PRIMORSKI DNEVNIK ?r£,,rr.„'„r,“ - Cena 4« lir Let« XX. Št. 208 (5891) IX. KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V PALAČIEUR V R,MU Po obrazložitvi resolucij štirih struj se nadaljuje razprava o poročilu Rumorja Izredno polemičen nastop predstavnika «Forze nuove» Donat Cattina: obdolžil je «dorotejce», da so vsilili zmernejšo vsebino vladnega programa - Danes nastopi Scelba, voditelj nasprotnikov levega centra - Kongres se zaključi jutri zvečer RIM. 14. — Na IX. kongresu Krščanske demokracije, ki se je začel v soboto v palači EUR v Rimu, so predstavniki štirih struj obrazložili včeraj svoje resolucije: Russo je obrazložil resolucijo večinske struje «Impeeno democratico«. ki združuje «dorotejce» in «morotejce»; Forlani je obrazložil resolucijo «Nuove cronache«, ki združuje pristaše Fanfanija; Donat Cat-tin je obrazložil resolucijo «Forze nuove», ki združuje pristaše «baze» in sindikalistov, Gonella pa je obrazložil resolucijo •Centrismo popolare«, ki združuje pristaše Scelbe. Obrazložitev teh resolucij ni prinesla nobenega bistveno novega elementa v kongresno dis- kusijo, ki bi javnosti ne bil že znan, če izvzamemo polemično ostrino, ki sta jo vnesla Donat Oattin in Gonella, zlasti pa pr-yi: Russo je bil le odmev porodila tajnika Rumorja, hkrati pa Je zavrnil kritike Donata Cattina, medtem ko je bil Forlani zelo umerjen, iz česar bi se da lo sklepati, da ta struja ne namerava tirati do skrajnosti svoje ljivem tonu je bil tudi današnji poseg v diskusijo bivšega ministra za delo Bosca). Donat Cattin je obdolžil «doro-tejce«, da so krivi za to, da se je formula levega centra ^obrabila« in da so vsilili zmernejšo vsebino vladnega programa, v primeri s programom prve Morove vlade. To je povzročilo negodovanje in proteste delegatov večinske - . .. struje, kasneje pa še spopad med *' štirimi ali petimi delegati nasprot- ^-----”~ nih struj, ko je govornik ponovil to svoje trditev. Na zahtevo dele- gatov, da naj pojasni razlog, zaradi katerega so pristaši njegove struje (minister Pastore, on sam, sedaj pa še minister Bo, ki je zapustil Fanfanija in se pridružil struji «Forze nuove») ostali v vladi, kljub temu, da se niso strinjali z njenim programom, je Donat Cattin zatrjeval, da prisotnost njegove struje v vladi teži za tem, da «da določen smisel politiki načrtovanja in aa vpliva v nasprotni smeri s konservativnimi težnjami močnejše demokristjanske skupine«. Donat Cattin je hkrati polemiziral tudi s pristaši Fanfanija in jih obdolžil, da še niso pojasnili vsebine tistega načrtovanja, ki ga Moro ni sprejel in zaradi česar niso hoteli sodelovati v drugi Morovi vladi, vendar je dopustil možnost skupnega nastopa z njimi pod pogojem, da se najde sku- Gonella Je označil levi center za tdzvrni greh« in zatrjeval, da bi se bilo treba vsaj boriti za to, da polemike z večinsko strujo (v takem umerjenem in sprav- ..................iiiniiimiiili.im.....im.m.................. BORBA ZA OBLAST V SAJGONU ŠE NI ZAKLJUČENA V Južnem Vietnamu spodletel nov poskus državnega udara Uporniške čete so ie zavzele predsedstvo vlade in driavne urade, a so. se potem umaknile, ker je med uporniškimi generali prišlo do nesoglasij SAJGON 14 ______ Včeraj je prišlo v Južnem Vietnamu do no- vega državnega udara, ki je bil že peti v zadnjih desetih mesecih. Udar je vodil brigadni general Lam Van Fat. Štirje bataljoni in nekatere druge enote so zavzele predsedstvo vlade, glavna mestna križišča, policijske postaje, radijsko posta-in druga javna poslopja. Državni udar, ki ga je vodil tako imenovani «svet narodne osvoboditve«, je potekel brez žrtev in celo brez enega samega strela. Toda danes so javili, da udar ni uspel in da je general Kan zopet prevzel oblast v Sa jgonu. Ko so uporniki zasedli predsed stvo vlade In radijsko postajo, so objavili razglas o svojih ciljih In o razlogih, iz katerih so nameravali vreči generala Kana. Razglas je Po radiu prebral eden glavnih organizatorjev udara general Van Dik. V razglasu je rečeno, da je han,en udara '(obnoviti južnoviet-namsko vlado In uresničiti narodno enotnost«. General Lam Van Pat je izjavil, ua je njegov «svet narodne osvoboditve« «proti komunizmu dikta-Jbri in nevtraltzmu«. Izjavil je, da bo Južni Vietnam še nadalje prejemal pomoč ZDA in drugih prijateljskih držav. Dalje Je izjavil, da bodo Izključili ((izdajalca« Kana tz vojske in razpustili njegovo vlado, oblast pa Izročili civilni vladi Kana Je obtožil, da «ni posvetil vse ®'oje energije vojni proti Vietkon-ku» In da bi Južni Vietnam «prlšel v roke komunistom«, če bi ostal naprej brez vlade In vodstva. Napovedal je da, bodo v kratkem ustanovili «odbor rešitve«,v katerem bo-Pripadniki vojske In civilisti. T°da že danes ponoči Je sajgon-I*1 radio javil, da je državni udar spodletel in da vlada generala Ka-U4 znova obvladuje položaj. Vladne oete so znova prevzele nadzorstvo “JO radiom. Stvari so se preobrnile okoli dveh popolnoči po krajevnem Ril’ ne cia bl bil izstreljen en sam Čete generalov Lan Van Fata ■n Von Duka so se počasi umakni-J® Pob kritjem oklepnih vozil, medtem ko so lovska letala, ki so ostala »vesta Kanovi vladi nizko letela nad Sajgpnom. Ob 9. uri po krajevnem času Je ?“J8onski radio potrdil, da so ne-*~tere enote vojske korakale proti Prestolnici in da so nekatere že zavzel« položaje. Dodal pa je, da so “ elementi sprejeli ((individualne Pobude v korist državnega udara«. rfPJe Je radio javil, da Je vrhovni Poveljnik general Kiem pozval vo-JMke enote, ki so prišle v prestol-{“00. naj se vrnejo na področje, *jer so normalno nameščene. »,jfvebelo se Je, da se gen. Lam Van *at skriva. Davi Je devet poveljnl-kov, ki ko označeni kot izvršitelji urzavnega udara, imelo tiskovno *°nferenco. Med temi sta bila gene-v«( -Puong Van Duk in poveljnik Jh-lkskega letalstva general Ngujen !r\ Poveljnik letalstva general KI j® »Javil, da dejansko »ni bilo dr-fvTir?e8a udara, temveč samo prelat*1 čet«. Dodal je, da le letalstvo “menja, da bi vsak državni udar, “Ober ali slab, lahko koristil komunistom«. Pripomnil je, da so •lav,}l avtorji akcije sprejeli, da se »»oi0 na PovelJztvo svojih enot .borbo proti komunistom«. Med temi so generali Lam Van Fat, y“ong Lam in polkovnik Ngujen ,, ^eheral Van Duk Je Izjavil, da Je : šal zrušiti vlado, ker so bili »v 1,.??“°,Premeščeni nekateri nevtra-istieni elementi in ker so v vladi jT.vzočl nekateri fllokomunlstl«. kut i*e dodal. da so se on in nekateri drugi generali sporazumeli »..J^meralom Kijem o naslednjih tirih točkah: onemogočiti posku-Vletkonga, da prevzame oblast ,nem Vietnamu: eliminirati elemente Vtetkonga in njihove im. e>> lz vladnih organizmov In ‘prave; doseči enotnost v Južnem tin., mu brez razlike na vero; ne-tranost vlade do vseh državlja-,°v- Prav tako kakor general Ki general Duk izjavil, da bi »obo-državni udar mogel koristiti ft«no komunistom«. Omenil Je ne- lovska letala, če bo potrebno. Zaradi tega so se ostali obotavljali, kar je izkoristil general Ki, da je poklical v mesto čete, ki so ostale zveste vladi, ki so zavzele položaje na letališču, številna letala so, (r+tHv jutri potreba po sporazumu gin se njegova politika spremeni, ker ((izvršnega greha« ni moč popraviti. ((Ljudski centrizem« načelno ni proti sodelovanju med katoličani in socialisti, vendar pa je proti načinu, kako je do tega sodelovanja prišlo. Za sporazum med ICD in socialisti je po njegovem mnenju potrebno, da PSI preide od «akomunizma» k protikomunizmu; da se obveže, da ne bo sklenila nobenega zavezništva s komunisti na bližnjih občinskih in pokrajinskih volitvah; da se PSI obveže, da se bodo socialistični delavci odtegnili podrejenosti komunistom v CGIL in da bodo pospeševali demokratične oblike sindikalizma. Odklonitev sodelovanja pristašev Fanfanija v drugi Morovi vladi je Forlani obrazložil takole: «že ko so nam v vodstvu stranke predložili sporazum med strankami levega centra glede ukrepov proti konjunkturi, smo izjavili, da je bilo težko potegniti iz tega pozitivno oceno, ker ni mogoče razumeti, kakšno učinkovitost morejo imeti in kakšen občutek gotovosti in zaupanja morejo povzročiti, ko manjka kakršnakoli povezanost z vsebino načrtovanja, namreč povezanost s splošno gospodarsko politiko vlade v bližnji prihodnosti«; in dalje; «Danes je nastopil trenutek, ko moramo pojasniti, kakšne morajo biti po našem mnenju razvojne linije naše družbe, linija gospodarskega razvoja, hkrati z reformo šolstva m države. Danes hi ne jutri, kajti danes se kažejo v še bolj očitni in dramatični luči protislovja, neravnovesja in celotna krhkost sistema, če bi ga prepustili izključno logiki in mehanizmu kapitalističnega razvoja. Treba je odgovoriti, kajti stvarnost, stvari, ki nas obdajajo, in same težkoče konjunkture zastavljalo danes vprašanje in ni se moč izogniti problemom, ki so nastali. Ali smo zmožni odgovo riti mi, ali pa bodo odgovorili drugi Evo zakaj srečanje s socialisti, če je res tako, postavlja danes in TRST, torek 15. septembra 1964 S PETKOVE SEJE POSLANSKE KOMISIJE ZA PRAVOSODJE Predstavnik vlade nasprotuje rabi črk Č, S in Ž v slovenskih imenih V ožjem odboru komisije so se vsi poslana, razen MSI, sporazumeli, da se imena otrok pripadnikov narodnostnih skupin lahko pišejo s črkami njihovih jezikov ■ 0 predlogu bo razpravljala sedaj poslanska zbornica RIM 14 - V petek U. t.m. janski, liberalni in misovski poje sestala poslanska komisi- stanci'HK je na ženevski razorožitveni konferenci, je pripravila skupen dokument, ki vsebuje nekatere predloge in priporočila, ter poročilo o delu skupine izvenblokovskih držav med sedanjim zasedanjem, ki se bo zaključilo 17. t. m. Dokument se bo moral vključiti v poročilo, ki ga bo konferenca pripravila za glavno skupščino OZN. Zvedelo se je, da spomenica ugotavlja, da predstavlja prekinitev vseh jedrskih poskusov enega od problemov, ki najbolj zaskrblja človeštvo. Pri tem izraža obžalovanje osmih držav, ker ni prišlo do sporazuma, ter poziva jedrske države, naj proučijo možnost, da se prenehajo podzemeljski jedrski poskusi na podlagi mednarodne pogodbe. Kakor je znano, so izvenblo-kovske države, ki sodelujejo na razorožitveni konferenci, naslednje: Brazilija, Burma, Indija, Mehika, n a t-i RT? 1 n t, ’ f ; in in Č!tF/T/1cl/Q ja za pravosodje. Razpravljala je o znanem zakonu, s katerim se spreminja člen 72 zakonske ga odloka iz leta 1939, ki prepoveduje, da bi otrokom italijanskih državljanov dajali tuja krstna imena. Senatna pravosodna komisija je namreč 19. februarja letos na zakonodajni stopnji odobrila spremembo o-menjenega fašističnega člena tako, da na njeni podlagi lah ko krstna imena vsebujejo ne le črke iz italijanske abecede, temveč tudi črke J, K, Y in W. Nato je 8. aprila letos komisija za pravosodje poslanske zbornice začela razpravljati — prav tako na zakonodajni stop nji — o spremembi osnutka za« kona, ki ga je sprejela senatna komisija. Spremembo je predložila poslanka Marija Bernetič. Predlagala je, naj bi vkMučili tudi črke C, S in 2. Toda temu predlogu so se uprli demoknst- za pravosodje. Pozneje je bi’, u-stanovljen v okviru poslanske komisije za pravosodje ožji odbor, ki naj vso zadevo ponovno prouči, Ta odbor je v petek 11. t.m. sporočil pravosodni poslanski komisiji, da so se predstavniki vseh političnih strank, razen MSI sporazumeli glede naslednje formulacije: «Ko gre za otroke, ki so pripadniki priznanih narodnostnih skupin, se lahko imena pišejo s črkami jezikov teh skupin.« Po tem sporočilu je govonl na seji komisije za pravosodje podtajnik pravosodnega ministrstva in poslanec krščanske demokracije, mladi odv. Riccardo Misasi iz Cosenze. V imenu vlade je izjavil, da vlada še nada lje zagovarja prvotno besedilo zakonskega osnutka, ki ga je ZAR, Nigerija, Etiopija in švedska .....................................................•••"•""■■M"" PRED ZAKLJUČKOM TITOVEGA OBISKA NA MADŽARSKEM Kadar in Dobi povabljena na uraden obisk v Jugoslavijo Zaključeni uradni razgovori - Titov obisk in govor v Dunaujvarošu BUDIMPEŠTA, 14. — Predsednik republike maršal Tito je danes z ostalimi člani jugoslo vanske delegacije in v spremstvu predsednika vlade Janoša Kadar j a ter drugih visokih madžarskih osebnosti obiskal eno najmlajših madžarskih mest Dunaujvaroš, kjer si je ogledal moderno železarno. V osrednji dvorani železarne sta zbranim delavcem govorila uspehe vojne proti Vletkongu in Izjavil, da ((pravičnost in nepristra-nost do vseh političnih In verskih skupin lahko samo utrdi vlado«. Zvedelo se Je, da so se generali obeh skupin med ponočnimi pogajanji sporazumeli o izjavi, ki podpira generala Kana. Hkrati pa so sklenili predložiti vrsto zahtev vladi, predvsem pa zahtevo, naj se iz uprave ((eliminirajo komunisti in nevlralisti« ter naj se dela razlika med politiko ln vero. Ugotavlja se, da Je general Kan budist, medtem ko so številni udeleženci udara katoličani. Državni udar Je onemogočil načelnik glavnega štaba letalstva general Ki. ki Je našel tudi kompromisno formulo, ki je ponoči orno-gočlla generalom, ki so sodelovali pri udaru, da se častno umakneja Ki je davi izjavil, da ni bilo nobenega državnega udara, temveč da je prišlo samo do premikov čet. Zatrjuje se, da se je skupina generalov sporazumela, da bo predložila vrsto zahtev vladi. Nekateri generali so hoteli podpreti te zahteve 7, razkazovanjem sile, čemer pa slo se uprli general KI in nekate 1 drugi generali. Včeraj zjutraj io nekateri poveljniki vojaških enot začeli akcijo in postavili ostale pr* d Izvršeno dejstvo, predvsem pa p l-silijo generala Kija, da se odkri ,o postavi na njihovo stran To( a kljub temu da so uporniki zasedli Sajgon, se Je general Ki uprl državnemu udaru in sporočil, da bodo stopila proti upornikom v akcijo premljena z bombami, neprestano letala nad mestom, pripravljena da stopijo v akcijo. Zaradi tega je med uporniki prišlo do odpadništva. Tedaj je prišel z letalom iz Daiata v Sajgon general Kan in v njegovem uradu se je začela procesija generalov in višjih častnikov, ki so kar tekmovali, da izrečejo zvestobo vladi. Medtem so se enote, ki so sodelovale pri državnem udaru, začele umikati iz Sajgona. General Kan je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo izročil oblast «vsaki vladi, ki bi uživala zaupanje vsega prebivalstva«. Kan se je sestal tudi z ameriškim poslanikom, ki se je davi vrnil iz Washingtona v Sajgon. Medtem ko se Je Kan razgovarjal s časnikarji, je več tisoč študentov šlo v sprevodu po ulicah; vzklikali so proti državnim udarom in proti nevtralizmu. Kan je izdal proglas na prebivalstvo in na oborožene sile, v katerem pravi, da je «v sedanjem trenutku glavna naloga vojske ln ljudstva, boriti se proti komunistom, da se reši domovina«. Dalje pravi, da se je treba boriti proti «disfatističnim nevtralistvn«. Na koncu poudarja, da bodo vsi spori v vojski rešeni prijateljsko v duhu ((širokega razumevanja, ki navdihuje tiste, ki so se dolga leta skupno borili in so skupno prenašali najhujše preizkušnje«. Zatrjuje se, da so v mestecu Can-tho, 130 kilometrov jugozahodno od Sajgona nastali neredi in da so nekatere vojaške enote izvršile ((krajevni državni udar« ter zasedle poslopja glavnega štaba tamkajšnjega vojaškega področja, ki mu poveljuje general Van Duk, Tudi kar se tiče razpoloženja v vojski, prihajajo še vedno nasprotujoča si poročila de programa in glede smotrov«. i Danes so. posegli v diskusijo: I ^"^prej orn^ Kadar in Tito. Predsednik ma- Truzzi (predsednik kmečke zveze), Radi («Nuove cronache«), Scalia («Forze nuove«), Ravaioli («Centri-smo popolare«), GUi («Impegno de-mccratico), Pella (idem), Misasi («Forze nuove«), Piccoli («Impegno democratico«), Vedovato <«Centri-smo popolare«), Bosco («Nuove cronache«), Ceschi (((Impegno democratico«), Terranova («Nuove cronache«), Pedini (('Impegno democratico«), Baggio («Centrismo popolare«), Spada («Forze nuove«), Darida («Nuove cronache«). Govorniki so v glavnem ponavljali argumente iz resolucije svoje struje, pristaši struje «Nuove cronache« pa so se v svoji kritiki zatekali tudi k argumentu, ki ga nismo zasledili v Forlanijevi obrazložitvi te resolucije, in ki ga tudi Fanfani do sedaj ni uporabljal, ker je to tipični argument nasprotnikov levega centra okrog Scelbe in najbolj konservativnih krogov KD: gre namreč za kritiko «načina, kako se je levi center ostvaril, predvsem kar zadeva še nadaljnje vezi med PSI in KPI na sindikalnem področju in na področju krajevnih uprav. Tako smo priča dejstvu, da metdem ko PSI sodeluje v vladi, socialistična sindikalna struja v CGIL privoli stavke, ki so naperjene proti vladi«. Jutri bo govoril Scelba, Pastore in drugi vidnejši predstavniki struj. Po sklepu predstavnikov struj se kongres ne bo zaključil jutri zvečer, kakor je bilo prvotno določeno, ampak šele v sredo zvečer iMitiiimimuiimiiiiiHiiiiMmmiHiiiiuiiniiiinuiiiiiiuiiiuaMiiiiimiimiuiiiiiiMiiiiMiiiiiMiiiMiiijMiMHiii Sporazum za oskrbovanje ciprskih Turkov z živili Sporazum je bil dosežen t posredovanjem predstavnikov OZN - Jutri nova seja varnostnega sveta - Turčija nadaljuje izgone Grkov NIKOZIJA, 14. — Predstavnik