstvo — mej njimi mnogo okoličanov — je bilo kar očarano, ker le redke bo prilike, da čuje v svojem rodnem jeziku tako dovršeno pevanje. Drugi dami, gosj)ej Glaser-Dabrovvski, donela je živahna pohvala za izborno predavanje težkega „Valse de Concert" od J. Wieniawskega. Obe dami odlikovani sta bili s krasnimi šopki. Pripomniti nam je, da sta nastopili v prekrasnih toaletah, ki so v krogu naših dam vzbujale občo pozornost in občudovanje. V gospodu St. Žureku, kojega igro je spremljala gospa Glaserjeva, spoznali smo umetnika, ki uam je v imposantni skladbi de Beriot-ovi predstavil se kot jako razumnega in tehnično vrlo iz-vežbanega goBlarja, kar mu je občinstvo hvaležno priznalo. Gosp. Novolnv prevzel je spremljevanje na glasoviru pri gospej solistinji in izvršil svojo nalogo povoljno. Vesel i nas, da so ravno vrli Čehi ustopili v naš krog in tako omogočili prelep uspeh tega koncerta. Nadejamo se, da ostanejo i nadalje našim društvom naklonjeni in se z nami trudijo za presveto našega naroda. Kot gost sodeloval je tudi tamb. zbor Tržaškega „Sokola" in žel za svoji dve točki mnogo priznanja naudušenega naroda. Janko Macakov potpouri slovenskih narodnih pesni dopadal je izredno in težavno jo reči, kateri upletenih pesmic je prisoditi prvenstvo. Po našem subjektivnem mnenji bila bi to prelepa .Bom šel na planice" zbog bvo-jega milega napeva in dovršenega spremijovanja. Ta biser naših narodnih pesni doni raz strun bra-čev toli milo in nežno, da mora gauiti v dno duše vBakoga, osobito pa onega, kojemu je znau tekst. Čutiti so to i ostali soaviralci, kajti v celi skladbi nismo opazili tako finega in sočutnega spremlje-vanja kot le-tu! Ljubka mazut ka je nam že poznata in ni čuda, da je zbor moral dodati de jeden komad, kar si občinstvo ni pustilo vzeti, ker tamburaši ostanejo ljubljenci njegovi 1 Vokalno zborovo petje zastopalo je društvo s tremi skladbami, katerih je najbolj uspela „Slovo od lastovke". Priznati nam je fino nijansovanje in primerno predavanje — ter polne močne basovske glasove. I ostala zbora Nedvedova, „ Pevčeva molitev" in .Dekletu", sta uspela iu čestitati moramo gosp. kapelniku, da je izuril toliko pevcev — bilo jih je do 24 — posebno ker so nam znane razmere ; želimo, da bi se zbor krepil in razvijal vsestransko, kar tudi upamo, ker pokazal je že letos ne majhen napredek. Tako se je izvršil i drugi nastop Tržaškega pevskega društva povsem izborno in dostojno. Vsa čast činiteljem; osobito pa društvenemu predsedniku dr. K. G laserju, ki se ui ustrašil ni truda zbororav-natelja in je z izredno požrtvovalnostjo uril pevce in zbral v krog pevskega društva cenjene moči, a katerimi smemo nastopiti i pred strožimi kritiki. Ob jednem je pa pokazalo omenjeno društvo, da so da tudi z domačimi močmi izvršiti koncert sijajno, Bimo da je pri tem postopati taktno in pa, da se z resnostjo in narodnim naudušenjem — deluje! Ta dva faktorja naj bi so uvaževala povsod, kjer gre za našega naroda napredek in premnogo bridkih skušenj bi se prihranilo! Menda se razumemo! x Domače stvari. — (Sožalenjeo smrti nadvojvode Karola Salva to rja) izrekla sta danes gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju mestni župan g. Graaselli in kupčijske zbornice predsednik g. Perdan ter ga prosila, da to sporoči presvetlemu cesarju. — (Iz državnega zbora.) Včeraj končala je poslanska zbornica, debato o novih trgovinskih pogodbah in je vse predloge vs prejela nespremenjene z 274 proti 42 glasom. Generalni govornik contra bil je dr. Kaizl, pro pa dr. Russ. Pri točki „dejanski popravki" oglasil so je