Mehiška Domovi ima AMCIUCAN IM SPIRIT fORGftN m UNOUAM OMtT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 9, 1967 SLOVCN1AM MORNING N6WSPAMB ŠTEV. LXV — VOL. LXV Kyjeva "demokracija' se hilro razbohotila yiada v Saigonu postopa v volivni agitaciji z'elo svojevoljno; je onemogočila dogovorjeni nastop predsed-niških kandidatov. SAIGON, J. Viet. — Kot smo poročali, se je prvo agitacijsko ' potovanje predsedniških kandidatov ponesrečilo. Potovanja se nista udeležila kandidata in generala Van Thieu in Ky. Naj-brže mislita, da skupna agitacijska potovanja ne spadajo v “demokracijo” saigonskih generalov, čeprav so bila prvotno vključena v načrt sedanje Ky-jeve vlade. Prišlo je pa tudi na dan, da letalo s kandidati ni pristalo na dogovorjenem letališču, ampak 6 milj daleč od njega. Zato kandidatov ni nihče pričakoval, do-čim je na dogovorjenem letališču se nabralo nekaj tisoč ljudi, da bi videli in poslušali kandidate. Prvotno so mislili, da je bila temu kriva zanikrnost letalske službe, pa se je kmalu Dokazalo, da je letalo bilo na Ky-jevo pobudo namenoma poslano drugam in ne na dogovorjeno letališče. Ameriška javnost takih stvari ne more prenašati. Zato je na primer Svet republikanskih organizacij, kjer so včlanjene skupine vidnih zmernih republikancev, pozval Johnsona naj že sedaj izjavi, da ne bo njegova administracija priznala izida predsedniških volitev, ker se v volivni kampanji godijo take nezaslišane stvari. Svet je svoj poziv utemeljil s 23 strani dolgo spomenico, ki so v njej navedene vse zlorabe Kyjevega režima v sedanjem volivnem postopku. S tem je tudi odprta pot do debate v našem Kongresu, ki pa gotovo ne bo Kyju tako prizanašala, kot mu naše državno tajništvo. V Jeruzalemu vse v redu JERUZALEM, Iz. — Arabci so včeraj imeli odprte svoje trgovine in delavnice, med tem ko busov in taksijev ni bilo na cestah. gtrajk trgovcev, gostilničarjev in drugih podjetnikov v starem mestu v ponedeljek naj bi bil poleg arabskega odpo-1,3 proti Izraelu pokazal tudi zastopniku glavnega tajnika ZN ^iils-Goeranu Gussinu, ki je pri-sel ogledovat položaj, da so A-rabci proti izraelski prisvojitvi arabskega dela mesta Jeruzale-naa. Strajk je potekel v popolnem tedu in miru. Včeraj se je me-sto vrnilo z izjemo avtobusov ■‘n taksijev v skoraj običajno stanje. izraelske oblasti so prijele 4 v°dnike štrajka, zaprle nekate-arabske trgovine in ukinile ovoljenje neki arabski avto-nsni družbi, ki se je štrajka u-^leževala. ? ^retežno oblačno in soparno 2 Možnostjo neviht. Novi grobovi Frank Novak Po šestih mesecih bolezni je preminul na svojem domu znani rojak Frank Novak, podomače Podlipčev France s 3705 E. 108 St., doma iz vasi Visejec v fari Hinje na Dolenjskem, od koder je prišel v Amerikd pred 55 leti, vdovec po leta 1962 umrli ženi Jennie, oče Clge Gilar, Jane De-Leese, Ann Adams, Lillian Zin-gales, Glorie, Williama, stari oče. Pokojni je bil navdušen pevec in društveni delavec. Bil je med ustanovitelji pevskega zbora Zvon in bil njegov član, dokler je zbor obstojal. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, Društva Mir št. 10 ADZ, Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu in Kluba slov. upokojencev v Newburgu. Do svoje upokojitve leta 1957 je bil zaposlen pri J.-L. Steel Barrel Co. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Fer-folia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. James Slabe V avtomobilski nesreči 28. julija je bila na mestu mrtva Mrs. Emily Slabe, njen 9 let stari vnuk Richard je umrl od pri nesreči dobljenih poškodb 1. avg., sedaj je umrl še James Slabe z 19307 Cherokee Ave., mož ponesrečene Emily. V bolnici v Youngstownu, kjer je bil po nesreči zaradi hudih poškodb, ga je zadela srčna kap. Zapustil jc hčer Diane Perusek, vnukinjo Joyce (sestro pok. Richarda), brata Andrewa ter sestri Mary Knaffelc in Roso Kirn. Osem bratov je umrlo pred njim. Pokojnik je bil rojejn v Ivan jem selu pri Rakeku j na Notranjskem, kjer je zapustil brata Jerneja in Lojzeta in od koder je prišel pred 55 leti v ZDA. Bil je član SNPJ št. 5, ADZ št. 1 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Do svoje upoko-litvo pred 11 leti je bil zaposlen pri Fisher Body Co. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato ^ia All Souls pokopališče. Običajna polica prevladuje NEW YORK, N.Y. — Običajna polica za življenjsko zavarovanje predstavlja 2 tretjini vseh življenjskih •' zavarovalnih polic. Senatorja predložila omejitev vojskovanja Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield in rep. sen. Cooper sta predložila končanje letalskih napadov na Severni Vietnam in omejitev na obrambo ob 17. vzporedniku. WASHINGTON, D.C. — Ko je iz uradnih izjav zvezne vlade in Bele hiše razvidno, da smo pred novim poglobljenjem vojskovanja v Vietnamu, sta dva znana in ugledna nasprotnika te vojne demokrat Mike Mansfield in republikanec John S. Cooper predložila v Senatu načrt omejitve tega vojskovanja. Njun načrt je podprlo še nekaj drugih senatorjev obeh strank. Sen. Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, je opozoril na dejstvo, da nosi vso težo vojskovanja tako v krvi kot v materialu Amerika in ne Južni Vietnam in ostali njeni zavezniki v južni Aziji. Vsako novo povečanje in poglobitev vojne je po njegovem škodljivo in nedopustno, vojno je preje treba omejiti in končati. V ta namen je predložil tri točke: Združene države naj ustavijo letalske napade na Severni Vietnam in naj svoje napore 0-meje na preprečevanje pošilja-nia vojaštva in vojaškega mate-rilala preko 17. vzporednika na jug. Zgrade naj močno zaDoro na iužni strani demilitariziranega nasu med obema Vietnamoma in zavzamejo ob njej obrambne noložaje proti Severnemu Vietnamu. Združene države naj skušajo znova spraviti vprašanje vojne v Vietnamu pred Varnostni svet Združenih narodov. Pred tega naj bi bili povabljeni k razpravi o Vietnamu tudi zastopniki rdeče Kitajske, Severnega Vietnama in Osvobodilne fronte Južnega Vietnama. V državnem tajništvu so izjavili, da nimajo “v načelu nič” proti temu predlogu, pa pripomnili, da trenutno nimajo namena vprašanje znova spravljati pred ZN. Ameriška letala napadla vojašnice pri Hajfongu SAIGON, J. Viet. — Včeraj so ameriška letala bombardirala in obstreljevala vojašnice na robu pristaniškega mesta Hajfong. Piloti letal z letalonosilke Constellation so poročali po povratku, da so uničili štiri poslopja, dve skladišči municije in motorni park, vse skupaj le 4 milje severovzhodno od mesta. Napad na vojašnico je bil e-den od 168 nalog, ki so bile dane letalom in so jih ta izvedla. Eno letalo F-4 Phantom je bilo sestreljeno in oba letalca sta pogrešana. To je po uradnih podatkih 638. letalo izgubljeno nad Severnim Vietnamom. Pri napadu na helikopterje pretekli ponedeljek ob reki Saigon 3 milje od mesta, ko je bilo 5 ameriških helikopterjev sestreljenih, so bili 3 ameriški vojaki mrtvi, 22 pa ranjenih, med njimi gen. Freund, poveljnik 199. lahke pehotne brigade. Republikanci upajo na zmago v Kongresu 1968 WASHINGTON, D.C. — Republikanski strankarski vodniki imajo veliko upanje, da bodo pri volitvah jeseni 1968 dobili večino v Predstavniškem domu. Pravijo, da jim do tega manjka le še 31 do 32 novih kongresnikov. Pri tem naj bi bilo vsaj 68 demokratov v Predstavniškem domu, ki v svojih v olivnih okrajih ne stoje posebno dobro. “Pri zadnjih volitvah smo dobili 47 novih kongresnikov, ko nezadovoljstvo z vlado in Belo hišo ni bilo tolikšno, kot je sedaj,” pravijo republikanci. Pri GM bodo glasovali o štrajku DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskega delavstva je odgovorila na zahteve General Motors Corporation pri pogajanjih Za novo kolektivno delovno pogodbo z objavo glasovanja za pooblastilo za oklic štrajka. Glasovanje bo 20. avgusta. Sedanja kolektivna pogodba, ki krije delovne pogoje kakih 750,000 delavcev pri General Motors, Fordu in Chrysler ju, poteče 6. septembra 1967. Razgovori za novo pogodbo so se začeli 10. julija, pa še niso privedli nikamor. GEN. THIEU JE OBLJUBIL RAZGOVORE S HAN0IEM Predsednik Južnega Vietnama gen. Van Thieu je izjavil, da bo predložil Hanoiu razgovore o končanju vojne, če bo prihodnji mesec izvoljen za predsednika republike. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je predsednik republike gen. Nguyen Van Thieu dejal, da utegne biti “prva stvar”, ki jo bo njegova vlada naredila, poziv Hanoiu za razgovore o končanju vojne. V slučaju, da bi izvedel po privatni poti, da bi končanje ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam utegnilo privesti do ugodnega odgovora, je Thieu izjavil, da bo zaprosil Združene države, naj letalske napade na Severni Vietnam ustavijo. Van Thieu je poudaril, da se je pripravljen pogajati s Severnim Vietnamom ne pa z Osvobodilno fronto, ker bi to pomenilo, da je sedanja vojna v Južnem Vietnamu domača, civilna vojna, ne pa zunanji napad na Južni Vietnam. Če to ni napad od zunaj, potem nima navzočnost zavezniških čet v Južnem Vietnamu nobenega pravega smisla, je razlagal Van Thieu svoje poglede na položaj. 1 Prevladuje prepričanje, da bo pri volitvah zmagala vojaška lista gen. Van Thieu -maršal Ky, če tudi dobe ostali kandidat j e več možnosti in svobode pri volivni agitaciji. Zato ima izjava Van Thieu-ja večji pomen. Verjetno bo svojo obljubo skušal izpolniti, vprašanje pa je, če bo Hanoi voljan razgovore začeti, pa naj se tudi Van Thieu smatra za zakonitega predsednika Južnega Vietnama. V Hanoiu vlade v Saigonu ne priznavajo, stalno jo označujejo le kot lutko Združenih držav. Van Thieu upa, da bodo volitve to stališče Hanoia spremenile in mu poskrbele večji ugled tudi drugod po svetu. Predsednik Van Thieu je dejal, da je vlada voljna sprejeti vsakega gverilca, ki preide na njeno stran, če se le odpove komunizmu. Tisti pa, ki bodo vstrajali v svojih komunističnih načrtih, bodo smatrani za “izobčence” in se bo z njimi tudi tako postopalo. Kongres bo zasedal do pozne jeseni WASHINGTON, D.C. — Kongresni voditelji so obupali, da bi bilo letošnje kongresno zasedanje kmalu končano. Zato so se odločili za 10-dnevne počitnice