Združenih narodov je sporočil, da sta včeraj dva helikopterja prepeljala v turško vas Ko-kino dva tisoč kilogramov živil iz zalog OZN, in sicer spora-zumno s ciprsko vlado. Turška vlada je imela danes dolgo sejo, na kateri so govorili položaju v Kokini Uradno sporočilo pravi, da je vlada odredila potrebne korake, da neposredno pošlje živila in druge potreb ščine v Kokino. Po seji vlade, ki je trajala tri ure, so vse enote turške vojske, mornarice in letal stva v pripravljenosti. Baje se e note turške mornarice zbirajo v pristanišču Mersin. V Nikoziji je bil danes sestanek med Makariosom, poveljnikom čet OZN generalom Timajo in U 'Fantovim predstavnikom Plažo, (ic-vorili so o oskrbovanju Kokine z živili. Nocoj je predstavnik OZN izjavil, da je ciprska vlada popravljena dovoliti turski vladi, da raztovori v Famagusti živila in oblačila za ciprske Turke v Kokini. Predstavnik OZN je nocoj sporočil, da se je predsednik Maka-rios v pričakovanju, da turska ladja pripelje živila v Famagusto, nil notranja vprašanja dežele in rezultate madžarskega gospodarstva in je nato dejal, da je smoter Madžarske na mednarodnem področju nadaljnji napredek socializma. Kadar je poudaril važnost sosedskih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo in pripomnil, da Titov obisk govori o tem, kakšno naj bo sodelovanje sosedov Kadar je dejal, da za uspešno 'sodelovanje ni potrebna enotnost pogledov na vse podrobnosti, temveč da je pri tem važno, da obe državi gradita socializem in da sodelujeta. Sodelovanje z Jugoslavijo, je poudaril Kadar, u-živa najširšo podporo madžarskega ljudstva, ki je prepričano, da je potrebno razumevanje med vsemi silami napredka Sodelovanje korist miru in napredka je Izid volitev v San Marinu SAN MARINO, 14 - Volilni urad republike San Marino je objavil uiacine podatke o včerajšnjih volitvah za obnovitev velikega ln generalnega sveta. Volitev se je udeležilo 12.928 volivcev od vpisanih 15.392; odstotek udeležbe je 83,98. Veljavnih glasov Je bilo 12.683; belih glasovnic 103, neveljavnih 142. Krščanska demokracija Je dobila 5939 glasov — 29 sedežev; komunistična stranka 3058 — 14 sedežev; socialdemokratska stranka 2051 — 10 sedežev; socialistična stranka 1354 — 6 sedežev; gibanje za ustavne svoboščine 281 — 1 sedež. Turški odpravnik poslov v Niko ziji je izjavil, da je turška vlada pripravljena poslati ladjo v Famagusto, toda s pogojem, da OZN nadzoruje razkladanje živil in njih prevoz v Kokino. Toda cipr ski Turki postavljajo Se vedno o-vire in zahtevajo, naj se živila neposredno pošljejo v Kokino. V sredo zvečer bo nova seja varnostnega sveta OZN, na kateri bodo poslušali poročilo U Tanta o položaju na Cipru, U Tant predlaga podaljšanje mandata sil OZN na otoku za druge tri mesece. Turški notranji minister je sporočil, da bodo od 16 septembra dalje začeli izganjati iz Turčije 1810 grških državljanov, katerim bo poteklo dovoljenje za bivanje v Turčiji. Minister je dodal, da bodo morali ti Grki zapustiti Tun čijo v desetih dneh. Tudi drugih 3000 Grkov, ki živijo v Turčiji, ne bo dobilo dovoljenja za na- Ippolito bo operiran RIM, 14. - Predsednik rimskega sodišča je danes izdal ukaz, s katerim dovoljuje bivšemu glavnemu tajniku odbora za atomsko e-nergijo Ippolitu, da se podredi o-peraciji na levem ušesu. Operirali ga bodo v bolnišnici San Camillo v Rimu. Takoj zatem sta Ippolito-va advokata odšla v zapor in sta to sporočila Ippolitu. Razprava proti Ippolitu se bo na daljevala jutri zjutraj. Zaslišati morajo še dve priči in nato bo razprava odložena do ponedeljka. Verjetno se Ippolito ne bo uprl, da se razprava nadaljuje v njegovi odsotnosti. Poziv nevezanih na ženevski konferenci ŽENEVA, 14. - Skupina osmih ‘ u. enblokovskih držav, ki sodelu- predmet sedanjih razgovorov z jugoslovanskimi voditelji «Naši odnosi so dobri, imamo dobre pogoje za bodočnost,* je poudaril Kadar. Po govoru Kadara Je ob navdušenih pozdravih delavcev povzel besedo predsednik republike Jugoslavije. Tito je poudaril potrebo še tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo, nato pa je govoril o vlogi, nalogah in žrtvah delavskega razreda pri graditvi boljše bodočnosti Madžarske in Jugoslavije. Maršal Tito je opozoril na dosežke v graditvi Jugoslavije in v zvezi s tem pripomnil: «Mi stalno mislimo na to, kdaj bomo lahko tako dvignili življenjski standard našega delovnega ljudstva da bo nagrajeno po Dotrebah in ne le po zaslužku «Tito je v zvezi s tem omenil povečano odgovornost ZKJ HMMiMe po; • da nisti, ki so se v kapitalizmu borili proti izkoriščanju, dolžni danes skrbeti za stalno zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Ko je izrazil priznanje dosežkom Madžarske, se je Tito pridružil besedam Kadarja o neločljivosti borbe za mir in borbe za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Zato je osnovna politika obeh držav borba za ohranitev miru, za miroljubno aktivno koeksistenco med narodi ne glede na razlike v družbenih sistemih, za popolno razorožitev, ker se zavedamo, kakšno uničenje bi prinesla nova vojna in kakšna blaginja bi nastala, če bi se sredstva, ki se danes uporabljajo za oboroževanje, uporabila za boljše življenjske pogoje ljudstva.« V zvezi z obtožbami, češ da Ju-goslavija razbija mednarodno delavsko solidarnost ln mednarodno delavsko gibanje in da zavira revolucionarno borbo narodov, je Tito dejal: «Mi nismo za nobeno zamrznjenje revolucionarne borbe delavskega razreda, ki ima v vsaki kapitalistični državi pravico, da se bori s sredstvi, ki jih ima na razpolago, in za katero sodi, da so koristne v borbi, ki jo vodi Toda popolnoma druga stvar je vprašanje odnosov med državami, kajti če bi danes prišlo do nove vojne, bi se hitro spremenila v svetovni spopad in to bi pomenilo uničenje velikih kulturnih pridobitev, ki jih je človeštvo ustvarilo skozi stoietja, uničenje milijonov in milijonov ljudi, predvsem pripadnikov delavskega razreda, delovnih ljudi, delavcev in kmetov. Zato je naša dolžnost, da se borimo za mir ln istočasno proti tistim, ki razbijajo mednarodno delavsko gibanje in vse napredno gibanje na svetu. Izražam mnenie tudi vaših tovarišev, je dejal Tito v za mesta rečem, da bomo poleg mnogih drugih sKipnih stvari, glede katerih se popolnoma strinjamo, posvetili pozornost tudi borbi proti takim tendencam, ki se danes ustvarjajo na svetu.« Včeraj pa so bili končani jugo-slovansko-madžarski razgovori, ki so se nanašali predvsem na dvostranske odnose med Madžarsko in Jugoslavijo. Predsednik Tito je povabil predsednika prezidija LR Madžarske Istvana Dobija ter predsednika ministrskega sveta in prvega sekretarja MSDP Janoša Kadarja, naj obiščeta Jugoslavijo. Datum obiska bo določen pozneje. V razgovorih, ki so potekali v prijateljskem in sproščenem vzdušju, so obravnavali tako gospodarske kot splošne zadeve iz medsebojnih odnosov. Ugotovili, so, da se odnosi med LR Madžarsko in Jugoslavijo dobro razvijajo in da obstajajo vsi pogoji za napredek teh odnosov tako na gospodarskem kot na drugih področjih. V razgovorih o medsebojnem gospodarskem sodelovanju so razpravljali o številnih konkretnih vprašanjih, tako o sodelovaniu v proizvodnji električne energije, o turizmu itd. Dogovorili so se tudi, da bo več madžarskih delegacij obiskalo Jugoslavijo. Razpravljali so tudi o mednarodnem delavskem gibanju in — kakor se je zvedelo — je pri o-bravnavanju problemov in pojavov tudi o teh problemih vladalo obojestransko razumevanje stališč. Rezidenca predsednika Tita leži v enem izmed najlepših delov Budimpešte, na tako imenovanem «griču svobode«, od koder je raz gled na Budim. Ves grič pokriva zelenje in vile so prijetno skrite v senci dreves, Jovanka Broz pa Je bila včeraj na obisku v okolici Blatnega jezera, največjem in najbolje urejenem turističnem področju dežele. Predsednik Tito. Jovanka Broz in drugi jugoslovanski gosti so bili nocoj skupno z gostitelji na predstavi v madžarski državni operi. odobrila senatna pravosodna komisija 19. februarja ti., kar pomeni, da novi zakon ne bi upošteval slovenskih črk C, g in 2. Stališče vlade je zagovarjal s ((tehničnimi« razlogi. Predlagal pa je, naj bi namesto spremljevalnega predloga (ki ga je predlagal ožji odbor in na podlagi katerega bi tudi pripadniki slovenske narodnostne skupine lahko upoprabljali krstna imena svojih otrok, ki vsebuje-,o tudi črke Č, š in 2) ministrstvo izdalo le nekakšno ((priporočilo«. S tem se je demokrist-janski podtajnik odv, Misasi postavil ne samo proti mnenju predstavnikov KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI, temveč tudi proti predstavnikom svoje lastne demokristjanske stranke v poslanski pravosodni komisiji. Proti njegovemu stališču in predlogu sta nastopila poslanca KPI Marija Bernetič in Alberto Guidi. Prva je zelo odločno zavrnila Misasijev predlog, rekoč da bi hotela vlada z navadnim «priporočilom» nadomestiti zakonsko določbo. Poudarila je, da bi se hotela vlada na ta način izogniti izpolnjevanju ene izmed toliko obljub, ki jih je dala slovenski narodnostni skupini. Slovenci v Italiji pa imajo s takimi ((priporočili« slabe izkušnje. Za Guidijem in Ber-netičevo so govorili še predstavniki PSI in KD, ki so odločno zagovarjali predlog ožjega odbora: da se mora vnesri v zakonski predlog sprememba, na podlagi katere bi tudi Slovenci lahko uporabljali vse črke svojega jezika. Nato je komisija za pravosodje poslanske zbornice sklenila, da predloži zakonski načrt poslanski zbornici v odobritev. Kot vidimo, so v komisiji za pravosodje ostali osamljeni vlada in fašistični poslanci. 1 x . • u -v DANES Dean Rusk o Južnem Vietnamu WASHINGTON, 14. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA z veseljem ugotovile, da so ((samo malo važni elementi oboroženih sil sodelovali pri zadnjih dogodkih v Južnem Vietnamu, služilo, da pokaže važnost načrtov za ustanovitev sveta, ki naj pripravi novo ustavo. Izrazil Je upanje, da se bodo južnovietnamski voditelj zavedali »obsega nevarnosti, ki jo predstavlja neenotnost, in da bodo sklenili premirje, kar se tiče njihovih notranjih sporov, tako da bo moč napredovati na poti notranje ustalitve«. ZDA so opozorile južnovietnamska voditelja, da so njihova nesoglasja postranske važnosti spričo «glavne nujnosti, da se reši dežela pred komunisti«. lllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllVIIIIttllllllllllllllllllllllllllltlllHUlllllllllltllMIIItlllllllllltlltllllllllllllll PREJŠNJO NEDELJO NA JUŽNEM TIROLSKEM Nov spopad z atentatorji Hude obtožbe dnevnika «DoIomiten», ki trdi, da so policijski organi v neki vasi kmetom opustošili hiše in jih mučili - Dr. Ortona je povedal, da je uvedena preiskava - Hoffmann identificiran? BOČEN, 14. - V nedeljo je prišlo, po nekaj dneh miru, do novega incidenta. V dolini Ridnautal (Val Ridana) blizu avstrijske meje je patrulja alpincev pri neki planinski koči streljala na štiri osebe, ki niso ubogale na poziv «alto la«. Streljanje je trajalo okrog pol ure. Neznane štiri osebe so na streljanje alpincev odgovarjale prav tako s streljanjem. Žrtev ni bilo. Neznanci pa so pobegnili. Prejšnjo noč in v teku dneva ni bilo nobenega incidenta. Oddelki policije, karabinjerjev in vojske pa nadaljujejo z iskanjem atentatorjev. Policija pa prav tako nadaljuje z zasliševanjem kmetov iz planinskih vasi, ker sumi, da so atentatorje skrivali. V Bocnu je dr. Ortona, namestniki načelnika policije, ki je prišel v soboto iz Rima, izjavil novinarjem — domačim in tujim — da se policijske operacije nadaljujejo ter da poveljstva v vsej Italiji pomagajo pri iskanju zagonetnega Petra Hofmanna, ki je policiji pred dnevi povedal, kje se nahaja truplo mrtvega atentatorja Luisa Amplatza, nato pa karabinjerjem pobegnil. Danes pa je policija spoznala po sliki, ki jo je objavil ilustrirani tednik «Eu-ropeo« in ugotovila, da Je to tirolski fotokronist iz Solbad Halla, Kristian Kerbler. star 24 let. Znan je kot posredovalec med italijanskimi in nemškimi novinarji ter pobeglim atentatorjem Georgom Klotzom, ko je ta še stanoval v neki koči blizu Innsbrucka v Avstriji. Glasilo SVP «Dolomiten» piše danes, da so v dolini Ahrntal (Valle Aurina) pripadniki javnega reda ključku »vojega govora, če s tega zagrešili «nekatere nepravilnosti« v vasici Tesselberg (Montassilone) terorizirali ljudi ter po spopadu z atentatorji stanovanjske hiše opustošili in prebivalce mučili. Omenjeni namestnik načelnika policije dr. Ortona je na sestanku z novinarji izjavil, da je uvedena glede tega sodna preiskava, ki bo ugotovila ali obtožbe odgovarjajo resnici. Z Dunaja pa poročajo, da so 35 km od mesta orožniki aretirali tri mladeniče, ker so v njihovem av tomobilu našli eksplozivni material, ročne bombe, mine itd. Ko so pozneje preiskali stanovanje enega izmed aretiranih, so našli še tisoč nabojev za puško, ročne bombe, granate za majhen top in mnogo orožja. Aretirani niso znali povedati za kaj potrebujejo ves ta material. Priimki aretiranih še niso objavljeni, temveč samo krstna imena, in sicer Peter H„ Werner K. in Helmut F„ vsi iz Badena. Sporazum ZAR-Saudova Arabija KAIRO, 14. — Kairski radio poroča, da so v Aleksandriji objavili uradno sporočilo o razgovorih med predsednikom Naserjem in princem Suudove Arabije Fejsalom. Sporočilo pravi med drugim, da sta- Saudo-va Arabija in ZAR sklenili v celoti sodelovati za rešitev sporov glede Jemena in da se želita izogniti oboroženim spopadom v Jemenu. Naša zahteva, da smemo dajati našim otrokom slovenska krstna imena in pri tem uporabljati tudi črke C, S in 2, je tako jasna in enostavna, da so se o tem končno prepričali najprej v ožjem odboru poslanske pravosodne komisije in nato še v poslanski komisiji predstavniki prav vseh strank, razen fašistične. Žalostno je le, da tega v imenu vlade ni hotel in noče razumeti demokristjanski podtajnik v pravosodnem ministrstvu, ki je hotel zadevni spreminjevalni predlog ogromne večine članov pravosodne komisije, med katerimi so tudi demokristjanski poslanci, nadomestiti z nekakšnim «pripo-ročilom« ministrstva brez zakonske veljave. Sedaj bo o vsej zadevi razpravljala na plenarni seji poslanska zbornica in upamo, da bo na(o elementarno zahtevo razumela in upoštevala ter spreminjevalni predlog, .ki ga predlaga pravosodna komisija, odobrila, ter zadevni v senatu že odobreni zakonski predlog, ki črk C, S in Z ni upošteval, vrnila senatu v ponoven pretres in v o-dobritev, in sicer v smislu predloga poslanske pravosodne komisije. Ne more in ne sme se namreč zgoditi, da bi vlada levega centra potegnila v tem primeru s fa .isti! Demokristjanski kongres, za katerega se je upravičeno pričakovalo, da bo potekal precej monotono, je italijansko javnost v nedeljo nekoliko presenetil. Govorniki Fanfanijeve in levičarske struje so namreč precej temperamentno kritizirali poročilo političnega tajnika stranke Rumorja. Ko je govoril levičarski predstavnik in označil tajnikovo poročilo z besedami, da »smrdi po zaprti omari«, je prišlo celo do klofut. Včeraj niso nastopili važnejši govorniki, pač pa se priča-kuje za danes nastop Maria Scelbe voditelja »ljudskega cen-trizma«, t. j. tiste desničarske struje, ki se edina upira politiki levega centra. Govoril bo tudi prvak levičarske struje minister Giullo Pastore, medtem ko bodo imenitnejši govorniki — med katerimi verjetno tudi Fanfani —• nastopili jutri. Iz Sajgona v Južnem Vietnamu pa je prišla včeraj, v zadnjih desetih mesecih, že peta novica, da je bil izvršen že zopet nov državni udar. Tokrat ga je vodil brigadni general Lam Van Fat, ki je s štirimi bataljoni zavzel predsedstvo vlade, glavna mestna križišča, policijske postale, radijske postaje itd. Vse se je zgodilo brez enega samega strela. General je izjavil, da je njegov «svet narodne osvoboditve« »proti komunizmu, diktaturi in nevtralizmu«. Toda: že včeraj ponoči je sajgonski radio javil, da je državni udar propadel in da drži položaj v rokah zopet že tolikokrat odstavljen general Kan, ter da se general Fat skriva. Končno se je zvedelo, da je prišlo med generali do pogajanj ter da so se sporazumeli glede izjave, ki podpira generala Kana. Hkrati pa »o bile demonstracije več tisoč študentov. Neredi so bili tudi v nekem mestu 130 km daleč od Sajgona in tudi tam je baje prišlo do »krajevnega državnega udara«. IiOPER; pomorsko mesto Ob priložnosti praznika mornarice (10. septembra) je ljubljanski »Gospodarski vestnik* pod gornjim naslovom objavil članek, ki ga tukaj ponatisku-jemo. Čeprav tudi naš list pogosto piše o koprski lufki, nas vendar že zaradi geografske bližine zanima vse, kar je v zvezi s to luko in razvojem o-krog nje. Nova luka v Kopru dokončuje prvo fazo svojega razvoja. S 550 m operativne obale je bil v glavnem že zgrajen kompleks za generalni tovor, na katerem je mogoče doseči, s pomočjo obale v starem luškem bazenu, do 1 milijon ton prometa. S 630.000 tonami, ki so bile pretovorjene v luki lani in predvidenimi letošnjimi 750 do 800 tisoč tonami, se luka že približuje gornji številki. V Kopru je bila obala že do sedaj izkoriščena bolj Intenzivno, kot obale, ki so v drugih jugoslovanskih lukah določene