poslanec Šuklje, izjavil proti dr Luginji, da so njegovemu (Šukljejevemu) govoru zlasti pa njega politični tendenci pritrdili vsi slovenski poslanci in izrekel, da se „stranka njegova" ne da terorizovati po nikomer. Poslanec dr. Laginja odgovoril je poslancu Šukljeju in ga zavruil, rekši, da ni bil pooblaščen tako govoriti kakor jo govoril, kajti poslanec Gre-gorec, Spin čl C in Laginja mu niso nikdar pritrdili iu mu tudi ne bodo. — Posl. Nabergoj izjavil je proti posl. Stalitzu, ki je bil govoril o treh Tržaških poslancih, da ima Trst prav za prav čvetero poslancev, da se pa S tali t z vzlic temu ni motil, kajti neki član vlade je bil nekoč rekel: Kaj pa opravim a temi tremi Tržaškimi možici" in z ozirom na to je opravičeno, če se reče: Trst zastopajo v državnem zboru jeden poslanec in trije možici". — (Kako „Slovenec" samega sebe bije po zobeh.) Doe 15. t, m. prinesel je ^Slovenec" doslovno mej doevnimi novicami nastopne vrste: „Državnemu zboru je došlo mnogo prošenj iz Istre, Dalmacije in Kvarnerskih otokov, naj bi se trgovinska pogodba z Italijo premenila v onem delu, kjer se govori o carini na izvoz italijanskega vina v našo državo in narobe. Nam so dozdeva, da so to prošnje utemeljene in ne umejemo, čemu bi se na merodajnem mestu brevi mnnu prezirale. A'i morda zato, ker veliki kapitalisti to žele?" — Drugi dan IG. t. m. pa je natisnil Klunovo filipiko, na katero smo že odgovorili včeraj, v kateri nas je hotel preveriti o svoji visoki politični modrosti in nezmotljivosti. To se vender pravi imeti jako kratko pamet. Kaj porečeta k temu gosp. K lun in glavni zagovornik trgovinskih pogodb g. Šuklje? — (O „Sokolovi" maškara d i) došlo nam je zanimivo poročilo, da bode na njej nastopila skupina 12 gospodov in dam v narodni noši, kukeršna je navadua na raznih krajih Češke, Moravske iu Šlezije. Ta skupiua plesala bode češki narodni ples „Besedo", ki je v Ljubljani Še popolnoma neznan. — (Atelier na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje.) V izložbi prodajalnice tukajšnjega trgovca g. Henrika Keude na Glavnem trgu je razpostavljenih nekaj prav ličnih del iz novo ustanovljenega ateliera na c. kr. strokovni šoli. Atelier itna namen, da daje absolviranim učenkam priliko, izdelovati naročena dela pod vodstvom učnih rnočij in z uporabo bogate zbirke, ki jo ima zavod na razpolaganje, na drugi strani pa ima naročajoče občinstvo zagotovilo, da dobi dobre, umetne, v zlogu pravilne in v ceni primerne izdelke v roke, ako se je obrnilo do bivših učenk zavoda. Kakor čujemo, delujejo učne moči brez vsake osebno koristi v ta namen, tudi vodstvo je drage volje pripravljeno vsprejemati naročila in jih izročati absolviranim učenkam. — Mej razstavljenimi deli opazimo ličen prt v križastem ubodu s slovanskimi uzorci, razne servijete v reticella in punto tagliato-tehniki, lep zastor za svetilnico v aplikaciji na tul iu z EstaHelena čipkami ozaljšau, par predpasnikov v perzijskih a-jourah in poiut-lace čipkah, preprogo za ležanko v filet quipuro tehniki in z zelenim plifiem itd. — (Občni z bo r) zadruge gostilničarjev, krč-marjev, kavaruarjev, skuhnrjev iu žganjetočnikov, kateri je bil sklican včeraj ob 2. uri popoludne v magistratuo dvorano, ni so mogel vršiti, ker ni došlo pravilno zadoBtno število članov, dusi se je čakalo skoro do x}%4. ure. Izmej blizu dvesto zadružnikov priti bi jih moralo VBaj tretjina, to je nad 60, a došlo jib je le 54. Zbor se bode sklical sedaj po pravilih v štirih tednih in hode sklepčen brez ozira na število došlih članov. — (Sirarstvo in mlekarstvo.) V slovenskih