ob Dnevu dela. Počitnice se bodo začele 1. septembra in trajale do 10. septembra. Ni pa še propadlo upanje, da bo zasedanje kronano vsaj pred novembrskimi volitvami. V republiki Haiti zopet nekaj ni v redu PORT-AU-PRINCE, Haiti, — V republiki Haiti vlada že desetletja diktator Duvalier. Človek bi mislil, da se je v tej dolgi dobi njegov režim dobro utrdil. Pa menda ni tako. Vsaj Duvalier sam ni o tem prepričan. Zato izvaja po vzorcu vseh diktatorjev od časa do časa prave čistke. Letos je bila prva čistka v maju. Čistki sta bila žrtvovana Julme, minister za notranje zadeve in narodno o-brambo, in minister za pravosodje Estime. Oba nista samo zgubila svojih položajev v ministrskem svetu, diktator jih je tudi osvobodil mest v parlamentu, vseh civilnih in političnih pravic in seveda tudi vsega premoženja. Ker sta tako postala brezpomembna, sta izginila ... Obdolžena sta bila korupcije, javne sodne razprave ni bilo. 8. junija je bilo pa na vojaškem sodišču obsojeno na smrt 19 mladih oficirjev, ker so baje hoteli organizirati zaroto proti diktatorju. Obsodbe so bile izvršene. Med obsojenimi je bilo tudi par oficirjev, ki so služili v diktatorjevi osebni gardi. Podrobnosti te čistke še niso prišle na dan. 4. julija je bil pa aretiran Clemard, ki spada med najbogatejše podjetnike v republiki. Bil je osebni zaupnik samega diktatorja in so vsi mislili, da je on služil za kanal, po katerem je diktator na tuje spravljal premoženje, ki bi ga morda rabil v slabih časih, ako pridejo. Clemard je naj-brže vedel nekaj stvari preveč dobro, zato je moral izginiti. Najbolj zanimiv je bil pa pobeg diktatorjevega zeta Foucarda na tuje. Foucard je pri zadnji vladni rekonstrukciji dobil dobro mesto v državni upravi, potem se je pa nekaj moralo zgoditi. S pomočjo diktatorjeve družine je pobegnil iz dežele, vzel s seboj ženo in svakinjo t. j. diktatorjevo naj mlajšo hčer in seveda tudi potreben denar. K pobegu mu je pomagala njegova,tašča, ki se je radi tega pošteno sporekla s svojim možem. Zanimivo je, da je pri tem prepiru potegnil z materjo Duvalierov mladoletni sin Jean Claude. Drama v diktatorjevi družini se je morala pripravljati že nekaj dni, kajti okoli diktatorjeve palače, ki je nad vse dobro zastražena, so opazili zadnje dni živahen promet. Policija je vpeljala celo policijsko uro, toda le za kratek čas. Vsi mislijo, da se je diktator zopet enkrat splašil in videl upor ali celo invazijo pred vrati. Strah je pa po mnenju diplomatov nepotreben. Kmetje in delavci so prerevni in preveč zaposleni z bojem za vsakdanji kruh, da bi mogli misliti na politiko, zato bi upor mogli izvršiti le vojaki. Te pa diktator ne- prenehoma prestavlja iz enega mesta na drugo. V haitski prestolici vlada naravno velik strah, saj nihče ne ve, kdaj ga bo prišla iskat policija. Zato jih je veliko zbežalo v tuja poslaništva, da tam najdejo političen azil. V brazilskem poslaništvu se že skriva 44 domačinov, v panamskem 41 itd. Poslaništva so na take goste že navajena. Navajena so pa tudi, da so njihovi uradni prostori noč in dan pod stražo diktatorjeve policije. Zato tudi nihče ne hodi vanje brez posebnega vzroka. Sedanje diktatorjeve čistke seveda še ne pomenijo konca njegove diktature. Konec pa ni daleč. Tudi Batista v Havani so začeli zapuščati tudi najožji prijatelji, ko se je približal konec njegove diktature. Tuja poslaništva v Port-au-Prince pazljivo sledijo dogodkom, da ne bi neke noči doživela prevelikega presenečenja ali celo razočaranja. Odnosi do Izraela so vzrok težav v Varšavi Poljska vlada je odstavila poveljstvo letalskih sil in še okoli 40 drugih visokih častnikov, ker so javno simpatizirali z Izraelom. VARŠAVA, Polj. — Kriza na Srednjem vzhodu je uradno potisnila Poljsko na stran Sovjetske zveze in Arabcev. Vlada in partija sta to linijo uradno zastopali in branili, javnost pa je kazala delno naklonjenost ali vsaj razumevanje do Izraela. Poljaki so bili priče preganjanj in množičnega pomora Judov od strani Hitlerja, imajo pa tudi orecej podoben položaj v pogledu meja. Kot ne marajo arabski sosedi priznati Izraela in njegovih meja, tako Zahodna Nemčija noče priznati obstoječe poljske meje proti Nemčiji. Na Poljskem je kljub vsemu še vedno precej Judov, od tega več tudi na visokih mestih. Vse to je povzročilo v vladi in partiji trenja in napetost, ko je uradna Poljska v krizi na Srednjem j vzhodu stopila odprto na arabsko stran. V poljskih oboroženih silah so stvarno precenili izraelsko vojaško sposobnost in iz-vežbanost, posebno v letalskih ^ silah z občudovanjem gledajo na Izrael. Vse to vladi in vodstvu partije ni všeč in tako so odstavili in upokojili poveljnika poljskega vojnega letalstva gen.. Česlava Mankiewicza, njegovega namestnika za politična vprašanja gen. Tadeusza Dabkow-skega in načelnika letalskega glavneea stana gen. Jana Sta-mieszkina in še okoli 40 drugih višjih častnikov. Prav tako je bilo odstranjenih več zagovornikov Izraela tudi z vladnih in partijskih položajev. Iz Clevelanda in okolice Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima danes, v sredo, ob dveh popoldne svojo sejo. Vabljeni posebno tisti, ki so zaostali s članarino, da jo poravnajo. Po seji zabava! Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih šole sv. Vida. Žalostno sporočilo— Mrs. Marian Rolih, 18132 Marcella Rd., je dobila sporočilo, da ji je v Št. Petru na Krasu umrl svak Anton Rolih, ki je do pred 9 leti živel na Huntmere Ave. v Clevelandu, brat njenega pred dvemi leti umrlega moža Syl-vestra Roliha. Pokojni Anton Rolih je živel v pokoju v domovini. Dočakal je 70 let. Zapustil je tam sestrično, tu pa poleg omenjene še druge sorodnike. Kdo je našel— Mrs. Mary Cevka, 6607 Schafer Avenue, tel. 881-9250, je pred nekaj dnevi izgubila pokojninsko avtobusno izkaznico. Če jo je kdo našel, je prošem, da jo pokliče. Bojkot proti Sealtest končan— Črnski bojkot proti Sealtest Foods v Clevelandu, ki ga je sprožil dr. M. L. King pretekli mesec, češ da podjetje zaposluje premalo črncev, je bil včeraj končen s sporazumom. Družba bo najela novih 50 črncev k se-’ dan j im 46 in jim odprla dostop tudi do boljših služb. Zopet vlom— Včeraj zjutraj ob 3.30 so trije moški razbili okno The Černe Jewelry Co. na 6412 St. Cxair Avenue in odnesli 21 ur, vrednih skupno okoli $600. To je v zadnjem času že drugi vlom v tej trgovini. Maove pristaše streljajo HONG KONG. — Radio Che-kaing ib pokrajine rdeče Kitajske istega imena je objavil, da je bilo več pristašev Mao-Tse-tunga v pokrajini Chekiang obstreljenih in da Maovi nasprotniki pozivajo svoje pristaše na deželi, naj napadejo mesta. Poročilo trdi, da je prišlo do več političnih spopadov, pri katerih so bili pristaši proletarske revolucije surovo stisnjeni. Za “fanatičen protinapad” na pristaše Maove revolucije dolži poročilo pristaše Lin Shao-chija. V Peipingu so maovci včeraj slavili obletnico uradngea začetka “velike kulturne revolucije” in se bahali z zmagami nad njenimi nasprotniki. Radi ali neradi priznavajo, da teh še niso mogli potisniti ob zid. Kdo bi rad avtomobil za $47,275? WASHINGTON, D.C. — Naj se interesent ne ustraši visoke cene. Bo verjetno občutno znižana, ako se pokaže denar. Avtomobil je namreč pred 2 letoma naročil ganski diktator Nkrumah in ga dal opremiti z vsemi udobnostmi, pa tudi z vsemi sredstvi za osebno varnost. Med tem je Nkrumaha zmanjkalo, voz je pa ostal brez gospodarja, ker ga nova ganska vlada noče rabiti, ker ji je predrag. Gansko poslaništvo ga je sedaj postavilo na prodaj. Pri kupcih in znižanju cene ne bo zbirčno, samo da pokažejo denar. Senatni odbor izglasoval zakonski predlog o narodni obrambi WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za nakazila je pretekli teden izglasoval nakazilni zakon o stroških za narodno o-brambo. Skupni znesek stroškov znaša nekaj nad $70 bilijonov, je pa razdeljen na štiri vojaške veje takole: armada $22.730 bilijonov, vojna mornarica in marini $19.712 bilijonov, vojno letalstvo $24 bilijonov, ostanek bo služil za razne dodatne obrambne službe. Nikjer ni rečeno, da bo pri teh vsotah tudi ostalo. Ako bo potrebno, bo Kongres med julijem 1967 in junijem 1968 izglasoval dodatna pooblastila, kot je to storil še vsako leto. Mmišm Bomomm ■i&Trrm 6117 Št. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio er: - 83 No. 151 Weds., Aug. 9, 1967 Novi davki pred vrati Končno so se politiki sprijaznili z idejo, da bo treba vpeljati nove davke. Bela hiša se jim ne protivi, Kongres jih bo začel obravnavati. S problemom se mučijo načelno pristojni kongresni odbori, ki pa o svojem delu ne poročajo javnosti, zato tako malo govorjenja o večjih davčnih bremenih. To, kar zna delati Kongres, znajo tudi legislature in mestne uprave. Tudi tam se pečajo v novimi davki kar na debelo. Cleveland in ohajska država nista ravno edina vzgleda za tako delo. Ohajski guverner Rhodes se je kar splašil, tako se mu mudi z novo davčno zakonodajo. Človek ima vtis, da bi jo rad spravil pod streho kar v par tednih. Pri tem je seveda ostal zvest svojemu republikanskemu načelu, da naši državi niso potrebni direktni, ampak indirektni davki. Zato bomo dobili večji prometni davek, večje trošarine in višje pristojbine. Pravijo, da bo ohajska državna blagajna dobila od njih do $400 milijonov, ki jih bo porabila za prosveto in zdravstvo, pa tudi za nekatere druge socijalne namene. Prav v iste namene išče nove davke clevelandski župan Locher. Skratka, več bomo morali plačevati federaciji, državam in občinam ter okrajem. Pa to še ne bo vse. Pred Kongresom je še predlog za povišanje federalnih pokojnin in za kritje Medicare stroškov, ki so že prvo leto veliko višji, kot so lani računali. Če seštejemo vse te nove dodatne o-bremenitve, dobimo kar čedne številke. Prvi računi, ki so seveda le poskusnega značaja, pravijo, da bi moral vsak delavec ali uradnik zaslužiti najmanj že 5%- več, da bi pokril izdatke za nove direktne in indirektne davke. Pri tem so pa direktni davki še primeroma visoko odmerjeni na osebno dohodnino, ki naj federaciji da nove 4 bilijone dolarjev dohodkov, dočim bi podjetja plačala na dohodarini