za promet generalnega tovora. Zaradi tega bo mogoče doseči še večjo stopnjo izkoriščenosti samo z nekaterimi ukrepi, ki so predvideni v programu gradnje luke. Operativna obala je samo eden izmed teh osnovnih sestavnih delov obalnega kompleksa, druga dva elementa so skladišča in pre-tovome naprave. Vsi trije elementi morajo biti medsebojno usklajeni, da bi obala, kot osnovna in naj dražja infrastruktura bila optimalno izkoriščena. V Kopru je sedaj 35.000 kvadratnih metrov zaprtih skladišč in hangarjev, 8.300 kubičnih cistern za jedilna olja, 61.000 kvadratnih metrov odprtih skladišč za les in 65.000 kvadratnih metrov ostalega manipulativnega prostora, ki je delno že urejen. Mehanizacija je sestavljena samo iz viličarjev, transportnih trakov in traktorjev s prikolicami, torej iz strojev, ki omogočajo racionalno manipulacijo kosovnega blaga. Luka še nima naprav in dovolj prostorov za hitro manipulacijo nekaterih posebnih vrst blaga, kot so na primer južno sadje in drugo hitro pokvarljivo blago. V zadnjih letih je šlo skozi luko od 40 do 60 tisoč ton takega blaga. Bilo je manipulirano strokovno, toda pomanjkanje ustreznih naprav je zahtevalo več živega dela, počasnejše prekladanje in daljše zadrževanje ladij ob obali. Specializacija obal je danes ena izmed osnovnih zahtev modernizacije naših luk. Na podlagi že pridobljenih izkušenj se luka Koper usmerja med drugimi dejavnostmi v specializacijo za hitro-pokvarljivo blago, ki je glede na potrebe zaledja v uvozu (južno sadje) in izvozu (živinorejski in kmetijski proizvodi) eden najbolj perspektivnih artiklov. Zato bo treba v luki končati gradnjo kon-dicioniranega skladišča s površino 10.000 kvadratnih metrov. Gradbena dela gredo že proti koncu. Skladišče bo povezano z ladjami z modernim transportnim sistemom, Drugi problem so sipki tovori. V luki do sedaj niso mogli pretovarjati premoga, rud, naravnih fosfatov in podobnega blaga, ki za hteva posebno pretovomo mehanizacijo z velikim učinkom, zlasti pa možnost množičnega odvoza iz luke z železnico. Pač pa je luka že lani prevzela okoli 250 tisoč ton žita, oljnih tropin, torej sipkih tovorov, ki. so sicer združljivi s karakterjem kompleksa za generalni tovor, a zahtevajo za racionalno delo posebno mehanizacijo. Dosedanji način dela v Kopru in tudi v drugih jugoslovanskih lukah Je temeljil na ekstenzivni uporabi delovne sile in je bil zato tudi počasen. Analiza je pokazala, da se z ustrezno meha nizacijo delovni učinek poveča od sedanjih 725 ton na vsaki ladji, na 2160 ton na dan pri zmanjšanju števila delavcev za 65%. Z navedenimi napravami bo sedanji obalni kompleks v glavnem urejen z rezultatom, da bo kapitalno tako intenzivna investicija, kot je luška infrastruktura maksimalno izkoriščena. Iz gornjega izhaja, da se koprska luka zaveda pomena racionalizacije luškega dela. To je problem, s katerim se ukvarjajo vse luke, ne samo naše, ampak tudi v inozemstvu. Tehnika pomorskega in kopnega transporta je po vojni tako napredovala, da so luke s svojimi starimi strukturami postale ozko grlo na stični točki med morjem in kopnim. Velike investicije, ki se vlagajo v modeme ladje velike nosilnosti in hitrosti ter v železnice, ceste in transportna sredstva, zahtevajo, da so luke opremljene za množičen in hiter pretovor. Specializacija in mehanizacija obal za generalni tovor sta nujno potrebni, ker znižujeta transportne stroške s tem, da omogočata hitrejše obračanje ladij in drugih prevoznih sredstev ter same manipulativne stroške v luki. V nagih sedanjih pogojih incidirajo transportni stroški pri posameznih vrstah generalnega tovora, ki ga delno ali v celoti uvažamo, z 10,9 do 23% na ceno proizvoda. Milijon ton pretežno generalnega tovora, katerim se že približuje luka Koper, je za zaledno gospodarstvo velikega pomena. V 1963. letu je bilo v jugoslovanskih lukah pretovorjenih skupno 1368 tisoč ton takega blaga v izvozu in uvozu ter 1035 tisoč ton v tranzitu. Funkcija luke pa se ne ustavlja samo pri generalnem tovoru. Industrializirano zaledje (nacionalno in inozemsko zaledje koprske luke spada med najbolj razvita območja Podonavja in Posavja) potrebuje in bo čedalje bolj potrebovalo velike količine uvoznih surovin. Prav na tem področju so bile tehnične spremembe v transportu največje. Rude in premog prevažajo bulkcarierji po 35 tisoč ton in več, tankerji za mineralna olja pa so presegli tudi 100.000 BRT. Zadnje gradijo v lukah pretovorne naprave s kapaciteto 15.000 in več ton na dan. V jugoslovanskih lukah dosegamo z razsutimi tovori dnevno norme do 2000 ton. Danes indi-cirajo transportni stroški na nabavno ceno surovin od 16,8% (mineralna olja) do 55,9% (koncentrati pirita) in to predvsem zaradi dragih in počasnih manipulacij v lukah in na drugih preto-vomih mestih. Ce je znižanje proizvodnih stroškov eden od aksiomov našega gospodarstva, potem je treba ukrepati tudi na področju prometa, da bi čimbolj znižali prevozne stroške. Luka Koper ima vse geografske in topografske pogoje, da se razvija tudi v transportni center zaledne industrije. Geografski položaj, zaradi katerega je luka blizu pomembnih industrijskih središč doma in v inozemstvu, bo valoriziran z železniškim priključkom na progo Divača—Pula, katerega gradnja je bila že pričeta. Topografski .pogoji so edinstveni, ker je na razpolago okoli 1000 ha ravnega zemljišča, vodni prostor pa je možno poglobiti brez večjih investicij do poljubne globine. 5 tem, da pridobivajo luke vsepovsod na pomenu kot industrijski centri zaradi zmanjšanja transportnih stroškov s predelavo blaga na prelomnici med morskim in kopnim transportom, je postal luški teritorij najvažnejši element razvoja luke. Ce so na razpolago tudi energetski in vodni viri oziroma če ni večjih ovir, da bi jih pridobili, in če so že ustvarjeni ambientni pogoji za dotok delovne sile, potem ima luka vse možnosti, da se razvije tudi v industrijski smeri. Koper ima vse te pogoje. Ustanovitev Poslovnega združenja ((Industrijska cona Koper«, ki si je zadalo nalogo, da združi interese predvsem industrije za gradnjo skladišč za surovine, predelovalnih obratov v luki, je prva iniciativa pri nas v tej smeri. Upajmo, da bo kmalu konkretizirana z etapno ureditvijo teritorija in prvih skladišč za surovine. Za to je seveda predpogoj, da bo luka sposobna sprejemati ladje velike tonaže in pretovarjati surovine na sodoben način. Za te infrastrukture so potrebna velika investicijska sredstva, katerih efekti za narodno gospodarstvo pa so očitni. 2e prva faza gradnje luke je dala Kopru barvo ne več samo primorskega, ampak pomorskega mesta. Ne gre samo za zunanjo podobo, ki jo dajejo ladje na sidru ln ob obali, živahen promet kamionov, ampak predvsem za nov človeški ambient, ki se polagoma uveljavlja. V luki dela okoli 1000 delavcev. Mnogi še niso definitiv-no naseljeni v mestu, toda predstavljajo potencialne prebivalce obmorskega mesta. V zadnjih 6 letih so se naselila v Kopru predstavništva 4 ladijskih agencij in 6 špedicijskih podjetij in podjetje za oskrbo ladij. V Kopru je odprl svoje predstavništvo tudi «Jugo inspekt« in sedaj ga odpira tudi Jugoslovanski register ladij. Organizirana Je pomorska zdravstvena inšpekcija, kakor tudi fitopa-tološka. Carinski organi so povečali število uslužbencev in odprli v prosti carinski coni nov urad. Luška kapitanija je bila reorganizirana. S prosto carinsko cono se odpirajo možnosti za večjo dejavnost 'zunanjetrgovinskih podjetij in predstavništev inozemskih firm. Prisotnost ladijskih posadk, voznikov in poslovnih ljudi ima efekte tudi na domačo trgovino in gostinstvo. Naše ladjarsko podjetje »Splošna plovba«, ki Je letos proslavljalo 10-letnico ustanovitve, ima sedaj že 16 ladij za dolgo in veliko obalno plovbo s skupno 98.600 BRT. Ko zaključujemo sestavek, ne moremo iti mimo velikih u-spehov domačega ladjarskega pod- jetja. Njegov razvoj se odraža tudi na dejavnosti koprske luke. »Splošna plovba« vključuje Koper v linijo za zahodno Afriko, za južno Ameriko in v linijo «okoli sveta« To so za sedaj najpomembnejše linije, s katerimi razpolaga luka, ki mora kot luka za generalni tovor razviti svoje linijske zveze. Niti luka Koper niti linijska dejavnost «Splošne plovbe« nista še dovolj razviti, da bi lahko govorili o matični luki za naše ladjevje. Z razvojem koprske luke pa se odpirajo tudi te perspektive. CORTINA D'AMPEZZO, 14. — V Forcelia Longeve (2307 m) je bila otvorjena nova zavarovana pot, imenovana po Albertu Bonacossi. Pot veže kočo Auronzo s kočo bratov Fonda Savio. Vse delo so opravili člani C Al cXXX. Ottobre« iz Trsta, ki ima v tem predelu nekaj koč ter potrebno opremo za taka težavna dela. ftitflcpe rjlerlnlibee Katere knjige pripravlja :birka ((Globus)) v 1.1964-65 Tako se je pred kratkim zasidrala ob pomolu 90 v newyorškem pristanišču ladja »Leonardo da Vinci«. Ta pomol na otoku Manhattanu je sedaj na razpolago plovni družbi «IW'a» m je zanjo velikega pomena zlasti zaradi tega, ker bosta tam pristajala velika transatlantika «Michelangelo» in «Raffaello» ...........................................................11,11.'("“■" ZAČETEK TRETJEGA ZASEDANJA II. VATIKANSKEGA KONCILA Na včerajšnji otvoritveni seji samo daljši papežev govor Pravo delo koncila se prične danes - Med včerajšnjo otvoritveno slovesnostjo je postalo slabo kardinalu iz Los Angelesa in nekemu pastorju reformistične cerkve VATIKAN, 14. — V baziliki sv. Petra se je danes pričelo tretje zasedanje II. vatikanskega ekumenskega koncila. Okrog 2500 koncilskih očetov (škofi in nadškofi, a-postolski prefekti ter nekateri redovni poglavarji), kakih 80 opazovalcev in gostov, nekaj stotin strokovnjakov, manjše število laičnih avditorjev, med katerimi je prvič tudi nekaj žensk, predstavniki diplomatskega zbora ter še rimskega plemstva — vsi ti so bili ob 8,30 že v cerkvi. Papež je prišel baziliko ob 9,15, in sicer je napravil na nosilnici vso pot med obema dolgima tribunama, na katerih imajo svoja mesta koncilski očetje. V družbi 24 koncelebran- tov je nato papež pristopil k oltarju ter pričel mašo, z njim pa vsi koncelebranti, med katerimi so trije kardinali (Tisserant, Ler-caro in Španec Larraona), ter nad-škofje in škofje, večinoma iz iz-venevropskih mest, razen Madrida in Guarde (Portugalska); nadalje je bil koncelebrant generalni tajnik koncila ter dva poglavarja cerkvenih redov. Po tej skupni maši, pri kateri so koncelebranti pri obhajilu odvzeli iz papeževega kelika nekaj kapelj vina s posebno žličko iz pozlačenega srebra, na kateri je bil upodobljen papežev grb ter priložnostni napis z današnjim datumom (vsak od celebrantov si je Lovran pri Opatiji. — Zaradi milega podnebja je bivanje v nekaterih obmorskih krajih prijetno tudi izven samega poletja. Turistični operaterji delajo vedno bolj na to, da privabijo turiste tudi v jeseni spomladi in celo pozimi. Skoraj v vseh bolj pomembnih krajih bodo nekateri hoteli odprti tudi pozimi; v Lovranu hotel »Bel- ved ere« obdržal žličko kot papažev dar v spominu), je imel papež tričetrt ure dolg govor. Papežev govor bo predmet teoloških strokovnjakov Znaten del tega govora je bil posvečen vprašanju razmerja med škofi in papežem. Na koncu svojega govora je papež pozdravil vse navzoče, tako koncilske očete kot goste in to pot prvič navzoče ženske, ter naslovil pozdravne besede tudi vsemu svetu. Med tistimi, katere je papež obhajal in ki so simbolično predstavljali vse vernike, je bil tudi papežev brat senator Montini. Po papeževem govoru se je zaključila otvoritvena seja in prva delovna seja bo jutri dopoldne. Med obredom otvoritve koncilskega zasedanja, je postalo kardinalu iz Los Angelesa slabo. Sicer si je kardinal Mc Intyre opomogel, vendar so ga po nasvetu zdravnikov, ker ime že 78 lr t, odpeljali na neko kliniko, kjer bo nekaj časa na opazovanju. Med otvoritvijo pa je postalo siabo tudi Oscarju Cullmannu, pastorju reformistične cerkve ter profesorju eksegeze novega testamenta na univerzah v Baslu in Parizu, ki prisostvuje koncilu kot gost. Tudi on sl je kmalu opomogel, vendar se ja raje vrnil na svoje stanovanje. Prof Cullmann je eden izmed najbolj poznanih protestantskih strokovnjakov za ekumenske probleme. Pozneje se je zvedelo, da se Cull-manri že dobro počuti in da se bo prihodnje dni že udeležil zasedanj koncila. Otvoritvene slovesnosti treljegs zasedanja koncila so se udeležili opazovalci delegati carigrajskega patriarhate moskovskega patriarhata, številnih vzhodnih in zahodnih cerkva. 2e omenjeni prof. Cullmann se je otvoritvene slovesnosti udeležil kot gost tajništva za zedinjenje kristjanov. Jacquet je skupaj s svojim britanskim tovarišem Ernestom Marple-som pregledal naprave ki bodo, služile za te preiskave. Geološke preiskave bodo trajale nekaj tednov. Napravili bodo zemljevid morskega dna z nekim akustičnim postopkom. Pozneje bodo napravili kakih sto vrtanj za ugotovitev na rave raznih geoloških plasti ta dela bodo trajala približno eno leto. Priprave za predor pod Rokavskim prelivom PARIZ, 14. — Danes se Je začelo delo geoloških in geofizlčnih preiskav, ki so potrebne za graditev predora pod Rokavskim prelivom. Minister za javna dela Mire Smrt italijanskega diplomata v SFRJ BEOGRAD, 14. — Sinoči okrog desete ure je na poti Beograd Zagreb pri vasi Dobrinci prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje pomočnik italijanskega pomorskega atašeja 42-letni Gustavo Velebele-Vai. medtem ko je bil pomočnik ameriškega pomorskega vojaškega atašeja 38-letni major Filip Garm s hudimi poškod bami odpeljan v bolnico v Sremski Mitroviči. Njegovo stanje je še ved no kritično. Diplomatski avtomobil ameriškega poslaništva, katerega je vozil major Garm, se je pri prehitevanju traktorja zaletel v tovorni avtomobil s ; rikolico, ki je vozil nasproti. Trčenje je bilo tako močno, da je prednji del avtomobila skupno z motorjem odletel s ceste v kanal. Vozniku tovornega avtomobila se ni nič pripetilo. Pred poroko v Atenah, ATENE, 14. — V Atenah se nadaljujejo slovesnosti na čast kralju Konstantinu in njegovi nevesti Ani Mariji. Tudi danes popoldne so kralj, njegova zaročenka, kraljica-mati Frederika, danski kralj Friderik in kraljica Ingrid sprejeli na vrtovih poletne rezidence goste Vseh slojev — atenske plemiče ln preproste kmete in ribiče, (čudno pa je, da imajo člani grškega dvora — te dni na Danskem kralj Konstantin, prej nekoč pa njegova mati v Londonu — vedno neprijetnosti, ko Grki v tujini pred njimi demonstrirajo za svobodo grškega ljudstva ali pa tudi posameznih oseb.) Založba «Mladinska knjiga» v Ljubljani izdaja edino načrtno urejevano zbirko potopisov «Glo-bus», ki si je pridobila številne bralce. V sezoni 1964-65 bodo izšle v zbirki «Globus» štiri knjige: A. Gerbault: Za soncem, F. Avčin: Kjer tišina šepeta, D. Ra-denkovič: Od Havajev do Južnega tečaja in Z. Jerin: Vzhodno od Katmanduja. V prvi knjigi bodo združena tri dela samotnega francoskega popotnika okoli sveta, kakor jih je pisal med potovanjem in po njem na svoji jadrnici. Avtor je odrinil od francoske sredozemske obale, doživljal viharje in brezveterja na Atlantiku, srečno in zmagovito pristal v Ameriki, nadaljeval samotarsko pot prek Tihega oceana, našel zavetje v njegovih slikovitih otokih ter plul do Avstralije, Afrike in spet do domovine. Gerbaultov beg pred civilizacijo nam postane razumljivejši, če vemo, da je bil med vojno letalec, ter doživel doslej najbolj uničevalno vojno človeštva. Vedno znova se je vračal v Polinezijo in tam tudi umrl. Ing. France Avčin, doktor tehnike in univerzitetni profesor, izumitelj, alpinist, nekdanji državni prvak v drsanju in dviganju uteži, je prav gotovo izredno dejavna osebnost. A poleg tega je še planinski pisec izrednih kvalitet in kot eden najvidnejših slovenskih plezalcev ima pač kaj povedati. Opravil je številne prvenstvene vzpone v Julijskih in Kamniških Alpah ter na stotine težkih tur na jugoslovanskih gorah, na Švicarskih Alpah, na Olimpu itd. V knjigi, ki bo izšla v zbirki «Globus», bodo zbrani njegovi poglavitni planinski spisi izpred vojne, iz časa vojne (ki jo je prebil v partizanih) in iz časa po vojni. Dodanih pa bo še nekaj Avčinovih najznačilnejših lovskih zgodb. V tretji knjigi opisuje beograjski publicist in novinar Djordje Ra-denkovič velike in majhne podvige človeka, ki danes vztrajno in zmagoslavno osvaja še šesto celino našega planeta Antarktiko. Radenkovič je leta 1962 obiskal ameriške znanstvene ^staje -na Antarktiki, toda nd poti tjakaj se je ustavil tudi na nekaterih otokih v Pacifiku in na Novi Zelandiji. Avtor četrte knjige je z alpinistom Alešem Kunaverjem preživel pozno jesen 1962 in zgodnjo zimo 1963 na dolgi poti čez vzhodni del nepalske dežele. Država Nepal je šele petnajst let odprta svetu in tako sta jo šla tudi Jerin in Kunaver odkrivat: izdelala sta film o življenju šerp in nastala je tudi bogato ilustrirana knjiga, ki vpleta v dnevnik nenavadne in naporne poti in srečanja z nepalskimi ljudmi, gorami, bogovi in odpira bralcem neznani Nepal onstran glavnega mesta Katmanduja. Pri opremi prve knjige je sodeloval Uroš Vogala, pri drugih dveh pa Janez Le-nassi. Kot izredna izdaja zbirke »Globusa pa izide knjiga Marjana Tršarja: Danski mozaik. (Celotno zbirko je mogoče naročiti po subskripciiSki ceni v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20). .....