pokrajinah da se še marsikateri goldinar zaslužiti z umnim sirarstvom in mlekarstvom. To se uvažuje od dno do dne bolje. Tako bode kranjska kmetijska družba poslala tri boh njske sirarje v sirarski tečaj, ki bode v deželni kmetijski Šoli v Št. Mihelu na Tirolskem od 15. t. m. do 10. marca. Iz Vipave pa pošlje g. grof Lanthieri tudi jednega učenca v ta tečaj, ker namerava osnovati sirarijo na Nanosu. Na Goriškem se pa posebno v Soški dolini snujejo uove mlekarske zadruge, ki obetajo donašati mnogo koristi. — (Poziv k naročevauju) V 2. štev. letošnjega „Učit. Tovariša" dokazuje prof Rutar „potrebo načrta za mesto Ljubljana in okoličue knrte4' in sklepa s pozivom do vseh šolskih vodstev v Ljubljani iu okolici, pa tudi do vseh c. kr. uradov, dalje do župnijskih in županijskih pred-stojništev, do vseh trgovinskih in obrtnih pi-sarnic ter do posameznikov, naj bi so oglasili pri uredništvu ,,Učit. Tovariša" z naznanili, koliko izvodov okoliČnega stenskega zemljevida v merilu 1 : 25000 (1 mm == 25 m) bi bili pripravljeni ua-ročiti si. Okolična karta bode mojsterski izdelana v šesterih barvah, z vsemi podrobnosti mi (celo posamezne hiše, znamenja, steze in brvi bodo zazna movane) pri vojaško-zemljepisnem zavodu na Du-naji in stala okolu 3 gld. za vsak izvod. Po Želji uredništva „Učitelj. Tovariša" opozarjamo svoje p. u. čitatelje na ta poziv in priporočamo oglašanje k naročbi. — (Ginljiva p u vos t.) „Pester L'oyd" pripoveduje s posebnim sočutjem, da se je topniČnrski nidporočuik Viljem Latt seznanil lansko leto v Stanislavu z neko lepo a siromašno deklico in da se je to znanjo prelevilo v gorečo ljubezen, katera ni ostala brez vidnih nasledkov Nadporočnik Latt ni bil teh vidnih nasledkov kar nič vesel in da se umakne vkupnega življenja zalitevajočemu dekletu, dal se je premestiti v Ljubljano. V beli Ljubljani seznanil bp je Latt z najlepšo gospodično in ker je bila ta tudi jako imovita, ni čuda, da se je unelo zanjo nadpotočnikovo Brce. Tudi najlepši gospodični bil je nadporočnik všeč in stariši njeni niso ugovarjali nego položili kavcijo, s čimur je bila odstranjena največja ovira. Že je bil določen dan poroke, — kar pride v Ljubljano StaniBlavska ljubica nadjio-ročnika Latta in prinese soboj na rokah vidne nasledke svoje ljubavne zvezo z Lattom. Nadporočnik slutil je takoj, da to ni samo konvencijonalen obisk in zrl je s strahom v bodočnost. Zapuščena Stani-slavka napotila se je tudi nemudoma k Lat tovi nevesti, jo na kolenih prosila, naj se usmili vidnih nasledkov nekdanje ljubezni Lattove in najlepša gospodična Ljubljane, plemenita kakor vse Ljubljančanke, obljubila je vse, kar je zahtevala Stanislavka. Drugi dan našli so truplo najlepše Ljubljančanke v Ljubljanici in malo dnij potem skočil je ua istem mestu tudi nadporočnik Latt v mrzle valove motne Ljubljanice. Trupla njegovega pa še niso našli. — V duhu vidimo rahločutne ogerske Židovke, kako si utirajo solzne oči, v duhu zremo zvedavo upraševanjo in poizvedovanje Ljubljanskih gospodičin, katerih vsaka posatnna je prepričana, da je najlepša, iu — bo smejemo, ker v Ljubljani ni skočil v Ljubljanico niti kak topničarski nadporočnik, niti kaka gospodična, o kateri bi se moglo reči, da je „lepa". Vse kar je mPester Lloydw poročal, je od konca do kraja iz trte izvito. — (Konkurs) Trgovec v Spodnji Šiški, g. Janez N. Plautz, je vsled naznanila deželnega kot trgovskega sodišča v konkursu. — (Delitev licenc za žrebce) vršila se bode dne 4. februvarja v Radovljici, dne 5. febru-varja pa v Kranj'. — (Bralno društvo pri sv. Juriju ob Ščavnici) priredi v nedeljo 24. t. m. v šolskih prostorih občni zbor s sledečim vs pored om: 1. Tajnikovo iu blagajnikovo poročilo. 