le okoli $2 bilijona več. Prevladuje vtis, da so delavci in uradniki preveč obremenjeni in da bo Kongres moral to razmerje spremeniti. Politiki se namreč bojijo, da volivci ne bodo pozabili novih davčnih bremen v — novembru 1968, ko bodo šli volit. Kakšne bodo posledice novih davčnih bremen? Drži samo eno; vsi bodo z njimi nezadovoljni, ne samo tisti, ki jih bodo morali plačevati, ampak tudi tisti, ki bodo imeli koristi. Delavci in uradniki bodo protestirali, ker bodo imeli previsoke prispevke za zavarovanje, upokojenci bodo pa zdihovali, ker jim bodo pokojnine po njihovem premalo zvišane. Kaj pa podjetja? Tu je pa položaj nekoliko drugačen. Pesimisti pravijo, da bodo novi davki, direktni in indirektni, dejansko zbrisali vse tiste davčne olajšave, ki jih je Johnson dal 1. 1964, ko je kandidiral za predsednika. Da ga radi tega ne bodo hvalili, se razume. Optimisti pa pravijo, da bodo nova bremena sicer neprijetna, kot so zmeraj bila in zmeraj bodo, toda da ni treba tožb pretiravati. Več davkov bo namreč pomenilo obenem tudi nižje obresti, kar bo poživilo vlaganje kapitala v nova podjetja ali pa v povečanje sedanjih. Federalne banke so namreč že namignile, da bodo začele takoj zniževati obrestno mero, kakor hitro bodo novi davki stopili v veljavo. Novi davki bodo pa imeli eno napako; ne bodo dosegli cilja, ki bi ga morali. Njihov cilj je brisanje stalnega primanjkljaja v federalnem proračunu, ki je po splošnem mnenju glavni vir za inflacijo in draginjo. Čenijo, da bo primanjkljaj znašal letos okoli $20 bilijonov, morda pa tudi več. Novi davki bodo pokrili le četrtino primanjkljaja, tri četrtine bo morala federacija kriti z najemanjem posojil, kar samo poglablja nevarnost nove inflacije in večje draginje. In res nam napovedujejo strokovnjaki, da se nam bliža nov val draginje, naj bo naša gospodarska politika taka ali taka. In kaj se bo iz tega izcimilo? Delavci in uradniki bodo zahtevali večje plače, to bo ustvarjalo nevarnosti za nove štrajke, na drugi strani pa rodilo nove nevarnosti za brezposelnost. Vsega tega administracija ne bo mogla trpeti, ker bomo kmalu v volivnem letu. Če je pa položaj tak, počemu sploh novi davki? Največ odgovorov pravi, da so vendarle potrebni, ker bodo zajezili naraščanje cen, zavrli inflacijo in omogočili federaciji, da bo v sedanjem obsegu podpirala gospodarski napredek tudi v bodoče. Mislijo, da bo 1. 1968 znašala vrednost narodne proizvodnje že nad $500 bilijonov, morda bomo to številko dosegli že proti letošnjemu novemu letu. To je lepa številka, toda vprašanje je, koliko bo pa vsak tak dolar vreden. Na to trnjevo vprašanje pa naša ameriška stvarnost odgovarja: če bo manj vreden, jih bomo pa več imeli. Podjetja bodo več računala za svoje blago in za svoje usluge, uslužbenci vseh vrst bodo pa lahko več zaslužili, pa bo proračun vsakega potrošnika v ravnovesju. Ta teorija je dobra le za tiste, ki lahko dvigajo svoje dohodke, ki jih imajo v obliki plač in dohodkov iz podjetij. Temna plat te teorije je pa v tem, da raste vsako leto odstotek tistih, ki ne morejo dvigati svojih dohodkov. Še pred 10 leti smo jih imeli le 15-20%, sedaj gredo ocene na 25-30%. To se pravi, samo 70-75% lahko mirno gleda v bodočnost. Ni se jim treba bati za svoj življenski standard. Vsi ostali se pa morajo in v tem tiči rak-rana našega go-spodarskga in socijalnega napredka. Je to res napredek, toda ni zadosten, da bi manjšal naraščajočo revščino; jo komaj dohiteva. Da se to spremeni, je treba nekaj več, kot je sedanja davčna politika, ki samo krpa, ne pa zdravi naše gospodarske bolečine. Blagoslovitev spominske kapelice v Itiilwaukeeju MILWAUKEE, Wis,—Društvo TRIGLAV že danes vabi vse Slovence v nedeljo, 20. avgusta v slovenski park Triglav. Letos bo ta dan še posebno pomemben, ker bo poleg vsakoletnega športnega dneva ob tej priliki tudi blagoslovetev spominske kapelice, ki je zgrajena v spomin vsem slovenskim žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji med drugo svetovno vojno. « nr'CT'rk A I'T TAT z nr\T^ a ffl Tak°j P° blagoslovitvi kape- i BESEDA IZ NARODA y lice bo sv. maša z ljudskim pet- 1 '4 jem. K tej prvi sv. maši v Parku od£or še prav p0sebno molitev in prošnja, da bi bil tudi ^ vabi in bo zelo primerna za tiste, sam deležen velike milosti in ta- ki pridejo iz Chicaga, Jolieta, ko mirno in pripravljen zrl Waukegana, Kenoshe, Racine in smrti v oči. drugod. Začetek sv. maše bo * točno ob 12. uri. Ko že pišem o spominu na . Ro sv. maši bo kosilo, nato pa rajne, naj ob tej priliki še o- tekme v odbojki in namiznem menim dar g. Henrika Krem-j tenisu, kjer bo tekmovala tri-žarja, ki je v spomin na rajnega glavska mladina z mladino Chi-bivšega okrajnega glavarja Fra-' caga že tretje leto. Kakor vedno V spomin na umrlo sestro CLEVELAND, O. — “V prilogi Vam pošiljam dva čeka: 25 dolarjev je dar Kolaričevih za Slomškovo beatifikacijo in 100 dolarjev je moj dar in sicer v spomin na mojo umrlo sestro Marijo Kolarič.” Tako je pisala gdč. Ivanka Pograjec iz Clevelanda. Rajna Marija Kolarič je bila častna