„„„„„„.n.....im......lunini.mn.um....iiiiiiiiiii.mm.im« Vrsta cestnih nesreč ln mnogo smrtnih žrtev RAZVOJ PROMETA V LUKI KOPER Leto 1959 1960 1961 1962 1963 Izvoz Uvoz 8 24 38 59 57 18 60 104 173 477 Tranzit 1 3 2 8 65 Razvoz Skupaj 34 35 33 30 30 61 122 175 270 639 SONDRIO, 14. — Pri neki cestni nesreči v bližini Dubina so se ubili trije mladeniči. Nek* avtomobil je na nekem ovinku zavozil s ceste ter se razbil. Iz razbitin so potegnili dva 26-letna mladeniča že mrtva, medtem ko je tretji, ki Je imel 28 let, umrl med prevozom v bolnišnico. CASALE MONFERRATO, 14. — Na pokrajinski cesti Teruggia — Valle Gheza je neki avto zavozil ceste ter se prevrnil po nasipu. Od šestih oseb, Ki so bile v avtomobilu, Je bil takoj mrtev 22-letni vozač ter njegov 59-letni oče. Ostale štiri osebe so bile hudo ranjene, tako da zdravniki še niso izrekli prognoze. BERGAMO, 14. — Pri cestni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo pozno zvečer med Piazza Bremba-na ln Oimo al Brembo, sta izgubila življenje dva mladeniča 16. ln 17. let, ki sta se z motorjem zaletela na nekem ovinku v drug motor. Vozač drugega motorja Je v bolnišnici. MILAN, 14. — Pri nesreči v poznih popoldanskih urah na avtocesti Milan — Jezera so izgubile življenje tri osebe: 63-letni Gaudenzlo Preti iz Novare, njegova 30-letna hči in 6-letna vnukinja. Avto, ki ga je vozil Preti, se Je zaletel v neki tovornjak. Preti je bil takoj mrtev hči ln vnukinja pa sta umrli po sprejemu v bolnišnico. Šoferja to- GROSSETO, 14. — Na periferiji Grosseta Je na nekem ovinku zavozil s ceste avto, ki ga je vozil neki 53-letnlk, ter se zaletel v drevo. Vozača in njegovega očeta so hitro prepeljali v bolnišnico, a sta takoj umrla, ker sta imela prebito lobanjo. GIOIA DEL COLLE (Bari), 14. — Na cesti, ki veže Gioio z vojaškim letališčem, Je prišlo nekaj kilometrov od naselja do cestne nesreče. Ko je neki avto prehiteval drugo vozilo, je podrl štiri letalske podčastnike, ki so se peš vračali na letališče. Eden od podčastnikov je umrl zaradi prebite lobanje, medtem ko so ostali trije v bolnišnici. ANKARA, 14. — Na Tauru je prišlo ob cesti Kayseri-Aeana do hude nesreče. Neki tovornik, na katerem je bilo več oseb, je padel v 70 m globok prepad. Ubilo se Je 9 oseb, 41 Je ranjenih, 15 pa jih je ostalo nepoškodovanih. sta se ubila zaradi padca v masivu Wettersteln; končno je neki policijski agent zaradi srčne kapi umrl med hojo v hribih. Razen tega Je našlo smrt še neko dekle, ki jc padlo z neke skale. Deset otrok je zgorelo V kratkem času štirje mrtvi v hribih MONCHEN, 14. — V Bavarskih Alpah so v zadnjih 48 urah štiri osebe izgubile življenje, medtem ko sta dve drugi ranjeni. Enega alpinista je ubilo ter dva hudo ranilo v masivu Chlemgau, ko se je KASOTA (Minnesota), 14. — Deset otrok od dveh do 16 let Je našlo smrt v požaru neke dvonadstropne hiše v Kasotl. Edina preživela Je neka 14-letna deklica, ki se je vrgla z okna drugega nadstropja ter tekla več kot kilometer daleč, da Je priklicala gasilce. Pri požaru na ladji trije mrtvi MIAMI (Florida), 14. — Na španski trgovski ladji »Bierra Iranzazu« je nastal kakih 100 km od kubanskega obrežja požar. Pri tem so trije mornarji našli smrt, ostale pa je pobrala neka holandska ladja. TURIN, 14. — Vlak je povozil nekega 36-letnega delavca, ki je v mesečnem stanju vstal ter šel. ne da bi se zavedal, prav na tračnice vornjaka sta 'ostala nepoškodovana, i vsulo kamenje; druga dva alpinista | na progi Plnerolo — Torre Pelllce. že nekaj časa. Potresni sunek TARANTO, 14. — Seizmografi meteorološkega observatorja v Ta-rsntt« so včeraj zabeležili potresni sunek, ki bi moral imeti svoj epicenter približno 400 kilometrov daleč proti vzhodu, verjetno v Jugoslaviji. Sunek je bil zabeležen šest minut pred polnočjo. Orkan «Gladys» SAN JUAN (Portoriko), 14. — še en orkan, ki so mu dali ime «Gla-dys», se Je formiral približno 2000 kilometrov južno-vzhodno od San Juana. Orkan se pomika v smeri severozahod s hitrostjo približno 30 kilometrov na uro. SEUL, 14. — Zaradi poplav srednjih ln Južnih predelih Južne Koreje je izgubilo življenje 218 oseb, nadaljnjih 230 pa je izgubljenih. Vročina v Parizu PARIZ, 14. — Odkar so pred ne kaj manj kot sto leti pričeli redna metereološka opazovanja, še niso nikoli v Parizu na današnji datum zabeležili tako visoke temperature kot letos: 30,7 stopinje ob 14.16; prejšnji rekord 30,2 Je bil od 14. septembra 1947. BERN, 14. — Josette Bauer, ki so Jo pred tremi leti skupaj z možem obsodili na dolgo zaporno kazen zaradi umora lastnega očeta, je preteklo noč pobegnila iz ženske bolnišnice v Bernu, kjer se Je nahajala Hans Hellmut Klrst; 08/15 danes «V nekem zahodnonemškem mestu je bila sodna razprava. Nekega vojaka so obtožili, da je telesno napadel svojega predstojnika. Spoznali so ga za krivega in obsodili. To nikakor ni bila justična zmota; in vendar je šlo tu predvsem za posledico napak, ki jih je storil Bundes-wehr. Nekateri njegovi pripadniki so, kakor kaže, zamenjali idealizem z iluzijo, in disciplino z mrliško pokorščino, kar je bilo malone značilno za vojsko, ki ji je Bundesiverh sledila. Izkazalo se je, da so bile posledice tudi tokrat hudo nevarne. A vendar ta zgodba o ubogem grenadirju Rechtu in o nesrečnem stotniku Ahlersu nikakor ni zgodba o novi nemški vojski. Poroča samo o ljudeh v uniformi, tudi o njihovem zasebnem življenju, ki so ga skušali ljudje kar se je dalo poenostaviti. Posameznosti so bile pri tem včasih kar zabavne, končalo pa se je vendarle s katastrofo.* S tem predgovorom h knjigi je zahodnonemški pisatelj Hans Hellmut Kirst nakazal osnovno idejo svojega romana «08/15 danes*. In če dodamo še pisateljevo izjavo, da je knjigo namenil ljudem, ki se boje, da bodo ne kega dne spet prepuščeni na milost in nemilost tistemu brezdušnemu stroju, ki v svojih izrodkih grozi zadušiti vsako človeško individualnost, potem so nam pobude tega romana kot nameni, ki jih je pisatelj zasledoval z njim, jasni. Kritizirali, lllllllllllllltlllllllllllllllllllltll«ll''IIIIIHIIIll,llllliml Tri osebe mrtve po zastrupitvi z gobam BRESCIA, 14. - Oče, stat 45 let, je šel s sinovoma 18 in 17 let lov. Pri tem so našli gobe, Jih kar tam skuhali In jiojedll. Kmalu nato so morali zaradi bolečin v bolnišnico, toda ponoči Je umrl najprej oče, nekaj ur pozneje starejši sin, danes pa Je umrl še mlajši sin. smešiti in predvsem opozarjati. Kajti nova nemška vojska se ne razlikuje dosti od hitlerjanske. Pisatelj opozarja predvsem svoje rojake, torej predvsem Nemce, naj pazijo, da nemška vojska ne bo postala to, kar je bila nekoč: vsemogočna sila v državi, z lažnimi tradicijami iw birokracijo, z ljudmi, ki zamenjujejo disciplino z brezpogojno pokorščino in ki vidijo v vojakih samo človeški material, ne pa ljudi. Na nevarnost nove vojske pisatelj ne opozarja in ostaja tako omejen na notranje področje. Toda vsi tisti, ki so imeli priliko spoznati divjanje nemške soldateske v zadnji vojni, vedo, da utegne postati nova nemška armada še bolj nevarna zunanjemu svetu. Kirst tega problema sedaj še ne obravnava. Morda ga bo s kakim prihodnjim romanom. Toda tudi * tem, kar je povedal o današnji nemški vojski, je povedal dovolj ... Z nemškim Bundestvehrom i* njega ljudmi se bodo torej bralci seznanili ob prebiranju nove knjige z naslovom •08/15 danes», katere slovenski prevod (oskrbel ga je Boris Verbič) je izdala založba Lipa v Kopru v skrbni in okusni opremi Jožeta Cente. Takoj moramo povedati, da niti ime pisatelja niti naslov sam slovenskim bralcem ne bosta tuja Pred osmimi leti smo namreč dobili od istega pisatelja roman v treh delih s samo malo krajšim naslovom • 08/15». (Ta nenavaden številčni naslov leposlovnega dela j* simboličen in pomeni kratico za nemško strojno puško.) V tej trilogiji, katere glavna osebnost je bil nemški poddesetnik Asch, nekakšen nemški Svejk, nas je pisatelj seznanil z nemško vojaško dramo; z usodo nemškega vojaka na fronti leta 1941-42 t* usodo ob razsulu. Tisti, ki roman brali, se bodo spominjali, kako so uživali ob njem, saj je z njim pisaetlj razkril nemški militarizem do dna. Roman • Tovarna oficirjev, delo istega pisatelja, ki je v slovenščini A* še) pred tremi leti, je mnogo resnejši. V njem je obdelal tragedijo v vrstah poštenih nemških oficirjev v času pred drugo vojno. S svojim najnovejšim romanom •08/15 danes* pa nadaljuje Kirst svojo malce pavli-hovsko pripoved, le da so predmet njegove pripovedi današnji nemški vojaki in oficirji. Toda zgodba vendarle ni več tako komična, čeprav je še vedno močno satirična. Zdi se, da se j* pisatelj zresnil, kot se je zresnil junak njegovega prvega romana, desetnik Asch. Ta je namreč postal ugleden meščan, hotelir in celo župan. Njegovo pavlihovsko vlogo pa je prevzel drug poddesetnik Kamnitzer, k' prav tako upanja norčije, ki 5* ne boji nikogar in zna upnati v kozji rop vse svoje starešine od narednika do polkovnika. Osrednja osebnost pa je vendar vojak Martin Recht, pohleven ,n neodločen človek, ki si go n®" redniki izposojajo za tarčo >v0.' jih šikan in ki na koncu dozi’ vi svojo tragedijo, obsodbo Z®’ radi nepokorščine, obenem po sebno srečo z ljubljenim dekle-tom. Seveda je v nekaj besedah nemogoče obnoviti vsebino sorazmeroma obsežnega tekst*-ki predstavlja pravzaprav izr*Z iz vojaškega življenja v m*' nemški garniziji, kjer sta dt>* vojašnici in kjer pride zaradi povsem nepomembnih stvari do zapleta in spora med pripadat ki grenadirjev in letalci, rut oficirji samimi, med oficirji 1,1 podoficirji, med temi in t>oj* ki in celo do konflikta med civilnim prebivalstvom in voj>k°‘ V teh spopadih odigrajo p01*' že omenjenih nekaj osrednji vlog še nesrečni stotnik I«*®, stva Ahlers, pa naduti letals^j narednik Vossler Typen, suro narednik Rammler in omeje major Bornekamp. Pisatelj , * zdaj posmehuje, zdaj karikira-zdaj spet . ostro biča ljudi 1 njihovo obnašanje, plete Pr’*c’*’!. no zgodbo, pri tem pa neprest no opozarja na negativne P°) ve in na to, da utegne stvar P j stati nevarna. Seveda je tudi dokaj ostro antimilitaristi ^ no noto, zaradi česar je Kirst romanom močno razburkal J* , nost sodobne Nemčije, v k®t* so se pojavili ostri nasprotni njegovega pisanja pa fudi * Vilni somišljeniki. Pripoved romana je lPrV, romana j* , malce dolgovezna, čeprav s« P sateIj drži ustaljene forme gradi svoj roman s kratkimi stavki, v katerih opisuje P01 mezne prizore. Kasneje Pa pisatelj vendarle ogreje, br® močneje pritegne in ga na k ju drži v napetosti, dokler zgodba ne razplete. Prav gotovo bodo bralci Z manom zadovoljni, čeprav bo morda nekateri iskali v ® humoristično P10. tek**® predvsem Poglavitna vrednost tega pa je vendar v njegovi id*) sti, v protimilitaristični noti ° v prizadevanju, tudi v t>0J*k . hraniti človeške vrednote. zaradi tega pa je roman den, da ga vzamemo v roke■ SL ** majhna državica izpod himalajskih vrhov Nepal noče več biti «tamponska država» Opredelitev za politiko neangažiranosti ■ Visoka razvitost poljedelstva in kulture - Zvestoba načelom Bandunga in Beograda Nepal, majhna državica med dvema orjakoma, Indijo in Kitajsko, ob vznožju najvišjih vrhov Tibeta, ki je o njej po zadnji vojni bilo večkrat govora, se kot neodvisna dežela — kljub svoji ozemeljski neznatnosti — vedno bolj razvija in uveljavlja. Prav zadnji čas je v njej prišlo do nekaterih zanimivih dogodkov, o katerih je vredno spregovoriti. Tisti, ki so jim pri srcu institucije, porojene na kapitalističnem Zahodu, pa govore zdaj s tem v zvezi bolj z nostalgijo kot ogorčenjem, enako kot pred nekaj leti, kako da je v Nepalu «parlamen-tama demokracija« izumrla. Ko je leta 1960 kralj Mahendra razpustil strankarski parlament, je izjavil, da «formalno vzdrževanje zahodnih ustanov demokracije ne odgovarja niti leželam nepalskega naroda niti sami demokraciji«. Dve leti kasneje je nepalski suveren, maharadža Diradža Mahendra, objavil novo ustavo, s katero je bila uzakonjena «pančajat demokracija«. Vrhovno zakonodajno telo je «nacionalni pančajat«, ki ga sestavlja 109 članov ((področnih pančajatov«. To je obenem tudi najvišji organ samouprave, ki sloni na vaških pančajatih. Z neposrednimi volitvami so izvoljeni samo ti zadnji, vtem ko vse ostale imenujejo pooblaščeni člani na stiristopenjski pančajatski lestvici. Dokončne sodbe, oziroma mnenje glede tega poskusa uveljavitve izvenstrankarske demokracije, še ni moč izreči, ker se sistem nahaja šele v fazi izgradnje. Vseka kor pa predstavlja zelo važen re zultat opančajat demokracije« od Prava materialne osnove fevdal ne institucije «zamindarov». Naj večja dovoljena zemljiška površina znaša zdaj 25, 50 ali 80 ronpij <1 aker — 23 ronpij). Država bo «zamindarom», ki so bili z agrarno pogodbo prizadeti, izplačala odškodnino, od katere jim bo 10 odstotkov izplačanih v denarju, o-stalo pa v obveznicah. v Katmanduu, romantičnem himalajskem naselju, prestolnici, ki se je v času nekaj kratkih let spremenila v opazovalnico dogodkov na južni in severni strani Hi-malaje, je med drugim lahko o-Paziti spremembo, do katere je Prišlo v splošnem javnem razpo-do bivšega premiera Koi-' J*1®, ki se zdaj nahaja v za-P°ru. Ta je v precejšnji meri iz-gubil aureolo borca za napredne spremembe v svoji deželi, največ zaradi motne dejavnosti nekaterih svojih pristašev. Ti so za-mm poskušali celo z diverzantski-Iri’ akcijami, vendar brez uspeha. Sicer pa ponehujejo razgovori tem, ali je Koiralov režim bil skorumpiran ali ne, ali je njegov odnos do kralja bil korekten ah ne, ali je Koirala bil preblag h prestrog do komunistov, ali mu je uspelo ali ne zadržati enako ((prijateljsko razddaljo« do Indije in Kitajske. Navdušenost za politikanstvo je amenjala navdušenost za razvoj ®že'e same, ki prejema pomoč °d LR Kitajske in od Indije in “d ZDA in od SZ. Največ je go-k ° Paočujatih pa o novi poti, m bo povezovala mesti Katman-11 m Lasu, in o načrtu neke Uru-Jj® Poti, ki bo tekla od vzhodnih ° zahodnih predelov dežele, o tovarnah, centralah, o ne-Pomi uveljavitvi in notranji stabilizaciji dežele, ki sta bili dose-. m v zadnjih nekaj letih, o prijateljstvu z Indijo in Kitajsko, nai ■ V teh zadnjih letih so Ne-P.!®1. svojim mogočnim sosedom Krito povedali, da ne žele več i "tamponska državica« med °ma velikanoma. Nekateri so se radi tega jezili, drugi v začetku niso razumeli, kaj naj to po-vio ' ^amisei "tamponske drža-, ®®“ Pa je, po uradnem komen-Ju Katmandua, v nasprotju z čelom enakosti med neodvisnimi državami. Nepal se Je opredelil za politi- i.0 neangažiranosti, kar predstav-ta Potrdilo za samostojno orien-čijo in popolno neodvisnost. Ta Politika mu je omogočila prija-lj®ke odnose do obeh velikih Usedov. «Nepalska zunanja poli-3,*a j® svojo strukturo dobila v andungu, vsebino pa v Beogra-u,« je ob neki priliki izjavil se-etar Nepala za zunanje zadeve, ahadur Katri. »Izpolnjevanje ograjskih tez,« Je pristavil, «se o odražalo v vseh naših medna-ru(u h odn°sih in stikih, ki bo do P , Prišlo v času, ki je še pred uami.« * zunanji svet Je Nepal še dnu ° S8mo Katmandu s svojo “mmo. z avtom se je tu moč Premikati samo v premeru kakih hiilj. Vse, kar Je onkraj te i ®j®> Predstavlja nevarno pusto-vsčino. Za dve uri razburljive-*a poleta od Katmanduja do Pokre, pod samimi vrhovi Himalaje, je tujcu potreben poseben vizum. Odmaknjenost posameznih naselij, pa še ne pomeni tudi avtomatične in popolne zaostalosti devetmilijonskega naroda, ki si je v teku tisočletij izgradil visoko materialno in duhovno kulturo. Za mesti Baktapur in Patan je neki arhitekt ob priliki dobesedno dejal, da predstavljata pravcati ((sejem arhitektonske fantazije«. Zemlja sama po sebi nepalskemu kmetu ne nudi kdo ve kaj, vendar ta iz nje potegne vse, kar more. Nasploh pa nepalski poljedelci sodijo med najsposobnejše v tradicionalni Aziji. Iz letala se nepalska hribovja zde kot kake topografske karte v naravni velikosti. Sleherna njivica, čeprav pogosto m večja od nekaj desetin kvadratnih metrov, je obdana od kanalov. Vodo tu zbirajo iz vseh izvirkov, od najvišjih vrhov do vznožij gora, ki so vanje vklesane terase s plodno zemljo. Neki strokovnjak FAO za namakanje je izjavil, da so starinski nepalski kanali najučinkovitejši način tradicionalnega namakanja na svetu. O tradicionalni kulturi pa si je moč ustvariti približno podobo, če si človek ogleda nepalske vasi. Vaške hiše so urejene in snažne. Vas tu ni, kot v srednji Aziji, revna kolibica iz blata in odpadkov. A ko so proučevali ta «pojav», so etnologi vsekakor upoštevali tudi estetski vpliv opajajoče lepote nedosegljivih vrhov, M. BLAGOJEVIC V Kopru imajo baletno šolo, ali baletni studio, kot mu pravijo, ki ga vodita Vuka in Stanislav Hiti. Vpisovanje v novi tečaj bo od danes do vključno petka od 11. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na sliki prizor iz baleta v enem dejanju, ki sta ga v minulem šolskem letu, po kantati Matetiča-Ronjgova «Cače moj«, pripravila koreografa Hiti iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiliiiiiiiiiiiiiiitaiiaiiiil«iiiaiiliiiiTilaifiaililliaiiiilgiiiiiiiBliaiiiaiiiii«tiii«fttii>iiiaai>i>iiiii***i>>**eiiii>tiiiMiiiiiiiiti«iiiiaiiiiiiiii^uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*>>iii**iiiii*>iii*Bi>i*ai*<>ii>i'i*ii*n»» MANJ ZNANE POSLEDICE DOKAJ ZNANEGA D OGODKA Napaka elektronskega računskega stroja zapravila sloves banke «Srečni» Thomas je na račun svojih 197 dolarjev dvignil težke tisočake - Ne le prizadeta banka, tudi trgovine z elektronskimi stroji v težavah Cronin in Wayne o Jugoslaviji «Nima rudnikov zlata ima pa zlate ljudi» Vsak kotiček Dubrovnika je umetniški biser Med mnogimi vidnejšimi osebnostmi, ki so v letošnjem poletju obiskale razne kraje Jugoslavije, sta bila tudi znana književnika Archibald Cronin in John Wayne. Kako sta bila navdušena nad lepotami Jugoslavije in nad jugoslovanskim človekom, pričata njuni izjavi dopisniku beograjske «Politike». Archibald Cronin j* rekel: «Se slutil nisem, da je Jugoslavija tako lepa in bogata dežela. Nima sicer rudnikov zlata in diamantov, ima pa zlate ljudi. Odločil sem se, da se v Jugoslavijo ponovno vrnem in se za neka) mesecev v letu naselim blizu Dubrovnika. Prepotoval sem nemara že ves svet, pa nisem nikjer naletel na tako pristne, iskrene in neposredne ljudi, kot sem to doživel v Jugoslaviji. Enako sem očaran od njenih naravnih lepot kot od lepote duše njenih ljudi Na neki prireditvi v Beo gradu sem si ogledal tudi ljud ske plese. Kdor hoče spoznati ju goslovansko dušo, veselje in ra doživost tega prekrasnega ljud stva, si na vsak način mora ogledati njihovo folkloro.» «Bil sem v Dubrovniku. Doslej še nisem videl lepšega mesta. Ne vem, kaj je lepše: ali bogata kulturna zakladnica starih spomenikov, razkošna lepota narave ali božanska tišina dubrovniških ozkih ulic. Tudi tu sem srečal same ljubeznive ljudi, ki so me sprejeli kot najboljšega prijatelja. Nekega dne, ko so zvedeli za mojo ribiško strast, so me povabili na ribolov. Zvečer pa smo se vsi skupaj zbrali v hotelu «Excelsior» tela z nami, ter pospravili vse, kar smo nalovili. Takšni so Jugoslovani!)) Svoje vtise iz Jugoslavije pa je John Wayne takole izrazil: «Obiskal sem že vse dežele Evrope, a živel v Ameriki in Indiji. Smatram, da sem na vsem področju, od Pacifika do Jadranskega morja, kot doma. Vendar bi hotel pristaviti nekaj posebnega. Jugoslavija je edina dežela, kjer se mnenje ljudi o življenju in njihovih medsebojnih odnosih popolnoma sklada z mojim. Jugoslavija je dežela, kjer bi se mogel tudi za vedno naseliti. Bil sem na Hvaru. Ljudje na tem otoku so tako pristni, da bi se mi zdelo, če bi med njimi ostal, ostali del svojega življenja, kot da sem med svojimi.» «Obožujem Beograd. To je naj-romantičnejše mesto, kar sem jih videl. Beograjske trdnjave Kale-megdana in pogled na obe reki pod njimi — Savo in Donavo in brezkrajno ravnino na drugi strani njune obale — nihče, dokler je živ, ne bo mogel poza-biti.» «Obiskal sem tudi Split. In reči moram, da je to mesto privlačnejše od mnogih drugih v Evropi, ki leže ob morju. Bil sem nadalje v Trogiru ' — fantastičnem mestu. Takega naselja nisem še nikjer videl, čeprav sem prepotoval malone že ves svet.* Priporočamo knjigo... V svoji vnemi, da zadosti vsakrinim potrebam na slovenskem knjižnem trgu, je založba Mladinska knjiga v Ljubljani pripravila knjigo velikega formata JUGOSLAVIJA. Besedilo, ki so ga napisali prof. France Planina in sodelavci, spremlja nad 300 barvnih podob, ki sta jih narisala akademska slikarja Ive Šubic in Jože Ciuha. Knjiga prinaSa opis jugoslovanskih pokrajin in mest, življenja in dela jugoslovanskih narodov ter kratek oris njihove zgodovine. Namenjena je predvsem mladim bralcem a bo zlasti pri nas zelo koristna tudi odraslim. Novo delo spada v zbirko, v kateri sta doslej izšli knjigi Naš prijatelj atom in V svetu narave. Sedaj je še možno naročilo po subskribcijski ceni (tudi v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.) pa posedli za mize, direktor ho-.......................................um................................................................umnima kv?y,EJ? (od 21..3. do 20.4.) Ne u-Noi,„a, se s špekulativnimi posli. zaru2* 4ustv®no vprašanje je dokaj Pleteno, toda ni nerešljivo. dohv„ obvešča, da se vr š: vpisovanje učencev ln učenk do vključno dne 25. septembra tj. Od 5. do 20. oktobra letos vabimo na zanimivo potovanje po Španiji. Cena 78.000 lir Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «Aurora». Trst, Ul. Clcerone še 4 tel. 29-243. Izvajala bo naslednji program: S Allegra — Romulus — simfonija; Respighi — Feste romane — simfonična pesnitev; C. M. von Weber — Povabilo na ples; Porri-no — Altair; Ponchielli — La Gioconda in Ples ur; Rossini — Priziv Viljem Tell — simfonija. Z vespo v avto Včeraj zjutraj se je v bližini občinskega stadiona pri Sv. Soboti ponesrečil z lambreto TS 22056 28-letni trgovski pomočnik Giulio Mauri iz Ul. Flavia 23/3. Okoli 6. ure zjutraj je Mauri zapustil s skuterjem svoj dom Namenjen je bil v Istrsko ulico na svoje delovno mesto. Toda že v bližini stadiona se ie vožnja nesrečno končala. Iz Stare istrske ceste se je namreč nrtneljal z avtom fiat 500 TS 56566 38-letni Ser-gio Mingot doma iz Bazovice št. 136. Ko je Mingot zavijal na levo v yi. Flavia, se je oripelial mimo Mauri. ki se je zaletel v vozilo, ki ie prihajalo z desne strani. Motorist. se je seveda prevrnil ter ne rodno padel. Pri padcu se te pobil no glavi, se porezal oo desni roki (možne so tudi kitne poškodbe) ter dobil Draške in nodplutbe po desnem kolenu in desnem gležnju. Mladeniča, ki se |e tudi pritoževal zaradi bolečin na prsih, so prepeljali takoj v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Snrejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo teden dni zdravljenja. Poletne prireditve VERDI Pri blagajni gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za tretj; ljudski koncert orkestra gledališča Verdi, katerega bo vodil dirigent Gabriele Ferro, sodeloval pa bo solist-violist Aldo Bennici. Program bo obsegal skladbe; Sollina — Koncertne variacije (prva absolutna izvedba); Bartok — Koncert za violo in orkester (prvič v Trstu); Beethoven — 8. simfonija. Koncert bo v četrtek 17. t.m. z začetkom ob 21. uri. Nazionale 16.00 »II trionfo di Tom e Jerry» Barvne risanke. Arcobaleno 16.00 »Le schiave esisto-no ancora« Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 15.30 »La donna di pagiia« Eastmancolor. — Gina Loltobrigida, Sean Connery. Femce 16.00 «Zulu» Technicolor. — Stanley Baker, Jack Havvkins, Ul-la Jacobsson, Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 »La doppia vita di Dan Cralg« Albert Finney, Susan Hampshire. Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 »I due maflosi« Tech-nicolor. Franco Franchi, Ciccio ln-grassia Aroldo Tieri Fiiodrammatlco 16.30 »Minorenni bru-ciate« Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «11 pianeta proibito«. Cristallo 16.30 »Ore rubate« Technicolor. Susan Hayworth. Capitol 16.30 «La legge del Slgnore« Technicolor, Gary Cooper Garibaldi 16.30 »La valle della ven-detta« Technicolor. Burt Lancaster, Sally Forest. Zadnji dan. Impero 16.30 #Due mariti per volta«. Moderno 16.30 »Tumbuctu« — John Wayne, Sophia Loren. Zadnji dan. Astra Počitek. Vittorio Veneto 16.30 «1 fuorilegge del matrimonio« Ugo Tognazzi, An-nie Girardot. Prepovedano mladini Astoria Danes počitek. Jutri ob 17.00 «FBI agente implacabile«. Abbazia 16.00 »La ragazza di Berli-no» Nadia Tiller. Ideale 16.30 »Una pallotola netla schiena«. KINO "A PROSTEM Satelltte (NaseUe sy. Sergija) 20.00 »La crociera del terrore« Metroco-lor. Dorothy Malone. Skedenj 20.C0 »Ritomo a Pevton Plače« Technicolor. Jeff Chandler, E-leonor Parker. Prosvetno druStvo v Skednju priredi v nedeljo 27. septembra izlet na Reko in v Senj. Vpisovanje vsak večer, razen sobote iri nedelje, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih. Ul. dl Servola 124)1. SPDT priredi v nedeljo 4. oktobra izlet v Kanalsko dolino, v dolino Zaj-zere In mimo zavetišča Grego na Poludnlk (Jof di Mezzagnot) Avtobus se bo ustavil tud' pn postajah' šču žičnice na Višarje in na Dotikam Prosvetno društvo Andrej Cok priredi v nedeljo 20. tjn enodnevni izlet v Predjamski grad, Rakov Škocjan in k Cerkniškemu Jezeru. Vpisovanje pri Draščkovih. V nedeljo 20. septembra organizirajo: PD »Slavko Škamperle« PD »Ivan Cankar« Akademski klub JADRAN Taborniki Rodu modrega vala celodnevni izlet v BENEŠKO SLOVENIJO (LanUarska jatna, Tnnkov grob v Trčmunu. samostan na Stari gori). Prijave se sprejemajo pri SPZ v Ul. Geppa 9. Vpisnina 1000 lir. cepljen meriti manj kot 800 do 1000 kub. IMIIIIIIIIMHIIIIlaillllllllllllinillUllllimil IIIIIIIUlUtTI tllllllliillilllillllliiiiiiii „1(1111111, Iiiiiiim,im,hhihh,|„,|||||||||||||||||||(||||||||||||||||)|t||||n Četrti dan po zločinskih strelih v lil. Cadorna Tržaško podzemlje še vedno skriva kriminalca Mesgheza Policija je zaslišala že na desetine sumljivih tipov, pregledala na desetine stanovanj in lukenj, toda o Mesghezu ni ne duha ne sluha - Marassijevo stanje nekoliko boljše Policijske oblasti in predvsem leteči oddelek tržaške kvesture že štiri dni zasledujejo Giuseppa Mesgheza, ki je v petek 11. t. m. zvečer skoraj smrtno ranil s strelom v trebuh 26-letnega mestnega redarja Gabriela Marasslja, Ali je še kriminalec v mestu? Ali se mu ni morda posrečilo že pol ure ali uro po zločinu, oditi Iz mesta ter se skriti pri kakem znancu, morda sto in sto kilometrov daleč od Trsta? To vprašanje si zastavljajo vsak dan policijske oblasti, ki ga zasledujejo. Na splošno pa prevladuje mnenje, da je Mesghez še vedno v mestu ter da čaka tu na priliko, ki bi mu omogočila neoviran pobeg iz mre-že, ki mu Jo je postavila policija. Nadzorstvo nad vsemi dohodi ln izhodi iz mesta je sedaj popolno. Kriminalec ne bi mogel zapustiti mesta niti z avtom, niti z vlakom In niti z ladjo. Na vseh križiščih so razporejeni agenti javne varnosti, ki bi ga lahko takoj spoznali na podlagi desetin ln desetm slik, ki jim jih Je poslalo osrednje poveljstvo. Kljub temu pa obstaja možnost, da je Mesghez utegnil zapustiti mesto peš, seveda le pod pogojem, če ga precej daleč od Trsta čakal kak prijatelj, ki ga je odpeljal na varno. Leteči oddelek kvesture med tem neutrudno nadaljuje svoje delo. Dan za desetine Razna obvestila Na sedežu /druženja Italija - ZSSR v Trstu, Ul. S. Nicolb 11-11,. tel. 29-403, je v teku vpisovanje v tečaje ruskega Jezika. Kdoi se želi vpisati, naj se obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure, • • * • V sredo 16. t.m. eb 1». url oo v dvorani na Trgu San Giovannl 1 (I. nadstr.) v organizaciji kulturnega krožka »KodoKo Morandi« govoril kritik Mario Cannella o temi: »XXV. kinematografski festival v Benetkah«. Bandit Giuseppe Mesghez imel stike, vlada vzdušje popolne podpore zasledovanemu kriminalcu. Nihče ne ve nič. ni videl ničesar ter se sploh ne spominja, da bi kdajkoli prišel z njim v stik. Ta okoliščina je na svoj način vznemirljiva, ker kaže na določen preobrat v tržaški kriminaliteti. Tržačan, ki je na ta ali oni način kršil zakon, se ni nikoli zatekel k skrajnemu sredstvu upo- dnem Doliristi zasIKnielr. K »rajnemu sreasivu upo- ta desS o^K £b1ist„?1"eRa ^“dnega orožja. da bi se izognil aretaciji. Mesghez je šel mimo • tega pravila ter uporabil metode, ki so značilne za nekatere dr.ave na zapadu. I m, potem moramo imeti za takšne stah ljudi s katerimi je Mesghez I Zdravstveno stanje redarja Ma- prišle vsaj nekoliko v stik z Mes ghezom. Med drugimi so zaslišali tudi «Giannetto», kriminalčevo prijateljico, toda brez uspeha. V vr- rassija se med tem ni spremenilo. Včeraj popoldne se Je bolnik celo bolje počutil. Med drugim mu Je zaradi intenzivnega zdravljenja z antibiotiki temperatura nekoliko padla. Včeraj popoldne so zdravniki zabeležili okoli 37,5 stopinje, kar da slutiti, da se bo ponesrečenec utegnil izmazati 1z smrtne nevarnosti. V preteklih dneh so redarja obiskale številne osebnosti, kot na primer župan Franzil ln podpre-fekt Mollnari. Vsak dan pa zahaja na kirurški oddelek poveljnik mestnih redarjev Dolce, ki se stalno zanima za potek zdravljenja Marassija, ki je bil vedno eden izmed najzglednejših redarjev. Fanta je podrl z avtom Včeraj popoldne ob 14,40 so prepeljali na zdravniški oddelek 10-letnega šolarja Valterja Volpeja Iz Ul. Zorutti 16, ki se je laže poškodoval pri prometni nezgodi v Ul. Šalita Zugnano. Deček je šel v omenjeno ulico obiskat deda in babico. Ko je prečkal ulico, ga je podrl na tla avto znamke »Austin A 40» TS 53836, ki ga je v smeri proti Ko-lonkovcu upravljal 47-letnt Emilio Crovatin iz Opčin - Proseška 7. Dečka je spremil v bolnišnico njegov oče Ferruccio, star 40 let, ki je pojasnil okoliščine nezgode. Zdravniki so ugotovili na dečku razne poškodbe na komolcih, na desnem mezincu, na križu ter na levi goleni. Ce bo Slo vse po sreči, bo ozdravel v 7 dneh. Včeraj-danes ROJSI VA. SMRTI IN POROKE Dne 13. in 14. septembra se Je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 8Het.nl Aristlde Pap»' glorglo, 77-letnl Giusto Ulclgral, I3" letni Giovannj Knez, 30-letni Lin® Sirotlch. 87-letna Tecla Milocco »d. Fabris, 62-letni Carlo Hemala, & letna Antonia Brochetta por. Monte-(orte, 84-letnl Pletro Olart, 96-letna Antonia Vascotto vd. Dabri, 49-letnl Lodovlco VVeber, 87-letna Amabile Ih' nocente vd. Gasparotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 04 I. - 2» Crevato, Ut. Roma 15; INAM A* Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. deli'Istri a 43 j dr. Codermatz, Ul, Tor S Plero dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italla 14; PrefldihL Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Tf* Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (14. ». - 2«. t.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena. Ul. dellTsU^® 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. P)*' ro 2. Mali oglasi PODI io pokrivala ta puoe, prepr^ Kt in sintetične preproge ca flodniK® 12 plastike, game, Moquette »» rakton BeneSke zavese (tende ven** z ane) po meri. zastori Cini tex, prevleke n plastike. A. H* ITALPLAST — Tr* Otpcdale »»: •• Tel. 13-919. OARVVIL - Plazza S. Giovannl « J — natančna ln vestna popravila *r la zlatnine. II—17-lelnega fanta Uče trgovina J*' stvin Moretti, Corso Garibaldi Si- * Deželno zasedanje izvoljenih predstavnikov KPI .J Cervignanu je bilo deželno zadnje deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev ter županov izvoljenih na listah KPI iz vseh treh pokrajin naše dežele. Zaseda-nJu Je predsedoval sen. Pellegrini, uvodno poročilo pa je imel deželni podtajnik KPI Colli. Na zasedanju so predložili dva osnutka deželnih zakonov, ki se nanašata na deželni gospodarski načrt in na ustanovitev demokratičnega nadzorstva nad delovanjem Pokrajine, občin in drugih lokalnih ustanov. Poudarili so nujnost, da parlament čim prej razpravlja o komunističnem zakonskem osnutku o prispevku 400 milijard za de-o predlogu za ustanovitev ustanove tržaškega pristanišča in 0 predlogu o izpremembi zakona 0 vojaških služnostih. V zvezi z avtonomijo lokalnih uaanov so sklenili, da bodo pred-deželni zakon o pooblastilih Občinam in pokrajinam. Podrobneje so tudi govorili o nadaljnjem razvoju deželne uprave in končno ? nujnosti reforme lokalnih financ ter zakonov o občinskih in pokrajinskih- upravah. Italijanski študentje v ladjedelnici CRDA Jf okviru programa o stikih med **uverzitetnimi študenti in podjetni Je včeraj obiskalo štiri-Študentov iz raznih italijan-.55“, univerz ladjedelnico CRDA v rf*^u. Gre za zaslužne študente, ® jut je določilo ministrstvo za Javno vzgojo. Popoldne pa so si »udemti ogledali v Trstu nov se-CIFApentra za strokovno vzgojo Mfiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiuii, mi,,, mnm imiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimimtiiiitiiiifi POJASNJENA SKRIVNOST NA RELACIJI TRST-GENOVA Ponarejali so nagradne podobice da bi dognali proizvodno tebniko Izdelane podobice podjetja Mira-Lanza so nato odvrgli, dve osebi pa sta jih našli in poslali podjetju, da bi prejeli nagrado HUDA PROMETNA NESREČA V BLIŽINI BLOKA PRI FERNETIČIH Med prižiganjem cigarete izgubil oblast nad avtom Avtomobil se je zaletel v obcestni zid, pri čemer se je šoferjeva sopotnica hudo pobila, druga sopotnica in šofer pa le lažje ranila Zaradi trenutne nepazljivosti šoferja, sta se predvčerajšnjim zjutraj ponesrečili skupaj z njim dve ženski par sto metrov od bloka pri Fernetičih na cesti, ki pelje proti Opčinam. V nedeljo okoli 2. ure zjutraj se je 35-letni Sergio Sossi iz Trebč št. 11 pripeljal iz Sežane na blok z avtom znamke Simca-Aronde TS 26273, z njim sta bili tudi 30-let-na Adriana Pecorari por. Gleria, ki stanuje v isti hiši kot Sossi ter 30-letna Silvana Carli por. Fi-nessi iz Padrič 115. Takoj po opravljenem pregledu potnih listov in carinskih formalnosti, so se potniki odpravili proti Opčinam. Kakih 200 metrov od bloka, si je Sossi hotel prižgati