2. Plačevanje letnine. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. Mej posameznimi točkami sodeluje pevski zbor. — (Ormoška čitalnica) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 31. januvarja ob 5. uri zvečer v društveni sobi. Dnevni red : 1. Poročilo društvenega vodstva o čitalničnih razmerah in o delovanji in stanji društva. 2 Volitev treh preglednikov računa. 3. Volitev predsednika, šest odbornikov in treh namestnikov. 4. Predlogi. Po občnem zboru bode domaČa zabava s tombolo in plesom. — (Iz Ormoža) se nam poroča, da je štiri -razredua šola vsled špičkov iu hripe na tri tedne zaprta. Jutri ,,Jour"fixe". :i Telegrami „Slovenskomu Narodu": LVQV 19. januvarja. Za nameravani slovanski kongres razpošiljala so bodo najkasneje v aprilu vabila. Predlog, da bi se kongres sklical na Dunaj, se ne odobrava. Peterburg 19. januvarja. V inozemstvu razširjene vesti, da bode vlada v aprilu preklicala prepoved izvažanja žita, so neosnovane. Odesa 19. januvarja. Zgradba železniške proge Pensa-Charkov je definitivno sklenjena. Rim 19. januvarja. Obravnave za sklep trgovinske pogodbe mej Italijo in Švico imajo malo upanja na ugoden uspeh, ker Švica stavi pretirane zahteve. Politični odnošaji mej obema državama bi se pa ne spremenili, tudi če se obravnave razdero, Rim 19. januvarja. V italijanski zbornici, v specijalni debati o trgovinskih pogodbah, rekel Crispi, da bode glasoval za pogodbe, akopram 86 mu ne zde dobre. Vender zahteva, da se doba njih veljavnosti zniža na 6 let, ker se utegnejo odnošaji spremeniti in bi 1. 1898., ko poteče trojna zveza, Italija bila prosteja. Pariz 19. januvarj. . V zbornici bil velik škandal. Boulangerjevca Laure in Leseune hotela sta interpelovati zarad nečega članka v „Intransigeanta-u. Minister Constans, katerega je Lame razžalil, dal mu je zaušnico, republikanec Delpeche klofuta 1 je Boulangerjevca Ca-stillina in neki žurnalist napadel je dejansko poslanca Boudeau-a. Nasledek tega bodo razni dvoboji. Predsednik Floquet moral je pretrgati sejo in izprazniti dvorano. Beligrad 20. januvarija. Novega leta dan kralj iu vlada izročilu čestitke bolgarskemu knezu in vladi, ki sta prijazno odgovorila. Kolonja 20. januvarja. „Cčlri. Ztg." poroča, da car ni prišel k blagoslovljenji vode v Peterburgn, ker so oblastva odsvetovala od potovanja zaradi razširjenih vesti o nameravanem atentatu. Rim 20. januvarja. General jezuvitov umrl v Fiesole. Pariz 20. januvarja. Vsled ve oranjih dogodkov v zbornici danes dvoboji Delpeche-Castillin. Vest o demisiji Constansa se demeu-tuje, ministerski tovariši izrekli, da so solidarni s Constansom. Boudeau toži žumalista, ki ga je klofutah TilliS 20. januvarja. Pri katastrofi na Kurakcm mostu 73 oseb utonilo, 40 rešenih, število poškodovanih še nedoguano. Od duhovščine uikdo poškodovan. Kazi i o vesti. * (Nova češka komična opera) v treh dejanjih .Viola", katero je zložil mladi skladatelj Karol Weia8, (znan po svoji oratorijski skladbi „triumfator" in mnozih manph pesmih in točkah za glasovir) imela je v Češkem narodnem gledališči prav povoljeu uspeh. Libreto izdelan je po Shakespearovi veseloigri .Kar hočete". Kritika izreka so prav laskavo o novi operi, s katero se je zopet obogatil repertoir narodnega gledališča. * (Umor v ječi.) V Poznanju umoril je v noči 17. t. m. neki ujetnik paznika, ko je odprl celico. Odtrgal je od svoje železne postelje kos železa ter ubil ž njim paznika, potem pa je v