članica Slomškove zveze. Rada se je zanimala za Slomškov beatifikacijski proces in z molitvijo ter darovi pomagala, da bi Slovenci čim prej dobili svojega svetnika. Ni dočakala tega velikega slovenskega praznika. Bog jo je poklical prej in ji tako dal priliko, da se prva od članov Slomškove zveze sreča v nebesih z našim svetniškim kandidatom škofom Slomškom in mu poroča, kako se Slomškovi krožki trudijo in molijo za njegovo beatifikacijo. Kam drugam kot v nebesa naj bi Bog poslal dušo Marije Kola-1 ričeve? Par dni pred smrtjo sem jo o-biskal v bolnici. Našel sem jo samo v sobi, ki je bila opremljena z vsemi mogočimi aparati. Celo neke vrste television so imeli na steni, ki je točno kazal bitje njenega srca. Videl sem, da je njeno stanje resnejše, kakor je kazal njen obraz. Smehljala se je, ko sem vstopil. Na vprašanje kaj bere, mi je ponudila obe pismi, ki jih je imela v roki. Obe sta bili zahvalni pismi. Eno je bilo od p. Wolbanga, ki se ji zahvaljuje za poslani denar za bogoslovca-misijonarja, ki mu je hotela rajna pomagati do oltarja in biti zopet duhovna mati. Drugo je bilo prav tako zahvalno pismo od Družbe za širjenje vere. Sama ni govorila dosti o tem. Saj ni nikdar rada govorila o neštetih dobrih delih, ki jih je naredila doma, v taborišču ali v novi domovini. Prav tako ni rada govorila o svoji bolezni, ki jo je leta dolgo vdano nosila. Samo Bog in ona sama sta vedela za vso dušno in telesno trpljenje, ki ga je vdano nosila zadnjih 25 let. Samo Bog in ona vesta, koliko dobrega je nja Maršiča daroval za Slom-(bc živahno tudi na balinskem škovo beatifikacijo 5 dolarjev, prostoru. Ob zvokih orkestra Ti-G. Henrik je dal lep vzgled vsem, ki ob smrti znancev in prijateljev dajejo denar za cvetlice, ki že tretji dan ovene in zgube ves čar in vrednost. Koliko bolj prav bi storili, če bi namesto rož in vencev darovali za različne dobre namene. Toliko je potreb po svetu in toliko je dobrih namenov, kjer bi bili ti darovi bolje naloženi. Father Varga voli iz Chicaga bo veselo petje in plesanje kakor ponavadi. Dokažimo s svojo prisotnostjo na ta važni slovenski dan, da slovenski duh v Milwaukee še živi in umreti noče! Pridi, zavedaj se, da si tudi Ti člen v verigi slovenstva in čim več nas bo, tem bolj bo prijetno v Parku Triglav v nedeljo, 20. avgusta! Na svidenje! Odbor. Pozor slaronaseljeuci! CLEVELAND, O. — Vsi sta-ronaseljenci (do 1. 1948), če la-stujete kako premoženje, bodisi travnike, njive ali gozdove kot edini dediči, pa so vam to jugoslovanske oblasti zaplenile, sedaj je čas, da se priglasite in da vam izplačajo. Ne kasneje kot 14. avgusta 1967. Sen. F. J. Lausche je v tistem odboru, ki pomaga. Priglasite se pri Mrs. Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103 tel. 432-2833. Mary Zupančič K sodobnim svetovnim problemom Priprava na stoletnieo Baragove smrti Lemont, lil. — Drugo leto obhajamo stoletnico Baragove smrti. Na pobudo Baragove zveze je kongresnik Ruppe predlagal v “The House of Representatives” 21. marca 1967, naj se izda v letu 1968 spominska znamka ob stoletnici Baragove smrti. Sedaj je potrebno, da pišemo svojim kongresnikom, da bodo glasovali za predlog. Msgr. Scheringer je napisal izjavo, v kateri zelo dobro utemeljuje, zakaj škof Baraga zasluži to priznanje. Njegova izjava je objavljena v The Baraga Bulletin, Spring 1967, ki ste jo prejeli pred kratkim. V tej izjavi je podano vse, kar rabite za pismo svojemu kongresniku in Postmaster General. Ako ne boste sestavili svojega pisma, je tu kratek obrazec, ki ga lahko rabite za to pismo: Dear Sir: May I call your attention to the bill H.R. 7584 calling for a commemorative stamp in Honor of Bishop Baraga that was introduced in the House of Representatives on March 21, 1967. Bishop Baraga is one of the great unsung heroes of the pioneer era in the United States. He ought to be considered for national recognition in view of storila. Še bolje bi bilo reči, da manifold achievements in samo Bog ve za njena dobra de- j the great Lake Superior area, la. Ona ni štela in pri njej levica (This includes the states of Mires ni vedela, kar je dala desni- chigan, Wisconsin and Minne-ca. Njeno plemenito materinsko J sota. A sure way to achieve this srce je soutripalo s trpečimi in recognition would be to have a revnimi, posebno s tistimi v misijonih. Ko sem jo vprašal, kako se počuti, je začela govoriti o smrti. “Nič, prav nič se ne bojim umreti,” je dejala. “Malo hudo mi je, če pomislim na moža in na Rudija in njegovo družino. Pa si mislim, saj bo že Bog skrbel zanje. Še bolj bo skrbel, kot bi jaz lahko skrbela.” “Saj še ne boste umrli,” sem jo tolažil. “Kakor Bog hoče. Jaz sem popolnoma pripravljena in vdana v voljo božjo.” Ko sem odhajal iz bolnice, sem še dolgo mislil na težko bolno Kolaričevo mamo. Videl sem pred seboj njen mirni obraz, ki ga je kljub smrtni bolezni krasil | rahel smehljaj in izraz mirne, o-troške vdanosti v voljo nebeškega Očeta. Iz duše mi je privrela Razmerje sil med svobodnim in komunističnim svetom se v zadnjih mesecih ni preveč