cigareto, zaradi česar je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Nenadoma je avto zdrknil na desno stran ceste ter se zaletel v obcestni kamen. Udarec je bil tako silovit, da so se potniki v vozilu več ali manj poškodovali. Najhuje je bila prizadeta Gleriova, ki si je verjetno zlomila desno ličnico, si izbila enega izmed desnih zgornjih zobov ter utrpela hudo lobanjsko travmo s krvavitvijo iz desnega ušesa. Skupaj z Gleriovo so prepeljali v bolnišnico tudi ostala dva ranjenca. Zaradi hudih poškodb so sprejeli Gleriovo v nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. nor1- se res izdelujejo v Trstu podrejene nagradne podobice znane-IL1podjetJa Mira-Lanza? To vprašuje so zastavili tukajšnji kvestu->. m še posebej letečemu oddelil,, astnilci podjetja, ki so pred 5* *. Prejeli iz Trsta dve poštni rnSi * . s. Podobicami. Nekaj iz-niK ■ “ ie bilo popolnoma prist- ■ n ® Pravilnih, toda druge so bi-kn , ovo ponarejene. Prvo pošilj-„ J® Poslala neka ženska, a dru-bo moški, ki je pričakoval, da mu piivi°y?rna izročila za nagrado nov estrični brivski aparat. Vo^°djetje v Genovi je seveda obsulo o zadevi policijske oblasti, mi,S0 ,naročile tukajšnjemu leteče-u oddelku, naj preišče zadevo. l»P(2lska.va je pokazala, da sta bi-drvi^T0 *®nska kot moški čisto ne-' ženska je našla karton • s ifcSi ' v Posodi za smeti v K™ veži domačega stanovanja, se n ,.so. Podobice priromale tja jij.Pobcijskim organom ni posre-,p0 dognuti. Ugotovili so samo, da nek!Po,nareJene» podobice izdelalo domače podjetje, toda ne z amenom, da bi jih spravilo v Ustniki so hoteli samo zah?J , tebuiko izdelave, kar je neoQVa ° mesece in mesece skrb-tphnii m utrudljivega dela. Ko so nori!!!!? osvojdi, so ukazali, naj se tišAo - odvržejo v občinsko smeta ,,, ,pn padričah. Uslužbenci so nn,j~az vestno izvršili. Kako so ™ Podobice priromale v slaS verSke’ ki jih Je P°tem P0' v Genovo, ni bilo pojasnjeno. JfaY tako je ostal zavit v meglo staj doS?dek podobic, ki jih je pota c JL Genovo moški. Zvedelo se saniaTrt du je sin ftl°veka, ki je lektrt* • a, bo Prejel za nagrado e-v ,2?» ,l)Ylvski aparat, zaposlen . adjedelnici Sv. Marka. Nekega ‘e so se v oddelku, kjer je urad- Nekafl^0!1®11- Pojavile podobice. m»rt delavci so jih uporabljali tn;tdrUBlm za zasenčenje elek-šle?"1« ,sv.etilk- CM kje pa so pri-bližirH0110^1-.?0 uBOtovili, da je v Dori kit- skladišče že omenjenega Drav6tj5 ier toreJ očitno, da so od tam prišle v ladjedelnico. Dr. deikš Oappa, načelnik letečega od--■ Kai je poslal v Genovo vse po- dobice, K),]' O »ocj UilUl »klepalo sodišče. M .mu jih je izročil mo-vsej zadevi pa bo končno Pustolovščine dveh mladih potepuhov 164m?.- m,lada fantiča iz Maribora, Janki11 T*van Pečarič ter 17-letni PriS i Javorn'k, sta pred časom Pre/ if , 12 domovine v Italijo, temi a , J dnevi sta ukradla mo-v k i,COil1 ler se botela odpeljati Pa sapk0.. Pristanišče v Istri. Ker v tok i!ma ni posrečilo spraviti Pot m°torja, sta se podala na j* Prekrf*‘iMoian vet£r pa 3ima preltrižal vse račune ter ju p°sadkii da Prosila za pomoč Posadka ftbiskega čolna »Dalia«. dež t * JU Je PriPčljala v Gra-blasta^i izročila pomorskim o-da .t„ ' Mladeniča sta izjavila, ker v Ts-e odločila za krajo čolna, (ta se ki. V1 n>sta našla dela ter hotela vrniti v Jugoslavijo. Nameravala sta se izkrcati v ka ki istrski luki ter nadaljevati pot. do Maribora z vlakom. Z vespo je padel Na sprejemnem oddelku splošne bolnišnice so včeraj nekaj pred 18. uro nudili prvo pomoč 18-letnemu Viniciu Covi, ki se je malo prej ponesrečil z vespo TS 33149 v Ul. Flavia v bližini nočnega lokala «Paradiso». Cova se je peljal z motorjem, toda je nenadoma iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom. Padel je na tla ter se pobil po komolcih, po desnem stegnu, desnem Kolenu in desnem gležnju na zunanji strani. V bolnišnico so ponesrečenca prepeljali z zasebnim avtom. Ozdravel bo v 8 dneh. Carlijevi pa so nudili na sprejemnem oddelku samo prvo pomoč, ker se je le laže pobila po zgornji ustnici, po levem kolenu in levi golenici. Ozdravela bo v sedmih dneh. Sossi si je zlomil levo klučnico, se poškodoval pod levo pazduho in po desnem komolcu. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti mesec dni. Žrtev nočnega napada podivjanih pobalinov žrtev odvratnega napada podvi-janih pobalinov je postala predvčerajšnjim zjutraj okoli 4. ure 44-letna frizerka Vogrinc iz Kja-dina . Scala Mainati 3, ki se je ob tisti uri vračala domov. Ko je ženska, ki je mimo šla po Ulici Torrebianca, prišla do vogala z Ul. Carducci, jo je nenadoma napadlo kakih deset mladeničev, ki so izstopili iz avtov, ki so bili parkirani v bližini. Zenska je skušala zbežati v smeri proti križišču ulic Carducci in C. Battisti, toda eden izmed nasilnežev jo je zgrabil za obe zapestji. Vogričeva je zbrala vse svoje sile ter se otresla napadalca. Pri tem pa se je ranila po dlani leve roke in po zapestju desne roke. Napadalec je nosil namreč na prstancu desne roke prstan s kamnom, ki je žrtev porezal po dlani leve roke. Odločni odpor žrtve je prisilil napadalce, da so se umaknili. Vogričeva je takoj nato šla v splošno bolnišnico, kjer so ji na sprejemnem oddelku nudili prvo pomoč. Takoj nato je odšla proti svojemu domu, kjer se bo morala zdraviti teden dni. Težak tovornik pri Moši podrl mopedista Včeraj zjutraj se Je 49-letni Te-obaldo Puia, zidar iz Moše, Ulica Tarabocchia št. 3, odpeljal s svojim mopedom Bianchi 48 od doma da gre na delo. Ko je dospel na križišče z Ul. Blanchis, pa je od opekarne Vriz pripeljal težak tovornik v smeri proti Moši 59-letni Cirillo Movia iz Gorice, Ul. Ciconi 21. Ker je mopedist prepozno opazil tovornik, je s svojim vozilom zadel ob njegovo sprednje desno kolo ter treščil na tla. Moped pa je težak tovornik popolnoma zmečkal. Z avtom Zelenega križa so Puio odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavo s pretresom možgan in zlom levih reber. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice. Ne bodi odpadnik! Svojega otroka vpiši v slovensko šolo. SINDIKALNE VESTI Vodstvo tekstilne tovarne v Podgori trdovratno odklanja preklic odpustov Danes ponoven sestanek s sindikati, da bi poiskali kompromisno rešitev Včeraj ob 16. uri je bil napovedani sestanek na sedežu zveze in-dustrijcev v Gorici, ki so se ga udeležili predstavniki sindikalnih organizacij tekstilcev ter vodstvo tekstilne tovarne v Podgori in Ron-kah, da bi proučili zahtevo po odpustu 225 uslužbencev tekstilne tovarne v Podgori, 45 Iz tovarne v Ronkah in 30 iz oddelka za umetna vlakna v Podgori. Po precej dolgi razpravi, pri kateri so zastopniki sindikatov odločno zavrnili odpust delavcev pod kakršno koli obliko, so sestanek prekinili. Ponovno se bodo sestali in nadaljevali istotam razpravo danes, 15. t.m. ob 16 uri. Ob tej priliki naj bi vodstvo tovarne odgovorilo na drugačne rešitve in ureditve tega problema, pri katerih bi se izognili odpustom in ki bi pomagale prebroditi začasen zastoj v proizvodnji. Včerajšnja pogajanja za preklic odpustov torej ni so žela zaželenega uspeha, ker je vodstvo tekstilne tovarne odločno vztrajalo na svojem stališču, da morajo sindikalne organizacije odobriti predlagane odpuste 300 delavcev. Na današnjem sestanku naj bi proučili druge poti za premostitev krize. Kakšne naj bi bile te poti? Kolikor nam je znano so sindikati na stališču, naj bi vsaj za leto dni odložili odpuste, ker so prepričani, da se bo medtem gospodarsko stanje, ki se je v državnem merilu že začelo boljšati, tudi v pokrajinskem merilu toliko popravilo, da taki odpusti ne bodo več potrebni. Dejstvo je namreč, da odpuščenim delavcem ne bi preostajala druga pot, kot da gredo na delo v tujino. S tem pa bi naša pokrajina izgubila dragocene strokovne moči, ki jih bo nujno potrebovala, ko bo kriza mimo. Brez strokovne delovne sile pa se gospodarstvo nikakor ne more razviti. Druga rešitev bi bila, da se pošlje delavstvo namesto odpusta v dopolnilno blagajno, kjer bi imeli pravico do družinskih doklad ter bi prejeli tudi del plače. Po računih sindikalistov bi taka rešitev predstavljala komaj nekaj milijonov lir stroškov za vodstvo tovarne, kar pa bi se ji vsekakor izplačalo, ker si tako ohrani že izvežbano delovno silo. Vsekakor pa bodo morali tako pri preusmeritvi v dopolnilno blagajno, kot pri eventualnih odpustih izklju- čiti iz takih operacij družinske poglavarje in druge delavce, ki jim je delo v tekstilni tovarni edini vir dohodkov. Današnji sestanek bo prinesel večjo razjasnitev tega bolečega problema, ki ie osnovne važnosti za vse goriško gospodarstvo in ga vsa javnost spremlja z velikim zanimanjem. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VEST! n KOPRSKEGA OKRAJA Lepi proslavi praznika Nove Gorice in 120-letnice rojstva S. Gregorčiča Prva proslava Je bila v prenovljenem in slavnostno okrašenem Braniku, druga pa v Kobaridu na glavnem trgu V nedeljo sta bila na Primorskem dva pomembna dogodka: tradicionalna proslava občinskega praznika Nove Gorice v spomin na množično vstajo primorskega ljudstva v septembru 1943 in proslava 120-letnice rojstva .Simona Gregorčiča v Kobaridu. Občinski praznik novogoriške občine je bil tokrat v znani partizanski vasi Branik, ki so jo za to priložnost ne samo slavnostno okrasili, ampak tudi preuredili. Popravili so cesto ter uredili razne druge vaške komunalne objekte. Občina je prispevala pri tem 10 milijonov dinarjev, vaščani sami pa 18 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ob tem naj omenimo še to, da tik nad vasjo uiejajo razvaline nekdanjega gradu. Dela lepo napredujejo tn upati Je, da bo v gradu že v kratkem odprta restavracija in manjši muzej. Vsekakor bo grad nad Branikom postal ena naj lepših turističnih točk na Primorskem in sploh v Sloveniji, saj Je danes v Evropi le malo ohranjenih primerov tako mogočnih srednjeveških utrdb. Na novogoriški praznik se Je zbralo v Braniku od blizu in daleč nad 3000 ljudi. V dopoldanskih urah Je bila slavnostna seja občinske skupščine, na kateri je govoril predsednik občine Joško Štrukelj, slavnostni govor pa je imel zvezni poslanec Jože Smole. V okviru praznovanja je goriško gledališče uprizorile v prenovljenem Zadružnem domu Miklovo Zalo, hkrati pa je bil Branik startno mesto tradicionalnega pohoda «Po poteh gorlške fronte«. Na tem pohodu je sodelo- Klaro «IKIS» PROSEK d*1168, is. t. m. ob 19.30 uri Paramount Cinemascope vm 2Sodovinski in avanturistični film: *8raJo: NORMANI CAMERON MITCHELL in GENVIEVE GRACD juiiF/taDncBtaH Predvaja danes, 15. t. m. ob 18. uri film: IL MARMITT0NE *lrajo: jery LEWIS, DAVID MAYNE, peter LORRE PHILLIS KIRK in valo okrog 1500 tekmovalcev in tekmovalk, ki so obiskali najpomembnejša mesta slovite gorlške fronte, ki je v septembrskih dneh 1943 zadala ogromno preglavic premočnemu okupatorju. Novogoriška občina slavi letos svoj praznik v znamenju številnih novih uspehov. Nova Gorica iz dneva v dan spreminja svojo podobo z novimi modernimi poslovnimi In stanovanjskimi poslopji. Letos v sedmih mesecih je proizvodnja narasla za 43 odstotkov v primerjavi z enakim razdobjem lani, letni narodni dohodek na prebivalca pa znaša zdaj že blizu 400 tisoč dinarjev. * * * Tudi v Kobaridu se je na glavnem trgu zbralo 2 tisoč ljudi, ki so počastili spomin na ((Goriškega slavčka« ob 120-letnici njegovega rojstva. Dan obletnice je sicer 14. oktober, vendar so proslavo organizirali nekaj tednov prej, da bi se je lahko udeležili tudi številni turisti, ki zdaj letujejo v Gornjem Posočju, hkrati pa tudi izletniki iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Otvoritveno slovesnost je začel predsednik domuče Svobode Janko Volarič nato pa je govoril v imenu društva slovenskih književnikov pisatelj France Bevk. Orisal je ' lik pesnika Simona Gregorčiča in njegovo priljubljenost med primorskim prebivalstvom in med slovenskim ljudstvom. Iz Gregorčičevih pesnitev so primorski ljudje črpali moč, da so ohranili svoj rod in jezik, med osvobodilnim bojem pa so jih njegove pesmi vzpodbujale k uporu proti okupatorjem. Nato je govoril univerzitetni profesor dr. Anton Slodnjak, ki je govoril o Gregorčičevem rodoljubu. Označil je pesnika kot duhovnega velikana, ki je s čudovito umetniško besedo izrazil ne samo svoja osebna občutja, temveč tudi zelje in hotenja svojega ljudstva. Pri tem je značilna močna socialna nota, ki preveva večino pesnikovih sil. V okviru kulturnega sporeda so sodelovali pevci domače Svobode, član slovenskega narodnega gledališča Janez Rohaček, domača folklorna skupina, kJltumoumetniško društvo Tine Rožanc lz Ljubljane In slovenski oktet. Domače prosvetno društvo zasluži vso pohvalo za to lepo kulturno manifestacijo in za vrsto drugih prizadevanj za čim bolj slovesno proslavo te pomembne obletnice. Jeseni nameravajo namreč organizirati poseben literarni večer v Kobaridu, priporočili bodo šolam, naj nekaj šolskih nalog posvetijo liku velikega umetnika, skupaj z Goriškim muzejem pa bodo restavrirali Se nekaj dokumentov, ki spominjajo na Gregorčičevo življenje ln delo. V raznih krajih Primorske bodo organizirali tudi kolektivne Izlete v Vrsno, Gradišče in v druge kraje, kjer je pesnik živel in delal ter v goriški muzej, kjer je poseben oddelek posvečen ((Goriškemu slavčku«. * * * Na sežanskem se skrbno pripravljajo na proslavo 20-letnice prve pokrajinske konference AFž ln mladinske organizacije za Slovensko Primorje. Konferenca je bila v Štjaku In je pomenila velik preob rat v nadaljnjem vključevanju žena in mladine v osvobodilno gibanje. Prireditveni odbor je sklenil, da bo glavna proslava v Štjaku, kjer se bodo 26. septembra zvečer zbrale preživele delegatke AFž. Naslednji dan bo zborovanje na Štjaku, popoldne pa bodo razne športne in kulturne prireditve v Lipici. Za to pomembno partizansko manifestacijo je veliko zanimanje po vsem Krasu in pričakujejo velik obisk. Policijske globe avtomobilistom Tudi goriška policija je organizirala številne cestne kontrole, da bi pomagala pri lovu 25-letnega Giuseppa Mesgheza, ki je v petek ranil nekega mestnega stražnika v Trstu in ga sedaj iščejo. Tega sicer ni našla, čeprav so v soboto in nedeljo ustavili kakih 200 avtomobilov, pač pa so naložili raznim avtomobilistom šest glob za- radi raznih prekrškov in enemu ker ni imel voznega dovoljenja. Potrdila za vpis v osnovne šole Občinska uprava v Gorici je poslala te dni vsem otrokom občine, ki bodo letos začeli hoditi v osnovno šolo, rojstni list in potrdila o treh cepljenjih, kar je vse združeno na skupnem potrdilu ter bo olajšalo vpis otrok v osnovno šolo. Takšnega potrdila niso poslali tistim otrokom, ki niso v redu s cepljenjem. V celoti so razposlali 482 takšnih potrdil ali nekaj manj kot .je otrok, godnih za prvi razred. Od teh je 248 za dečke in 214 za deklice. Dokument spremlja pismo župana, ki se zaključuje z voščili za šolo in za življenje. V NEDELJO V KRMINU Pokrajinski praznik grozdja s povorko alegoričnih vozov Prvo nagrado je prejel voz cDežela vina» kluba 3P Krminsko tujsko-prometno društvo Pro loco je s pomočjo PTU in drugih ustanov tudi letos organiziralo pokrajinski praznik grozdja, ki je imel na programu tudi sprevod alegoričnih vozov, spominjajočih na trgatev. Prireditve so se udeležili predstavniki krajevnih in pokrajinskih oblasti, z zastopnikom prefekta na čelu. Dalje je bil prisoten deželni odbornik dr Tripani, zastopnik pokrajinskega kmetijskega naJz-ic-ništva, , predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat, pokrajinski odbornik Fabrizio, svetovalec Marini in drup. Ob 15.30 se je ob zvokih godbe začel s trga pred železniško postajo sprevod alegoričnih vozov, vsega osem, ki so po glavnih ulicah Krmina krenili na Trg 24. maja. Tam so se vozovi zvrstili pred odrom, na katerem so bili predstavniki oblasti in ocenjevalna komisija. Ta slednja je priznala prvo nagrado in pokal vozu z naslovom »Dežela vina», ki ga je iiiiiiiiiiirmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiii USPEL PRAZNIK GROZDJA V ŠTEVERJANU Na tisoče ljudi se je zbralo na veseličnem prostoru na Dvoru Živahno tekmovanje v briškoli ■ Nastop mladih kotalkarjev iz Trsta Zaključek s tekmo v valčku in trgatvijo grozdja nad plesiščem Marljivi števerjanski prosvetar-ji, ki so se toliko potrudili s pripravo domačega praznika grozdja, kateri se je zaključil sinoči, so imeli srečo, da jim je bilo vreme naklonjeno, kar v tem letnem če-su ni ravno malo. Prvi dan, v soboto zvečer, je bil samo ples na ploščadi gostilne »na Dvoru« pa je vendar prišlo še precej ljudi, zlasti mladine, ki se je neučakana hotela zavrteti. Osrednja prireditev pa je bila v nedeljo. Točilnico so odprli že zgodaj in prav tako okusno ure-- jen paviljon za prodajo grozdja, kjer so brhke domačinke postregle s sladkim sadežem goriških Brd. Na ploščadi pa so se že pred 15. uro zbrali številni igralci bri-škole, da so se potem ves popoldan potegovali za dobitke. Zbralo se jih je toliko, da so morali precej parov odkloniti in se je udeležilo tekmovanja 64 igralcev od blizu in daleč. Dobitkov je bilo šest. Zanimiv je bil prvi dobitek, dva prašička, ki sta krulila v zaboju pred odrom. Drugi dobitek je bila velika gnjat, tretji in četrti serija salam in peti in šesti več steklenic žlahtnega domačega vina. Nekaj po 18. uri, ko se je borba s kartami že bližala koncu, je bil na ploščadi nastop mladih kotalkarjev društva »Edera« iz Trsta. Nastopilo je 15 deklic in fantov, ki so ob primerni glasbi izvajali številne plese in baletne točke, od katerih so zlasti najtežji želi živahno odobravanje številnega občinstva, ki se je zgrnilo okrog ograje pri ploščadi in sledilo njihovemu izvajanju. Po krajšem presledku se je potem na ploščadi začel ples, pri katerem je za veselo razpoloženje poskrbel Briški kvintet. Popoldne in tudi zvečer se je nabralo zelo mnogo ljudi, ne samo iz Gorice in bližnje okolice, am- V dobro založenih kioskih so prodajali odlično briško namizno grozdje pripravil Klub 3 P iz Krmina. Drugo nagrado je dobil voz '«V vinogradu škratov«, ki ga je pripravil dopolavoro iz Krmina, tretjo pa voz »Dobra izbira« tudi iz Krmina. Po podelitvi nagrad je imel deželni odbornik dr. Tripani kratek nagovor v katerem je obljubil za prihodnje leto tudi podporo deželne uprave pri organizaciji te prireditve. Na istem trgu je bil potem koncert združene godbe iz Krmina in Mariana ter običajna tombola z denarnimi dobitki. Zvečer je sledil ples v mestnem gledališču. Zaršdi lepega vremena je bila udeležba občinstva številna • -in Klub 3 P je pri tej priliki razdelil nekaj stotov grozdja. Urnik za trgovine zopet normalen Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo od jutri 16, t. m. dalje zopet uvedli normalen popoldanski poletni umik za trgovine z manufakturo, opremo, raznim industrijskim blagom in za cvetličarne. Ta umik za popoldne je naslednji in velja za vso pokrajino: trgovine se odpirajo ob 15.30 in zapirajo ob 19.30 (do sedaj je veljal umik od 16. do 19.45). 