obleki umorjenega pobegnil. * (Svojega očeta je umoril) blizu Požege lastni sin, ker mu ni hotel nove palice kupiti. * (Zaprti anarhisti.) Policija v Lutichu zaprla je Bedem anarhistov, ki so v tovarni za izdelovanje dinamita v Ougreu ukradli 10 kilogramov dinamita. Obstali so, da so nameravali dne 18. marca razstreliti več javnih poslopij v Bruselji. — Tudi v Parizu zasledili so celo družbo anarhistov, ki je bila prav dobro organizovana. Našli so obilno orožja, razstreliv in brošur. Mnogo bilo je zaprtih, a na uprašanja preiskovalnga sodnika trdovratno molče. s Aiatbtriuia ustna voda in zobni prašek s ohrani usta, krepča Čeljustno meso t it odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna ikatlja zobnega praska "20 kr.; l'J steklenic 4 gld.; 13 Skafelj Barao 2 gld. (-il — 168j Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvrSujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. slatina. (4) se priporoča proti (1117) hripi. ■ IIUIIIIU ********* HITTfTTlT I! „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vso leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. j (S Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempe rat Tira Vetrovi Nebo Mo- i krina v « uitn. ! o cC 7. zjutraj 740-0 mm. — 0*4 C si. Vzh. obl. 1 -—' 9. popol. 780*9 mm. — 1-2'C m. vzh. obl. 000 mm. 9, zvečer 789*6 min. —6 01 0 m.vzb. obl. 1 1 Srednja temperatura —2*2* za 0*2" pod noi nmloiu. 3DvLX^LSLG3i^:et "bor dno 20 januvarja t. 1 včeraj gld. 94*06 n 93'50 ■ 1U-, 10.T15 „ 1017 — n 295*76 „ 118*90 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5U'0 marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcijo . . . London ...... Srebro.......„ —■ — Napol........„ H-"H V, C. kr. cekini.....„ 6*60 NemSke marke .... „ 5805 4 /„ državne srečke i/. 1 L864 . 2")0 gld. Državne srečke iz 1. 18G1 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/>...... Ogerska papirna renta ou/u...... Dunava rog. srečke .r>"/0 . . IDO gld, Zemlj. obč. avstr. 4'/»7u zinit zast. listi . , Kreditne srečko......100 gld Rudolfove srečke ...... 10 „ ykcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-dru8t. volj. 170 gld. a. v. . . danes - gld. 94*95 - , 931-0 - p| 11105 - „ 103-25 - n 1060-- - „ 2 M-50 - „ 118-15 - ! 9-33 - n 5-«50 - n 58-02'/, 137 gld. 50 kr. 181 107 10J 122 115 183 •;o 159 230 25 2=> 45 30 85 50 90 MAG GI IMsn+sf-l /.a bo I a i---------- za juhe se dobiva v ■teklenfotp od 45 Ur. uaprej pri Ivami l.nckinanii-ii v I, I «i l> 1 j ti ii I. (20—H) •40 litro-Nr (-2) mu neposneteoa mleta no oddi Sc vauk tlim v l.siii-iei pri gosp. Len(e*ln. Prejemnikom odda se mleko v množini od dveh litrov navzgor in velja liter v biao v IJubljnuu doetavljen 7 Ur. Ako |Q n STOG i vsaj 20 litrov, velja liter lo O1/, kr. Nuruča se ali naravnost v l.iuric; alt pa v Koalilnlri , l*ri lieleni volku". <*lednliake uliee nt. 4. Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva babica priporoča se enstitim damam, Dame v drugimi stanu dohć zm samo !l gld. dobro hrano in popolno oskrbovanje in sicer za 9 dnij. (109.)—9) Z odličnim spoštovanjem 12milija Masko udova. Ini zdravnika, izpitnim bahii';i, OoRMdike ulice št. 3 uImmI in zvonec je tudi v Židovskih ulicah It 1 Poslano. Polica preilftteilnlka najvišjega »odlrSca Zfediiifenlh držav Severoamerlftklh. največja in najbogatejša zavarovalnica na svetil. Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti. Garancijski zaklad 36734 milijonov goldinarjev a. v. Skoro TO milijonov j^ol.855'24 mark. Na to polico izplačana vsota reprezentujo 4« 4 od-atotuo obrestovanje uplačanih premij z obrestmi od obre-slii in vrh tega je bil dotičuik 21 let km polno pomito-žujoč«» ae »solo EavarovHU sa nIućm) Hittrll. To ul bila tontinska polica — katerih rezultate priobčujojo sedaj druge amerikanske družbe — in tudi m aliieuj, da m« premije ne plačujejo redno« ne znpadcjo že nplačaue. Od svoje ustanovitve pa do 1. januvarja 1891 izplačala je ,.Ml lili." lastnikom polic več kakor 766 milljonov Koldluarjev in sicer 20& milijonov aa deleže od dobička. Leta 1890. dobili ao lastniki polic na deleie od dobičku «.»OH.1»HO K<>1 dinarjev. (74—2.. tieueralno ravnateljstvo za Avstrijo: IDuna-j, IjoTolzo-^ltzplettz; 1. Glavni zastopnik za Kranjsko: v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu. Trgovsk pomoćnik »želi pr©23a.©ia.ltl sttoJo ©IvlžToo* Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na K. P. C. Štev. 77» poste restante v Idjnbljanl. (66—2) Na prodaj je popolnoma dober glasovir. Kje? pove L. fSohvrentuer, knjigotržec v Brežicah. (70—2) naravnost s Francoskega pripeljan, najboljšo stare vrste, v sto-klenicah a 3 gld. in v malih steklenicah i 1 gld. 75 kr. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" 7 Ljubljani, Dunajska cesta. naročita se ftmti /»»i ri>(/ii svote tatino ixt i'injrjo. (59—4) ■»♦■♦v WElSER-jevo učilišče in vzgojevališče za deklice Dunaj, I, Weihburggas8e Nr. 10. Pravica javnosti (1024—5) za zasebno ljudsko in meščansko solo, 2 nadaljevalna kurza; penzijonat. Veliki svetli prostori z izborno ventilacijo, pre-skufiene učiteljske mo'-i, bogata zbirka učnih priprav. Izvrstna branu in skrbno nadzorovanje gojenk. l*i*jtvovt'l|fftViie Nvcdot'be. ~^MI Ugodna lega blizu mestnega park«. — Pen-zljonat J« urejen s velikim komfortom. — Za telovadbo ln plea posebne dvoran«. Prospekti pošiljajo se brezplačno in frankovano. Magdalena Vollrath, Dr. Karol Weiser, upraviteljica penzijonat a. ravnatelj. Tlljcl : 19. jauuvurja: Pri Mnliči t Pohatacb, Wolf, IMeitVeiiber^cr, Kriwer, Gaw-litiH, dr. Traun iz Opatijo. — Novak iz Koievja. — Cora iz Trsta. — Gaspari, Vola-kowsky iz Logatca. — Vola-kowsky iz Kranja. — Alnioa-lino iz Budimpešte- — Ko nry iz Brna. Pri ftlomi: Ek)klBaO| WVss u Oradcj. — Princ iz Zagorja. — Schuli, Frank, Hitz, Mensch, (j^na, Manheim, Jaiu-nltz, Fink, litum, Walter z Dunaja. — (Jloboonik iz. Kranja. — Man ič iz Ttsta. — Lip-kovic i/. Monakova. — Schau-tor iz Hamei'stiela. — Časnik iz Prcduselj. — Vuvkon iz Corkljan. — Sita- iz Št. Petra. — Kezlaj iz Postoj ine. — Ha-gerbauer iz Polja. Pri juiiaeiu Icoloilvorii i llansl iz Trsta. - Hugo z Dunaju. — Stcinor iz Celovca. Pn liavarnk«ni dvom: Oosar \t Pa/.iiiu. — Peric iz Postojine. h 4 P o ti k A p? Razprodaja uujboljac modrobelo posteklene ploščevi-naste kuhinjske posode pri Andreju DruŠkovič-u trgovina z železjem v 14Jii1>I jrmi. I>XeHtni ti'tjj št. IO. Dobiva sn tudi vsakovrstno IiIhiio Iii knlilnjako orodje po nnjuižjl ceni. — S tem ponuja se vsem p. u. Koapuilsr« jem, KOMtiluičnrjcin, prodalojnlAtvoui buln'e i. t. d. hmj-bol|Aa prlllkit, Mto|e h lanu ln kuhlnjako orodje po eeul dopolniti »li pa al novo omisliti. NftVfiStam Pr!P"ri,(r'HI,) »vojn unlnfeč aa novo Koapiidorati o IlOVOOiaill aostmljeiio litAno potrebačino ia želcan od KUI. 15 — do Kld. «00-—. (54-2) I nanju mi rotila se takoj in vestno i-rtv.ie. »j o 0 Velika Praška razstavna loterija. |Zadnji mesec. (85—♦) Glavni dobitek goldinarjev 100.000 goldinarjev Srečke po 1 gld. prodaja J. C. MAVER. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No I li. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".