spremenilo. Sovjetska zveza je u-trpela nekaj na svojem ugledu v svetu, ko je Izrael v začetku junija v šestih dneh uničil vojaško moč svojih arabskih nasprotnikov. Izredno zasedanje Združenih narodov, ki naj bi nekako rešilo njen in arabski u-gled, je s svojim neuspehom poraz še bolj podčrtalo. * Arabski svet se noče sprijazniti z obstojem Izraela in je še vedno odločen to državo uničiti in Palestino “osvoboditi”. Poznavalci arabskega sveta trdijo, da ta za kaj takega ne bo sposoben vsaj še prihodnjih 50 let. Verjetno so tudi Rusi izgubili dober del svojega zaupanja v a-rabske vojaške sposobnosti in v arabsko zanesljivost. Nekatera poročila trdijo, da so v zadnjem času omejili dobave orožja in vojaških potrebščin arabskim državam. Te bodo morali tudi gospodarsko podpreti, zlasti E-gipt, če nočejo njegovega gospodarskega zloma. m Kljub težavam na Srednjem Vzhodu, kjer so upali, da bodo temeljito zagodli Združenim državam, pa so spravili v hudo zadrego le sami sebe, posvečajo Rusi glavno skrb vendar razvoju na Kitajskem. Rdeča Kitajska je sredi vrenja, Maova “proletarska kulturna revolucija” je izgubila začetni zagon in njeni nasprotniki so se počasi znašli. Nekateri ji nasprotujejo javno, glasno in odločno, večina pa jo na tihem sabotira. Položaj se je zategnil tako, da v Moskvi govore že kar naravnost o državljanski vojni. Trenutno bo tak razvoj na Kitajskem Ruse nekoliko razbremenil, nevarnost pred “rumeno” poplavo, o kateri so v Rusiji veliko pisali in razpravljali že v začetku tega stoletja, pa bo ostala. Kitajska vodikova bomba in rakete, ki jo bodo lahko ponesle na tisoče milj daleč, postaja neprijetno dejstvo že Združenim državam, kot je pretekli teden razkril skupni kongresni odbor za a-tomsko silo, kaj šele Rusom, ki so kitajski neposredni sosedi. Komunistični razkol je zlomil komunistično udarnost in osva-jalnost. Maova revolucija je postavila rdečo Kitajsko v neugodno luč v vsej južni in vzhodni Aziji in skoraj popolnoma onemogočila kitajsko komunistično propagando tudi v Afriki in Latinski Ameriki. Ločitev Moskve in Peipinga ter razkol med nji-— V Minnesoti posekajo letno rna je dal satelitskim državam za okoli 180 milij°nov dolarjev ^ možnost zrahljati vezi in doseči lesa. j večjo samostojnost. V tem po- commemorative POSTAGE STAMP in 1968 which marks the centenary of, his death. Respectfully urging you to use your influence in having bill H. R. 7584 favorably passed, so that the commemorative stamp will be issued. Very sincerely yours, Vljudno prosim, pišite kongresniku takoj! He odlašajte. Naslov vašega kongresnika je: (Ime), Congressional Office Building, Washington, D.C. 205-15. Naslov Postmaster general je: Postmaster General, Office of the Postmaster General, Washington, D C- 20260. P. Fortunat O.F.M. gledu je uspela zlasti Romunija. * Castro je imel pretekli teden v Havani zastopnike levičarskih gibanj iz držav Latinske Amerike in se z njimi razgovarjal o organiziranju “osvobodilnih gibanj in pravih oboroženih uporov, kjer bi bili ti možni. Castrov ugled je v Latinski Ameriki od leta 1960, ko je zavladal na Kubi, močno padel, na njegove pozive ni več dosti odmeva. Komunizem je med tem ostal še vedno nevarna vaba revnih, zapostavljenih, nepismenih ljudskih množic držav Latinske A-merike, kjer se vodilni krogi branijo na vse načine pred izvedbo neobhodnih socialnih reform. Castro je po nekaterih vesteh spletel vezi tudi z nezadovoljnimi črnci v mestih ZDA. Z njihovo pomočjo bi sedaj rad u-stvaril “nove Vietname” kar v Združenih državah samih. * Svobodni svet se tudi vedno bolj drobi. De Gaulle hodi vedno bolj trmasto svojo pot in ščiplje Združene države, kjer se mu le ponudi priložnost. Njihova moč mu je postala že tako zoperna, da se je v krizi na Srednjem Vzhodu postavil na sovjetsko-arabsko stran, pa tej kljub temu ni uspelo dobiti večine v glavni skupščini Združenih narodov. Pretekli teden je De Gaulle hudo razburil Kanado, ko je izjavil, da francoska Kanada ne uživa “svobode, enakosti in bratstva” z angleško. V Kanadi so ga zavrnili umirjeno in vljudno, zato pa so ga ostro prijeli nekateri njegovi lastni rojaki. Svet je začel ugibati, če ga starost ni privedla do precenjevanja samega sebe in mu onemogočila stvarno presojo razmer doma in v svetu. «* Velika Britanija, ki se ni re šila z zamrznitvijo plač in cen iz gospodarskih težav, bi na vsak način rada v Evropsko gospodarsko skupnost, pa ji De Gaulle tišči vrata zaprta. Pod pritiskom ostalih članic bo postopno nemara le moral popustiti. * Združene države so še vedno v boju s komunistično osvajal-nostjo v Vietnamu. Glavni tajnik ZN U Tant hoče svetu prikazati ta boj kot vojno za neodvisnost Vietnama pred tujci, posebno pred Združenimi državami. Te izjave ga postavljajo v čudno luč, škodujejo ZN, pa tudi Združenim državam. V Wa-shingtonu so prišli do spoznanja, da bo vojna v Vietnamu še dolga in so temu spoznanju primerno prikrojili svoje načrte. Sedanja vlada ne kaže nobene pripravljenosti, da bi Juž. Vietnam prepustila rdečemu Ha-noiu. * Poleg vietnamske vojne in krize na Srednjem Vzhodu obstoji že skoraj pozabljena rodezijska kriza v srednji Afriki, kjer se Združenim narodom doslej še ni posrečilo pripraviti belo manjšino, da bi priznala črni večini prebivalstva enakopravnost in se s tem odpovedala lastnemu gospodujočemu položaju. Velika Britanija je začela zopet razgovore z rodezijsko vlado, da dožene, če obstoji kaka možnost kompromisne rešitve. V portugalskih afriških posestih vodijo črnci s podporo sosednjih držav “osvobodilne vojne” v Mosambique-u, v Angoli in v Gvineji, pa nimajo nikjer kaj prida uspeha. Somalija, ki obsega večji del “roga Afrike” vodi malo gverilsko vojno z Abesinijo in s Kenijo. Sudanu še ni uspelo končati upora črncev v južnih provincah, ki zahtevajo samoupravo ali pa kar naravnost neodvisnost od arabskih Sudancev, katerih dedje so nekdaj lovili črnce v tem delu Afrike in jih prodajali v sužnost. * Titova Jugoslavija se je na precejšnje začudenje nekaterih ljudi doma in drugih v svetu v krizi na Srednjem Vzhodu nenavadno ostro izpostavila. Tito se je že prvi dan vojne med Izraelom in Arabci postavil jasno in odločno na arabsko stran in nato šel v zvezi s tem na posvet satelitov v Moskvo in v Budimpešto. Doma je naročil nabiranje obsežne pomoči za “arabske žrtve vojne”. Titov nastop je vzbudil v nekaterih ljudeh doma strah, da bi utegnila biti Jugoslavija neposredno zapletena v vojno na Srednjem Vzhodu. Hvala Bogu se je ta naglo končala in zaenkrat ta strah odstranila. Ni pa nagel konec vojne pomiril proučevalcev Titove mednarodne politike. Ti razpravljajo na dolgo in široko v zadnjih tednih o tem, ali se je Tito vrnil v sovjetski blok ali ne. V Beogradu taka ugibanja in trditve zavračajo kot naravnost smešna, vendar pa svet teh njihovih zanikanj ne jemlje za čisto resnico. IZ NAŠIH VRST Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Po moji sedemtedenski odsotnosti iz mesta sem bila začasno opustila Vaš priljubljeni list, katerega sem zelo pogrešala. Bila sem na obisku v naši stari domovini. Prilagam enoletno naročnino in Vam želim mnogo uspeha pri Vašem delu. Iskreno pozdravljam Mrs. Debevec, uredništvo in osobje. Mary Prelogar • Mastic Beach, L. I. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen in res mi je bilo hudo, če se je kdaj kaka posamezna številka izgubila. No, sedaj jo pa zopet redno prejemam. Želim Vam mnogo uspeha ter Vas vse najlepše pozdravljam! Jakob Okorn * New Smyrna Beach, Fla. —-Cenjeno uredništvo! Prav lepa hvala za prijazno obvestilo, da mi bo naročnina zapadla. Priložen je ček za enoletno naročnino z željo, da bi Ameriška Domovina še dolgo zahajala v naše slovenske domove ter nam krajšala čas. Lepo pozdravljam vse čitate-Ije Ameriške Domovine. Frank Gorenc ra K)0<=r>0000<=>00000()^^ ^laks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)0<^I>000()00000 “Da bi tebe vzel s seboj — veš dete moje — bojim se, da to fte bo šlo. Jaz ne potujem tako, da bi bilo prikladno za otroke. saj ne boš ostala sama doma. Kajpada, sorodnikov nimamo, h katerim bi te mogel spraviti, in da bi najel kako tujko, ki bi °stala s teboj tu v hiši, to tudi de gre. Preveč bi stalo. Poleg taga pa tudi ne bi imel ene mir-de minute. Bog vel kako bi se ti Sodilo potem, ko mene ne bi bilo več tukaj. Toda na deželi so taki kpi zavodi, tam bi se sijajno dnela. Sami prikupni otroci so tam — vsi so si dobri tovariši— igre — šport — izleti — doma Se 2daleč nimaš tako dobro.” Monika je samo stresla glavo, kii mogla več zadržati solz. “Vzemi me s seboj,” je še enkrat tiho prosila, potem pa je 2arila glavo v divanov kot in Vihtela, da se ji je drobno te-iesce kar treslo. Atek jo je dvignil v naročje, ■ Pogladil lase z obraza in dejal: ‘Bodi pametna, mala moja, to je vendar samo zato, da dama ozdravi mamica. Na to dioraš misliti! Danes ne bova dič sklepala in tudi nič več go-v°rila o tem. Čas bo že prinesel Svoje,” Pogledal je na uro. “Halo, dsem je že! Kaj danes ne dobim ^aja? Zdaj pa le urno!” Ta večer je Monika še bedela, k° je prenehalo ropotanje pisal-^dga stroja. Ko je šel atek mimo oprtih vrat njene sobice v spal-d'co, se je premaknila. Po tem •K spoznal, da Monika še ni sPala. Stopil je noter in se sklo-nil k njej. Monika mu je krepko °vila roke okrog vratu in ga Prosila; “Atek, vzemi me s se-boj!” , “Morda, Monika. Popolnoma Sključeno ni. O tej stvari mo-še mnogo, mnogo razmiš-in končno mora tudi še damica izpregovoriti besedico o tei zadevi. Če pa sedaj ne boš sPala, potem pač ne more biti Več govora o tem.” Karadi teme ni mogel videti, ako so se Monikine oči razši-Tudi ni mogel slutiti, kaj Vse so te oči — kljub temi — vMele. hJ blaS spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI na-še ljubljene hčerke h IN SESTRICE “fidget Marie Resnik hrom CVetu mladosti stara 19 let Cl'a Bogu svojo deviško dušo ^ v dne 9. avgusta 1952 J*no smo Te vsi ljubili, m ?S0daj smo Te izgubili. A. na®a hčerka Ti, ^ J ri večna luč gori. žal^aZen 1311 ie Tvoj smehljaj, l{er ne Pride več nazaj, v n v nebesih zdaj pri Bogu si, JUbezni si med angeljci.