9.30 Pri trčenju v Foglianu so bili štirje ranjeni V nedeljo dopoldne okrog sta v Foglianu trčila dva avtomobila, pri čemer so bili ranjeni štirje potniki, ki so se v njih vozili. Takrat se je 33-letni Mario Gia-cometti iz Trevisa peljal z avtom Fiat 55 proti Redipugli ter imel s seboj v avtu 32-letnega Rogersa Grimauda, ki je doma iz Švice. Z nasprotne strani od Trsta proti Gorici pa je prišel avto Fiat 600, ki ga je vozil 27-letni Filippo Colic-chia iz Trsta, Ul. Damiano Chiesa št. 7, ■ katerim je bila tudi 27-letna Marija Plahuta, iz Trsta, Ul. Va-sari 14. Sredi vasi sta obe vozili zaradi prehitevanja na ovinku trčili skupaj. Tri ranjence so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer , so pridržali Giacomettija ln Plahuto po 10 dni ln Colicchio pa za 6 dni na zdravljenju zaradi raznih poškodb. Švicarja ' Grimauda pa so odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer so mu ugotovili zlom leve noge v kolenu ter bo ostal na zdravljenju za 30 dni. Zapisnik o nezgodi je napravila izvidnica cestne policije lz Gorice. pak tudi iz vseh drugih slovenskih vasi in iz Furlanije. Mnogo je bilo tudi avtomobilov iz Trsta in vsi razpoložljivi parkirni prostori so bili zasedeni ter so domači karabinjerji imeli kar dovolj dela z urejevanjem prometa, ki pa je potekal brez kakšnih večjih zaprek ali nesreč. Neki gost, ki je prišel iz Avstrije, je izgubil listnico z denarjem, ki pa so jo kmalu našli z vso njeno vsebino ter jo vrnili lastniku. Sinoči se je tridnevno slavje zaključilo s plesom, pri katerem je bila tekma v valčku ter malo pred zaključkom tudi trgatev grozdja nad plesiščem, ki je vse tri dni vabljivo izzivalo tiste, ki so se vrteli pod njim. Tako se je zaključila še ta zadnja letošnja prireditev števerjan-skih prosvetarjev na prostem in priznati je treba, da so se potrudili vsestransko, da je v vsakem oziru lepo in dobro uspela ter so bili vsi zadovoljni. Naj bo to dobro napotilo za enako ali še večje delo v prihodnji sezoni. NAS DOPIS IZ RABLJA Borba rudarjev za 14. plačo Naš sodelavec iz Rablja nam poroča: 8. t.m. je bilo zborovanje rudarjev rabeljskega rudnika v zvezi z štirinajsto plačo, katero je ravnateljstvo že odobrilo uradnikom čeprav v drugi obliki in pod drugim imenom. Rudarji so sklenili, naj tudi njim ravnateljstvo odobri štirinajsto plačo pod drugim Imenom, če že ni mogoče drugače. Ravnateljstvo je na to zahtevo pristalo, nudi pa le po 2.000 Ur mesečno. Notranja komisija te ponudbe seveda ni sprejela, saj bi to znašalo komaj 24.000 lir letno, medtem ko znaša srednja mesečna plača rudarjev okrog 100 tisoč lir. V četrtek 10. t.m. so se rudarji spet zbrali na sedežu notranje komisije ln sklenili, da ne bodo stavkali, da pa se bodo še naprej pogajali z ravnateljstvom. Sklenili so predlagati zahtevo, da nudi rudnik vsakemu rudarju po en kubični meter drv na mesec in 12 stotov premoga na leto.To bi za rudnik ne bila pretirana zahteva, če pomislimo, da prejemajo uradniki po 24 kubičnih metrov drv na leto, pozimi termosifonično centralno kurjavo ter 500 kilovatov toka. Skupno bi zahteva rudarjev znašala okrog 70.000 Ur letno, kar še vedno ne dosega vsote cele štirinajste mesečne plače. Ce pa ravnateljstvo temu predlogu ne bi ugodilo, so rudarji sklenili, da bodo stavkali, dokler ne dosežejo svojih zahtev. Notranja komisija se je takoj po sestanku odpravila k ravnatelju, ki pa je bil odsoten. T. C. Prijetna omizja med nedeljsko prireditvijo v števerjanu •niiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiHMiiiiimimmumiiiiiiiiiitiiiiimttitiiiiiniimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiMi PRIJA TELJSKE NOGOMETNE TEKME V Štandrežu in Sovodnjah so zmagali domačini Dobra preizkušnja najmlajših igralcev V pripravi za novo nogometno sezono je bila v nedeljo na Igrišču v štandrežu prijateljska nogometna tekma med domačo Juventino ln gosti lz Kaprlve. Zmagali so domačini s precej visokim rezultatom 8:0. Domačini so pri tej tekmi preizkusili več mladih Igralcev, ki so se prav dobro odrezali. Pa tudi starejši igralci so pokazali lepo tehnično igro in rezultat popolnoma odgovorjal. Na splošno so zaslužili pohvalo vsi igralci domače ekipe, ker so igrali v lepi povezavi. žal se je nekemu igralcu iz Ka-prive pripetila nesreča, ker je padel iinmmiiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiuiiuuiuiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiumnnimtHii ČITATELJI NAM PIŠEJO Birokracija g maslom na škodo potrošnikov Zakaj mora čakati blago po 8 ali več dni na železniški postaji v Gorici? V zadnjih dneh sem bil večkrat po opravkih na železniški postaji v Gorici, kjei sem opazil zaprt tovorni voz, -v katerega so vsak dan prinašali velike kose ledu. Ker se mi je zdela ta operacija kaj nenavadna, sem vprašal za vzrok. Povedali so mi, da je1 v tovorniku mu slo, ki ga je neko podjetje lz Gorice uvozilo iz inozemstva. Na moje vprašanje, zakaj ga toliko dni držijo na postaji, ko so vendar stroški in maslo lahko tudi izgubi na kakovosti, so mi pojasnili, da je uvoznik moral poslati vzorec masla za analizo na poseben oddelek glavne carinarnice v Rimu, ker tako zahtevajo najnovejši predpisi. Tak postopek so uvedli šele pred kratkim, ker so prej opravljali enako dobro predpisano analizo v pristojnem uradu v Trstu. Zadnje čase pa si drugače tolmačijo predpise o uvozu mlečnih izdelkov in menda štejejo maslo a.ed mlečno kremo (crema di latte), za katero je predpisan pregled v Rimu. Posledica Je, da morajo uvozniki čakati z blagom po osem In več dni na postaji, plačati ležarino, prinašati led in podvzeti še druge ukrepe, če pa ga hočejo spraviti v oDčinskl hladilnik, morajo pri carinarnici položiti var ščino v znesku 60 odst. vrednosti blaga. Vse to je seveda povezano ne samo z zamudo časa, ampak tudi s precejšnjimi stroški, ki Jih na Koncu koncev mora plačati potrošnik. Zato bi bilo prav, če bi poenostavili ta nepotrebni birokratični postopek in zopet poskrbeli za analizo masla v Trstu, če že ne celo v Gorici, kjer imamo n. pr. primeren pokrajinski zavod v ta namen, če je bila dobra ta procedura prej, zakaj je ne bl obdržali tudi v bodoče? ter se pri tem poškodoval. To Je 29-letnl Dante Gaiatto Iz Spesse pri Kaprivi št 9, ki so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom noge ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Igralci Juventlne mu želijo naglo in dobro okrevanje. Tudi Sovodenjskl nogometaši so igrali doma proti ekipi lz Zdrav-ščlne ter zmagali z rezultatom 5:4. Po rezultatu sodeč Je bila Igra precej razgibana. Sovodenjci so preizkusili novega vratarja Iva Tomšiča, ki se je kar dobro odrezal In obeta dobro. Iz goriške bolnišnice Včeraj okrog 16, ure se je ponesrečil v tovarni SAFOG v Gorici 32-letni delavec Angelo Mi-eeu iz Villess. Ko je imel namreč opravka z neko jeklenko, napolnjeno s kislino, mu je ta zdrknila iz rok na desno nogo ter mu ranila tri prste. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh. Pri stavbnem podjetju Makuc Ernest pa se je okrog 11. ure ponesrečil 36-letni Lodovico Carde-gna iz Gorice, Ul. S. Giovanni 7. Ko je delal na neki stavbi v Ul. Capella, mu je iz višine kakih treh metrov padel kos opeke na glavo. S podjetnikovim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na levem sencu Nudili so mu prvo pomoč. O-kreval bo v 20 dneh. Pri trčenju z avtomobilom se je v nedeljo okrog 19. ure ranil na križišču Ul. Caprin in Monte-santo v Gorici 18-letni Gianni Ko-zanjc iz Gorice, Ul. Rocca 4. Pri padcu je dobil več poškodb po glavi in udih. V bolnišnici so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju. Ženska iz Milana se je ponesrečila v Borjani Preteklo nedeljo se je ol-letna Carolina Laurenti, ki stanuje v Milanu, Ul. Maria Drago 1, odpravila na obisk sorodnikov v Gornji Soški dolini. V Borjani pri Kobaridu pa se je ponesrečila tn si pri padcu zlomila levo nogo v gležnju. Z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa so jo pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. VERDI. 17.15: ((Laviamoci il cer-vello (Rogopag), U. Tognazzi ui R. Schi&ffino. Italijanski film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. Ob 17.15 m 20.45 «11 gigante«, Elizabeth Taylor, R. Hudson in J. Dean. Ameriški film v barvah. VITTORIA. 16.45: »Edgar Wallace e 1’abate nero«, J. Fuchsberger in D. Borsche. Cmobeli nemški film. CENTRALE. 17.00: «Zorro nella valle dei fantasmi«. J. Ston in Mary Rivas. Ameriški črnobea film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26. tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29,2 stopinje ob 14.10 in najnižjo 12,8 ob 5.10. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odstotkov. .-.'T:- §-j liil pMji lSII ALlflA IZIDI LESTVICA ‘Atalanta-Bologna 2-8 •Fiorentina-Foggia 3-1 •Genoa-Lazio 1-0 •LR Vicensa-Sampdoria 0-0 •Milan-Catania 1-1 Messina -Ju ven t us 1-1 •Roma-Cagliari M •Torino-Mantova 2-0 •Varese-Inter 0-0 Prihodnje tekme (20. t.m.) A tal an ta • Roma; Bologna • LR Vicenza; Inter Foggia I.; Juven-tus • Cagllari; Lazlo - Catanla; Mantova ■ Milan; Mešalna ■ Ge-noa; Sampdoria Fiorentlna; Va-rese - Torino. Atalanta Torino Genoa Roma Fiorentlna Inter Sampdoria Varese LR Vicema Catania Juventus Messina Milan Cagliari Foggia Lazio Bologna Mantova 2 0 2 0 1 0 2 1 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 3 0 1 0 2 0 2 V HITROSTNI VOŽNJI Maspes že sedmič svetovni prvak PARIZ, 14. — 2e priletni Antonio Maspes je prinesel Italiji prvo zlato kolajno letošnjega svetovnega prvenstva v dirkalisčnih panogah. Maspes je zmagal v hitrostni vožnji profesionalcev in je tako postal že sedmič svetovni prvak. V vožnji za motorji je med profesionalci zmagal Spanec Timoner, medtem ko je v ekipni zasledovalni vožnji amaterjev zmagala Nemčija pred Italijo in Sovjetsko zvezo. SZ BOR Namiznoteniški odsek vabi vse igralce na sestanek, ki bo v sredo ob 20.30 na stadionu «Prvi maj». V BUKAREŠTI KONČANE XXIII. BALKANSKE IGRE Popolno zmagoslavje romunskih atletov Jugoslavija druga v moški in ženski konkurenci BUKAREŠTA, 14. — XXIII. balkanske Igre v atletiki so se končale z zmago Romunije v moški in ženski konkurenci. Končni rezultat je naslednji: Moški — Romunija 712 točk, Jugoslavija 131, Bolgarija 131, Grčija 57, Turčija 22, Al banija 9. ženske - Romunija 99 točk, Jugoslavija 83, Bolgarija 76, Albanija 6, Grčija 3, Turčija 0. -—-- posrečilo Farkaševi v teku na 400 ra ter Stamejčičevi v peteroboju. V SKOKU V DALJINO Tudi zadnji dan je prinesel nekaj novih balkanskih rekordov Rado-ševič je v metu diska izboljšal staro balkansko znamko in isto se je y PRVEM KOLU PRVE LIGE BOLOGNA (po zaslugi ATALANTE) na kolenih Samo polovični izkupiček za Inter, Milan in Juventus Prvi dan nogometnega prvenstva A lige: prva razočaranja na eni in zadovoljstvo na drugi strani. Bolonjčani, ki imajo pripeto na majicah značko italijanskega prvaka 1963-64, so doživeli v Bergamu, kjer irnaio. enajsto-rico sestavljeno izključno iz domačinov, prvi Sicer se tudi drugim «asom» ni godilo dosti boljše: Inter, ki je Dil v gosteh novinca v Vareseju, se v prvem polčasu ni znašel sredi hitrih tekmecev ln je šele v drugem delu igre skušal najti pot do gola. Vsi poskusi so bili zaman in tako je moral Inter domov samo s polovičnim izkupičkom. Isto se Je pripetilo Milanu, ki je na domačih tleh spravil ze pred pocetkom prve minute igre vratarja Catanlje na kolena. Navijači so pričakovali točo golov. Ten pa ni bilo ln kot hladna prha Je prišel celo, tik pred zaključ. kom srečanja, zgodltek, ki Je gostom prinesel dragoceno točko. V Messini se je Juventus za las m p.edvsem s srečo rešil poraza. Domačini, ki Imajo v svojih vrstah le igralce iz nižjih nogometnih skupin, so z vztrajnostjo spravljali bolj kvoti rane goste v zagato in če jim sodnik ne bi razveljavil gola, bi gotovo praznovali zmago. Bolje se je obnesla Fiorentlna. ki je Imela v gosten novinca iz Fog-gie Domačini so bili trikrat U-spešm, gostje pa samo enkrat. Tudi enajsterica Cagltarlja, ki Je v nedeljo na OUraptcu debutlrala v A ligi, je morala poražena domov. Gostje s Sardinije so se posebno v drugem polčasu Izkazali s krasnimi prodori, vendar Jim sreča ni bila mila. Medtem ko sta se Lanerossl ln Sampdoria razšla brez zmagovalca ln premaganca, sta Torino in Genoa spravili v žep prvi točki, s katerima sta se uvrstila na prvih mestih lestvice. Tudi v B ligi prve zmage in porazi Triestina (brez hrbtenice) poražena v Modeni s 3:0 (2:0) Bostone je že pri prvem skoku zabeležil znamko 8,49 m, vendar te mere mu niso mogli priznati, ker je pihal močan veter. Pri drugem RALPH BOSTON izboljšal rekord LOS ANGEI.ES, 14. — Ameriški temnopolti atlet Ralph Boston je med olimpijskim izbirnim tekmovanjem izboljšal svetovni rekord v skoku v daljino. Atlet je pri tretjem skoku pristal pri 8,34, kar je za 3 cm boljše od prejšnjega rekorda, ki je pripadal njemu in sovjetskemu skakalcu Ter-Ovanesjanu. STRELCI: Toro v 33’, Conti v 36’ p.p.; Conti v 25’ d.p. MODENA: Colombo; Cattani, Longoni; Aguzzoll, Borsari, Ven-turelli; De Robertis, Bruells, Pa-gliari, Toro, Conti. TRIESTINA: Scorti; Frigeri, Ferrara; Pea, Cattonar, Sadar; Mantovanl, Dallo, Bemasconi, Orlando, Novelli SODNIK: Schinetti iz Brescie. Prva tekma, prvi poraz. In še kakšen! Lahko se ieče, da Triestina V Modeni sploh ni, vsaj kot enajsterica, obstajala, šla je na igrišče s strahom v kosteh in med igro ni napravila ničesar, da bi bolje ob-vai ovala zaledje. Sploh so tržaški igralci pozabili na normo tesnega kritja, zaradi česar so se nasprotniki, in še posebno živahni Bruells, gibali kakor in kjer so hoteli. Nič čudnega torej, če se je Triestina predala praktično brez boja. Rezultat bi bil lahko Se večji, če bi hoteli gostitelji izrabiti vse sposobnosti in še posebno možnosti. Toda trije goli so pač igralcem Mo-dene zadostovali. Da je poraz dosegel take meje, so krivi vsi igralci Trlestine. Z Izjemo Frigerlja, ki je bil najboljši in Sadarja, ki se je v prvem. DOlčasu poškodoval Najbolj pa seveda tehnično vodstvo,' ki ni znalo uveljaviti kak bolj pameten sistem, s katerim bi se lahko vsaj malo postavili po robu gostiteljem. Ce bo šlo tako naprej, je vprašanje, kaj bo s Trlestino v letošnjem prvenstvu, popolnoma upravičeno. Nočemo biti pesimisti ln zato upamo, da bo tržaško moštvo v prihodnjih kolih vendarle pokazalo kak napredek. Brez tega bo njegova usoda zapečatena že sedaj. OLIMPIADA TOKIO, 14. — Japonska bo imela na olimpijskih Igrah številčno najmočnejšo reprezentanco. V tej bo 533 oseb, od katerih bo 353 tekmovalcev in tekmovalk. Za Japonsko bo Nemčija s 510, ZDA s 478 in Sovjetska zveza s 470 osebami. BLIGA LESTVICA Modena 110 0 3 0 2 Palermo 1 1 0 0 3 0 2 IZIDI Lecco 1 1 • 0 2 0 2 •Bari-Reggiana 1-0 Bari 1 1 0 • 1 0 2 •Catanzaro-S. Monza 1-1 Livorno 1 1 0 0 1 0 2 •Lecco-Venezia 2-0 Spal 1 1 0 0 4 1 2 •Livomo-Padova 1-0 Brescia l 1 • 0 2 1 2 •Modena-Triestina 3-0 Potenza 1 1 • 0 2 1 2 •Napoli-Alessandria 1-1 Alessandria 1 0 1 0 1 1 1 •Paiermo-Trani 3-0 Catanzaro 1 0 1 0 1 1 1 Brescia-*Parma 2-1 Napoli 1 0 1 0 1 1 1 •Potenza-Verona 2-1 S. Monza 1 0 1 0 1 1 1 •Spal-Pro Patria 4-1 Parma 1 0 0 1 1 2 0 Prihodnje tekme (20. t.m.) Verona 1 0 0 1 1 2 0 Alessandria - Lecco; Bari - Vero- P. Patria 1 0 0 1 1 4 0 na; Brescia - Pro Patria; Catan- Reggiana 1 0 • 1 0 1 0 zaro - Trani; Napoli - S. Mon- Padova 1 0 0 1 0 1 0 za; Padova - Modena; Palermo- Venezia 1 0 0 1 0 2 0 Potenza; Reggiana - Spal; Trie- Trani 1 0 • 1 0 3 0 stina - Livorno; Venezia - Parma. Triestina 1 0 • 1 0 3 0 MOŠKI 4x400 m: Jugoslavija 3’14”, Bolgarija 3’15”3, Romunija 3’16”. Troskok: Ciocina (R) 14,24, Gur-gušlnov (B) 15,98, Stoikovski (B) 15,63, Jočič (J) 15,62. 5000 m: Dalkilic (T) 14’21”8, Ba-rabas (R) 14'28"6, Cervan (J) 14'39”2, 7. žuntar (J) 15’55”. 400m: Kovač (J) 47”9, Stanovnik 48”9, Juka (T) 49”3. Disk: Radoševič (J) 55,87, Damjanov (B) 54,74, Salazan (R), 54,36, 7. Rakič (J) 52,12. Palica: Hlebarov (B) 480, Asta-fej (R) 475. Lešek (J) 470, 5. Be-govič (J) 450. 110 m ovire: Marcelos (G) 14’7”, Macovei (R) 14’8”, Božinov (Bi 14'9”, 6. Petrušič (J) 15’3”. 200 m: Zamsilescu (R) 21’7”, Gruščev (B) 21’8”, Balov (B) 21’8”, 5. Karaš (J) 22’1”. Maraton: Grecescu 2.28’23”4, Mu-stapič (J) 2.28’30”2, Sarankov (B) 2.32’25”6, 6. Stojanovič 2.47’33”6. ŽENSKE 400 m: Farkaš (J) 55’I” (nov jugoslovanski in balkanski rekord), Marišič (J) 56'8”, Stancu (R) 56'8”. Kopje: Diacolsscu (R) 54,38, Pe-nes (R) 52,30, čirkovlč (J) 53,53 (nov jugoslovanski rekord), 5. Urbančič 49,14. Višina: Balas (R) 185, Gere (J) 173, Bragojeva (B) 161. 4x100 m: Jugoslavija 47”2, Bolgarija 47”5, Romunija 47”6. Peteroboj: Stamejčič (J) 4750 (nov jugoslovanski in balkanski rekord), Padele (R) 4526, Virbalova (B) 4492, 5. Vrinjek (J) 4283 (nov jugoslovanski ln mladinski rekord). BOKS BOSTON, 14. — 01ay je danes podpisal pogodbo za povratni dvoboj za svetovni naslov težke kategorije z Listonom. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Poraz vseh slovenskih predstavnikov v II. ligi Sarajevo še na vrhu lestvice I. lige ■ Dve točki za Novo Gorico Sarajevčani še vedno vztrajajo na vrhu lestvice z naskokom, ki bo verjetno kmalu skopnel. V nedeljo so si privoščili enajsterico Zagreba, ki trenutno spada med boljše udeležence jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige. Nasprotno pa Je željezničar iz Sarajeva doživel v nedeljskem kolu poraz. Partizan se je moral precej potrudili, da je spravil na kolena trdovratne Igralce Veleža. Po- dobno se je dogajalo v Beogradu, kjer je C. zvezda z zelo pičlim Izidom odpravila domov Hajduk, ki 12 — 88.200 Atalanta-Bologna (2-0) 1 1. — L Demon Ros 2 Fiorentina-Foggia (3-1) 1 2. Nixon X Genoa-Lazio (1-0) 1 2. — 1. Banana X Milan-Catania - (0-0) X 2. Diorite-Bandusla X 2 LR Vicenza-Sampdoria (1-1) X 3. — 1. Spriano X Messina-Juventus (1-1) X 2. Uebi X Roma-Cagliari (2-1) 1 4. — I. Subioto X Torino-Mantova (2-0) 1 2. Etude 1 Varese-Inter (1-1) X 5. — 1. Zorro X Bari-Reggiana (1-0) 1 2. Farna 2 Napoli-Alessandria (M) X 6. — 1. Suzzana 2 Paiermo-Trani (3-0) 1 2. Adriolto X Parma-Brescla (1-2) 2 KVOTE KVOTE 11 — 538.826 Ur 13 -r 1.874.000 lir 10 — 51.986 » je bil po navadi zelo radodaren. Precej ostra borba je bila tudi v Zagrebu, kjer se je Vojvodina trdovratno upirala Dinamu, kateremu se je končno le posrečilo spraviti v žep obe točki. Beograd, ki je gostoval na Reki, pa Je moral prepustiti domačinom točko. Nedeljsko kolo Je bilo za slovenske predstavnike II. zvezne lige precej črno. Vse tri slovenske enajsterice so namreč morale poražene z Igrišč. Olimpija, ki je v prvem polčasu že vodila, Je morala kloniti Splitu, Maribor pr Je na domačih tleh prepustil zmago gostujočim tgralcem Slobode, ki so se v drugem polčasu bolje obnesli kot v prvem delu igre. Najslabše pa se Je godilo celjskemu Kladivarju na gostovanju v Osijeku. Tamkajšnja Slavonija je dobesedno pregazila celjske igralce, ki so morali domov s pol ducata žog v mreži. « • • V slovenski nogometni ligi Je to- krat Nova Gorica prišla do zmage, katero je res potrebovala. Slabše pa je bilo za izolski Delamaris, ki je izgubil tudi tekmo z ljubljansko Ilirijo, pri kateri Je gostoval. Med plavalnim dvobojem Madžarska-Francija GOTTVALLES z 52"9 izboljšal svetovni rekord na 100 m prosto BUDIMPEŠTA, 14. — Dvaindvajsetletni francoski študent medicine Alain Gottvalles je v nedeljo na plavalnem dvoboju Madžarska-Francija izboljšal svetovni rekord na 100 metrov prosto s fantastičnim časom 52”9. Gottvalles je ta rekord dosegel med plavanjem v štafeti 4x100 m. Zaradi njegovega časa je francoska štafeta dosegla s časom 3’39”2 nov evropski rekord, ki je pripadal Franciji ln Nemčiji s časom 3’42”5. Tudi madžarska štafeta je preplavila progo s časoii, ki Je boljši od prejšnjega evropskega rekorda, in sicer 3’41”5. Novi evropski rekord francoskih plavalcev je samo 3”1 slabši od svetovnega, ki pripada Američanom. Prejšnji svetovni rekord na 100 m prosto pa je s 53”6 pripadal od 20. septembra 1961. brazilskemu plavalcu Manuelu Dos Santosu. Med dvobojem je Madžar Josef Katona ponovno izboljšal evropski rekord na 1500 m prosto. Prejšnji Katonov rekord je bil od 9.8. t.l. 17’30", novi pa 17’27”. ATLETIKA LOS ANGELES, 14. — Na Izbirnem tekmovanju za Tokio je Rex Cawley izboljšal s časom 49”1 svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami. Prejšnji rekord je z 49”2 pripadal Američanu Glenu Davisu in Italijanu Salvatoreju Moraleju. * * • NEW YOHK, 14. — Američan Mike Larabee je v nedeljo izenačil s časom 44 ”9 svetovni rekord v teku na 400 m., Isti čas sta že dosegla Američan Otis Davis in Nemec Karl Kaufmann. * • • VARŠAVA, 14. — Poljska ženska štafeta 4x100 m v postavi Platkow-ska, Kirszenstein, Gorecka in Klo-l)ukowska je izboljšala s časom 44”2 svetovni rekord, ki je s 44”3 pripadal od 1961. leta Ameriki. skoku je pristal pri 8,21 m, s tretjim pa je dosegel nov svetovni rekord. Po tem uspehu Boston ni hotel povedati mnenja, kdo bo zmagal v Tokiu. «Sem dober prijatelj Cas-siusa Clayja», je rekel, «vendar nimam njegovih sposobnosti prerokovanja«. RIM, 14. — Predsedstvo FIDAL je najavilo postavo italijanske ženske reprezentance, ki bo 20. t. m. nastopila v Zagrebu proti Jugoslaviji in Franciji. Italijansko atletsko reprezentanco, ki se bo zbrala v četrtek zvečer v Trstu, bodo sestavljale: 100, 200, 4x100 m: Carboncini, Govoni, Spampani, Trio, Vetto-razzo; 400 m: Cesar! 800 m: Ferrucci, Jannaccone; 80 m ovire: Bertoni, Vettorazzo; višina: Cacciavillani, Giardi; daljina: Trio, Vettorazzo; krogla: Ricci; disk: Fancello, Ricci; kopje: Mazzacurati, Riccobono. TUlKTAM OLIMPIADA Y Tokio bo šlo 93 Jugoslovanov BEOGRAD, 14. — Tajništvo jugoslovanskega olimpijskega odbora je javilo, da bo v Tokiu odpotovalo skupno 93 oseb, od katerih bo 75 tekmovalcev in sicer 12 košarkarjev, 18 nogometašev, 11 vaterpolistov, 12 veslačev, 8 atletov, 4 rokoborci, 6 telovadcev in 4 ka-jakaši. Z reprezentanco bo odpotovalo tudi 11 trenerjev, 4 vodje ekip in 3 voditelji reprezentance. V Tokio bodo odpotovali tudi 4 sodniki, ki jih je povabil prireditveni odbor olimpijskih iger. I. ZVEZNA LIGA Trešnjevka-željezničar 2:0 (0:0) Partizan-Velež 4:3 (4:1) Crvena zvezda-Hajduk 1:0 (1:0) Dinamo-Vojvodina 3:2 (3:1) Rijeka-Beograd 2:2 (0:0) Sarajevo-Zagreb 3:1 (1:1) Sutjeska-Radničkl 2:2 (1:1) LESTVICA 5 1 4 1 Sarajevo Dinamo Partizan Radnički Rijeka Zagreb željezničar Vardar Beograd Sutjeska Vojvodina Velež Hajduk C. zvezda Trešnjevka 2 18:9 2 14:7 0 13:6 1 13:8 2 7:6 2 11:11 4 9:9 3 9:10 3 11:15 3 7:18 3 5:8 5 14:19 4 11:17 1 11:7 3 5:8 n. UGA (ZAHOD) Split-Olimpija Marlbor-Sloboda Slavoni j a-Kl adi var Rudar-Lokomotiva Istra-BSK Čelik-Varteks Borac-Borovo šibenik-Famos LESTVICA Šibenik Olimpija Sloboda Lokomotiva Slavonija 3:1 (0:1) 1:2 (0:1) 6:0 (4:0) 3:0 (2:0) 2:0 (0:0) 3:0 (1:0) 1:1 (0:1) 2:2 (0:1) Čelik Borac Borovo Rudar Kladlv&r BSK Varteks Split Famos Istra Maribor 0 9:3 1 19:8 1 16:6 1 16:14 1 16:8 2 9:5 1 12:10 2 8:9 3 15:15 2 10:16 2 12:19 3 5:9 4 8:14 3 9:19 4 6:10 3 4:8 S N L Celje-železnlčar Nova Gorica-Branik Sobota-Triglav Hrastnik-Ljubljana Svoboda-Slovan Uirija-Delamaris Aluminij-Rudar 0:3 (0:2) 2:1 (1:0) 1:2 0:5 (0:3) 3:2 (2:1) 2:1 (1:0) 4:1 (1:1) Ljubljana Aluminij Slovan Branik železničar Triglav Rudar Svoboda Gorica Ilirija Delamaris Celje Sobota Hrastnik LESTVICA 3 3 0 0 13:2 0 12:5 1 10:4 8:4 7:3 5:2 8:7 5:5 3:5 4:9 2:6 4:9 4:11 1:13 NOGOMET Jugoslovani za tekmo z Evropo Tehnični komisar za sestavo nogometne reprezentance Jugoslavij® Lovrič je odločil 16 igralcev za reprezentanco, ki se bo v nedeljo srečala z Luksemburgom. Ista «: najstorica bo 23. t. m. igrala proti reprezentanci Evrope v korist Skopja in 27. t. m. v prijateljski tekmi z Avstrijo na Dunaju. Na priprave so povabili vratarja So-škiča ln Panteliča. obrambne igralce Durkoviča, Jusufija, Sombola-ca, Miliča, Radakoviča, Vasoviča in Popoviča, napadalce Cebinac8, Galiča, Kostiča, Skoblarja, Kovačeviča, Jerkoviča in Vislavskega. Za sestavo olimpijske reprezentance pa bodo prišli v poštev: gol’ mana Skorič in Curkovič, obrambni igralci Fazlagič, Mujovič, JesW. Belin, Mladinovič, Radovič, Sonc in Bmčič in napadalni igralci Sa-mardžič, Zambata, Pavlič, Osim> Djajič, Takač, Pirmajer in Lendic. Jugoslovanski olimpijski nogometaši bodo odpotovali 27. t. m. pr®-ko Amsterdama v Tokio. KOŠARKA BUDIMPEŠTA, 14. - Sovjetska zveza si je osvojila naslov evropskega prvaka v ženski košarki. v finalu za prvo mesto so sovjetsk® koarkarice premagale Bolgark® 55:53 ( 22:2U). CSSR. ki le premagala Romunijo 68:47 (37:24), je nasedla tretje mesto, Poljska, ki J® odpravila Nemčijo 49:41 (23:23) Pe' to in Jugoslavija, ki je premagal* Madžarsko ’ 56:49 (28:18), sedm° mesto. Končna lestvica: 1. SovjetsKa zveza, 2. Bolgarija-3 CSSR, 4. Romunija, 5. Poljska« 6. Nemčija, 7. Jugoslavija, 8. Madžarska. 9. Italija, 10 Francija. MARKO WALTRITSCH bhihhjimhhi Hab je pred 25 leti prišlo 0 do druge svetovne vojne V zadnjih dneh avgusta je orožje rožljalo po vsej Evropi Svojo mobilizacijo so zaključili Romunija, Madžarska, Belgija, Nemčija in številni drugi. Švicarska armada je bila pripravljena. Na Poljskem so predzadnji dan avgusta proglasili splošno mobilizacijo. 70 nemških divizij je bilo pripravljenih, da prične s koncentričnimi napadi na Poljsko. Vojaški strokovnjaki so bili že vnaprej gotovi, da se ne bodo mogli Poljaki uspešno braniti. Poljaki so polagali vse svoje upanje na konjeniške e-dinlce, niso pa imeli tankovskih in motoriziranih enot, ni- ti niso imeli modernega letalstva. Ker so vedeli, da ne bodo mogli vzdržati, so v zadnjih dneh avgusta umaknili iz Baltskega morja svoje vojno ladjevje, ki je odplulo v britanska pristanišča, od koder je potem nadaljevalo vojno. Koristna je primerjava med poljskimi in nemškimi silami. Nemci so imeli 46 pehotnih divizij, 45 motoriziranih divizij in 7 tankovskih. Tankov so imeli Nemci nad 3000, letal pa sko ro 3000. Poljaki pa so imeli 38 pehotnih divizij, 11 konjeniških brigad, 2 motorizirani brigadi, 600 tankov in okrog 800 letal, izmed katerih pa je bila polovica zastarelega tipa. Ves svet Je vedel, da Je Hitler pripravljen na napad. Kljub temu pa je hotel Hitler naprtiti Poljakom krivdo za začetek vojne, ker Je bil še vedno prepričan, da se ne bodo niti Angleži niti Francozi zganili. Zaradi tega je dal tudi nalog obveščevalni službi SS, naj inscenira poljski napad na nemško radijsko postajo Gleiwitz. Že nekaj dni pred pričetkom vojne so v obveščevalni službi esesovskih oddelkov pripravljali «poljski napad« na nemško obmejno radijsko postajo Glei witz. Hitler Je najprej hotel, da bi ta napad Izvršili oddelki vojaške protiobveščevalne službe admirala Canarisa, a ta je sramotni nalog odklonil. Zaradi tega je hotel Heidrich, eden izmed najbolj vidnih nacističnih voditeljev, dati že 26. avgu sta enemu izmed njegovih podrejenih uradnikov dr. Mehlhor-nu nalog, naj pripravi vse potrebno. Tudi ta se je izmuznil z izgovorom, da je bolan. Kon6 no je dobil tovrstni ukaz es-esovski oficir Naujocks. Na kraj «napada» so opoldne 31. avgusta pripeljali skupino esesovcev, ki so bili oblečeni v poljske vojaške uniforme in oboroženi s poljskim orožjem, poleg njih pa so pripeljali tudi skupino političnih internirancev, izmed katerih so bili nekateri oblečeni civilno, drugi pa v poljske uniforme. Ponoči so ti ljudje napadli radijsko postajo. Bila je ena smrtna žrtev. Napadalci so nekaj časa oddajali v poljskem jeziku protina-cistični govor, nato pa zbežali. To je bil vzrok za napad na Poljsko. Hitler je hotel Imeti pred zahodnim svetom opravičilo za svoj napad, za katerega pa je dal ukaz, da se prična že precej ur pred napadom na radijsko postajo. Koncentrični napad nemških motoriziranih in oklepnih enot se je pričel s prusko točnostjo ob 4.45 zjutraj. Iz vzhodne Prusije, s Pomorjanskega, iz Šlezije, iz Slovaške so nemške divizije pričele prodirati na poljsko ozemlje. Na stotine nemških letal je že prvi dan nenapovedane vojne bombardi- ralo civilno prebivalstvo Varšave in drugih poljskih mest. Pripadniki nemške pete kolone so ustvarjali zmedo v poljskem zaledju. 2e prvi dan je Luftwaffe skoro popolnoma u-ničiia zastarelo poljsko letalstvo. Na obalah Baltskega morja so maloštevilno poljsko mornarico, ki je ostala doma, že v prvih urah vojne uničili. Najhujši odpor je Nemcem nudila poljska trdnjava Westerplatte pri Gdynji. Poljska konjenica se je z neuspehom borila proti nemškim tankom. Nemške čete, dobro izvežbane in odlično oborožene, so uspešno prodirale in uničevale s starim o-rožjem in skoro brez tankov oboroženo poljsko armado. 2e po prvem dnevu nacističnega napada je bilo jasno, da bo poljska armada uničena v nekaj tednih. Poljski Je grozila ponovna vojaška okupacija. Zgodovina Poljske, polna zasedb in razkosanj, se Je ponavljala. Hitler je ukazal napad, ker je bil prepričan, da ne bosta niti Anglija niti Francija migni- li z mezincem. Zmotil se je, kajti že 1. septembra so Angleži poslali Nemčiji oster ultimat, v katerem so zahtevali, naj se do 11. ure 3. septembra nemške čete umaknejo s poljskega ozemlja, sicer da bodo Angleži napovedali vojno Dan in noč so bili v vseh evropskih prestolnicah sestanki, razgovori, pogajanja. Mussolini, ki je hotel spet briljirati, se Je zopet, kot leto prej, ponujal za posredovalca. A tokrat niso hoteli nič slišati o njem ne Angleži ne Hitler. Nemški diktator se Je prepozno zavedel, da se je uštel. Tiskovni ataše pri nemški ambasadi v Londonu dr. Fritz Hesse Je od von Ribentroppa dobil nalog, naj javi angleški vladi, da Je Hitler pripravljen ustaviti sovražnosti na Poljskem v primeru, da Poljska prizna priključitev Gdanska Nemčiji in neipški koridor med Vzhodno in Zahodno Prusijo. Angleški minister Sir Horace Wilson pa ni hotel o tem nič slišati, ker je bilo jasno, da Hitler uganja burko. Dr. Hes- seja Je vprašal, ali Je Hitler pripravljen javno priznati svojo napako. Nemški odposlanec ni mogel logično dati na to pozitivnega odgovora, ker je predobro vedel, da ne bo Hitler tega nikdar napravil. Angleži so zato brezpogojno zahtevali u-maknitev nemških čet s polj ske»a ozemlja. Na londonskem razgovoru 2. avgusta zvečer je dr. Hesse še zagrozil, da bodo Angleži krivi, če se prične druga svetovna vojna, češ da jim je Hitler dal možnost, da bi se vse na miren način uredilo. Sir Wil-son se ni dal ukrotiti. Ko se Je Hesse vrnil na nemško ambasado, je z odpravnikom poslov Theodorjem Kordtom poslal v Berlin telegram, v katerem Je bilo rečeno, da so Angleži nepopustljivi in da stoje M njihovi strani tudi Francozi. Nemške čete so medtem prodirale in uničevale vse, kar so srečale na svoji poti. 3. septembra, bila je nedelja in v evropskih prestolnicah so se pripravljali na diplomatsko n«’ poved vojne, ob 10.15, tričetrt ure preden je Anglija napove’ dala vojno Nemčiji, so v me’ stu Bydgoszcz pripadniki neifl’ ške manjšine pričeli streljati n» poljske vojake, ki so se urnik«1* pred nacističnim prodiranjem-Nemci so bili dobro oboroženi in so prizadeli Poljakom veli’ ke izgube. Poljskim četam Pa je uspelo po večurnem boj« spet vzpostaviti red v mestu-Posledica pouličnih borb je bi' la: 238 mrtvili Poljakov in 223 mrtvih pripadnikov nemšk® manjšine. Nacistični radio J® takoj vrgel v svet vest o «polj' skih grozodejstvih* nad nem-ško manjšino in o upravičeno" sti nemškega napada Nemci niso odpustili poljskim preb)’ valcem Bydgoszcza, da so svojim četam pomagali pri zatrt-ju: v teku okupacije so n« mestu samem postrelili 10.56° prebivalcev, nadaljnjih 13.00° pa so poslali v koncentracij' ska taborišča. (Nadaljevanje sledi) Postni predal 659 - PODRUŽNICA; GORICA: Ulica Silvio Pellloo i II Telefon 334« - UPRAV*: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA »t *) - Telefon 37-33« - NAROČNINA: mesečna hou lu - Vnaprej: C®0'* mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1820 din. polletno 960 din, Četrtletno 4HO din - Postni tekoftl račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ. Al)H. DZS. Ljubi)*11* ____ ii_>___ .. * CM HnnnAMn iinMuni Itn nam rt r> Inn IKfl 14* _ Mali Aalnai d O lir hpenH n _ (krlntl triačlro In i/iričlra rvnlreaHni " URKDNIftl Vlfc TRKI - UL KONTOXTil 8 Ii TELEFON »3 KO« ln 94-«3K n i?Vilr' tel»kcS“2lčS ^Ljublja^T iMUSoc,eU Pubblleltfc Ital.ana. - Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst