'eitaina platana v gotovini.
IZHAJA V«AK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
IIIIIMMII TTH--------~	 I	—	I	l"'l	1-I--1----
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI L'ST
časopis mm trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 13. avgusta 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 94.
0	krizi v premogovni industriji.
V premogovni industriji, ki je do lani prav lepo uspevala, se pojavlja v vseh državah kriza, ker se ogromne zaloge, ki so se v zadnjem času naku-pičile, ne morejo vnovčiti. Ta kriza preti tudi premogovni industriji v naši državi. Naša premogovna industrija je imela že spomladi na zalogi tako ogromne količine, da se je vlada odločila, da s tarifno politiko prepreči porabo inozemskega premoga v naši državi. Dovolila je prevoz inozemskega premoga po nepovišani tarifi samo podjetjem, ki za obratovanje ne morejo uporabljati domačega premoga. A tudi ta odredba ni dosti pomagala, kajti v bosanskih državnih rudnikih se je kriza kljub temu v zadnjem času tako poostrila, da je bilo rudniško ravnateljstvo v Sarajevem prisiljeno, da je odpustilo precejšnje število delavcev, ostalim pa odpovedalo kolektivno pogodbo in jim znižalo mezde za približno 30%.
V drugih državah premogovna kriza ni nič manj občutna, nego pri nas. Za povod nastopajoče krize se spošno smatra vedno manjšo porabo premoga in njegovo vedno naraščajočo produkcijo. Manjšo porabo premoga se splošno utemeljuje na eni strani s tem, da se ga je v zadnjem času nadomestilo z vodnimi silami in motorji na olje. Kajti položaj v naši industriji ie splošno tak, da si mora industrija v borbi za obstanek prizadevati, da nadomesti premog, ki ga je v povojni dobi jako pomanjkovalo in ki je bil razmeroma jako drag, s cenejšim ma-terijalom in s tem zniža režijske stroške tam, kjer je to možno. Pa ne le v industriji, ampak tudi pri prevoznih sredstvih, tako pri železnicah in la-dijah, se je v povojni dobi začelo intenzivno štediti s premogom in vedno bolj uvajati elektrifikacijo in porabo mineralnega olja. Splošno se ceni, da se je na ta način znižal konzum premoga za najmanj 15%, ako ne upoštevamo, da se je v povojni dobi tudi v privatnih gospodarstvih začelo s premogom zaradi njegove cene intenzivno štediti. V znatni meri pa je tudi vplivala na konzum premoga, posebno pri nas, stagnacija industrije, ki ?e na eni strani vsled nezadostne carinske zaščite, na drugi strani pa vsled denarne krize ne more tako razviti, kakor bi se mogla razviti ob normalnih prilikah.
Kljub vedno manjšemu konzumu, pa so premogovniki skoro v vseh državah v povojni dobi izdatno povečali svojo produkcijo. Posebno izdat -no je povečala svojo produkcijo Nemčija, ki je danes v stanu izvoziti dva do trikrat toliko premoga, nego ga potrebuje za domačo porabo. Tudi Českoslovaska je v povojni dobi precej razširila svoje premogovnike, da je mogla izrabiti konjunkturo za premog v času, ko je Nemčija izgubila svoje premogovnike v rurskem ozemlju in je šlo za svetovno tekmo, kdo bo prevzel odjemalce rurskega premoga. Na nadprodukciji premoga trpi tudi Poljska, ki je postala po mirovnih pogodbah lastnica obsežnih premogovnikov. Do zadnjega časa je izvažala Poljska svoj premog v Avstrijo, mesečno do 500.000 ton. Ko je pa Avstrija pred dobrim mesecem onemogočila uvoz poljskega premoga, je la prepoved katastrofalno vplivala na poljske premogovnike in posredno tudi na gospodarski položaj na Poljskem.
Položaj premogovne industrije tudi v ostalih državah ni posebno rožnat. Belgijski in francoski premogovniki jako veliko trpe vsled nemške konkurence. Tudi na Angleškem premogovna produkcija jako nazaduje in kupčije, posebno z inozemstvom, so jako slabe. Tekom pol leta je na Angleškem prenehalo obratovati približno 200 premogovnikov.
In v malem tudi položaj premogovne industrije v Sloveniji iz istih razlogov ne more biti posebno ugoden. Tudi naši premogovniki so imeli spomladi na zalogi še izdatne količine premoga in tudi produkcija naših premogovnikov se je v povojni dobi jako dvignila, posebno s tem, da so se otvorili tudi nekateri novi rudniki, n. pr. Savski Brestanec (Rajhenburg), odnosno obnovili stari premogovniki,
ki v vojni in predvojni dobi niso dajali znatnih množin premoga.
Na položaj naše domače premogovne industrije končno tudi ne bo ugodno vplivalo, da bo izza dne 1. septembra t. 1., to je v zimski sezoni, ko se porabi največ premoga, prevoz kuriva otežkočen, če ne ravno onemogočen.
Krizo v naši premogovni industriji niso povzročile le domače tuzemske prilike, ampak ta kriza je posledica splošnih prilik svetovnega gospodarstva. Krizo torej ne bodo mogle odpraviti ali preprečiti odredbe lokalnega pomena, ampak sanacija krize svetovnega gospodarstva, ki bo na eni strani prilagodila produkcijo dejanski potrebi, na drugi strani z znižanjem režijskih stroškov znižala cene in s tem zmanjšala štedenje s premogom in povišala konzum.
Paviljon S. H. S. na pariški razstavi dekorativne umetnosti.
(Konec.)
Kovinski izdelki so zastopani s srebrnimi in pozlačenimi posodami, skrinjicami za dragulje, odetimi v izbokle srebrne reliefe, filigranskimi deli, srebrnimi plaketami in momumentalnim reliefnim ščitom, ki je Meštrovičevo delo in je bil 1916. leta od jugoslovanskega odbora poklonjen tedanjemu prestolonasledniku, sedanjemu kralju Aleksandru I.
Keramika je poleg vezenin najodličnejše zastopana. Čajni in kavni servisi iz fajanse in porcelana s prekrasnimi modernimi dekori (Križman), vaze, vrči, svečniki, skodelice in ljubke statuet-ke so zlasti med Francozi in Angleži, ki ljubijo male a mične stvarčice, našle mnogo odkritosrčnih ljubiteljev. Škoda je le ta, da stvari radi visokih cen in radi konkurence največkrat ne žanjejo nič drugega nego zanimanje in priznanje. Veliko je povpraševanje po kipih zagrebškega umetnika, prof. Jahna, ki je znal svojim izdelkom podeliti zanimivo dekorativno črto.
Kar se tiče stekla, smo seveda še v povojih. Tu pač prvenstvujejo Čehi, ki so klasična dežela kristalnih kup. Omenjam brušene čaše s priprostim zlatim okraskom, ki so enostavne in solidne kakor starinski mašni kelihi; saj je umetnik menda ravno tamkaj iskal inspiracije.
Tkanine in vezenine so najbogateje zastopane. Od svilenega blaga, tiskanega z modernimi vzorci preko tančic, namiznih prtičev in čipk, pa do lahkih in težkih preprog iz tkanin stenskih tapet se vrsti pred očesom obiskovalca nepregledna množica pisanih stvaritev ženske roke, ki je tekom stoletij natkala in na-vezla celo vrsto različnih motivov, ki nam vsak po svoje radujejo oko in srce. Vezene blazine nas presenečajo s smelostjo risbe in z nenavadno igro boj. Prekrasen je kraljični ogrinjač, razstavljen v nalašč za to zamišljeni vitrini, sešit iz težke bele svile, za vratom in ob dolenjem robu opremljen s snežnobelo jančno kožuhovino in okrašen s čudovito skladnim cvetličastim in metuljastim vezenjem, ki s svojimi sinjimi barvami na belem ozadju navevajo na gledalca ; svežino in hlad. čipke od najnežnejših pa do naitrpežnejših vzbujajo spomine na zgodovinsko prošlost naše države in njene ekonomske odnošaje do bližnjih 'Vv da1tnih nar°dov; kajti vzorci, ki se rišejo pred našimi očmi na izložbenih policah, so benečanski, ciprski, češki in žalibože tudi mednarodni.
Knjižna produkcija ni dala tega, kar bi mogla. Žalibog je kratkoodmerjena doba ovirala svobodno izbero najlep-šesa, kar je v naši državi ustvaril moderni kniigar kot podjetnik in estet.
Mnogobrojno so zastopane razne vrste po veliki večini knjigoveznega in tapetnega papirja. Originalno zamišljena kompozicija barv in risb nasplošno ugaja in je povpraševanje po teh produktih zelo veliko.
Oblačila so vsled svojega nevzdržnega hrepenenja po pestri ornamentiki zelo mnogolična. Pa vendar se mi zdi, da je pviprosta, a zategadelj morda naravnost častitljiva omamentacija kosovskega oblačila, ki nosi na belem domačem platmi, rekel bi, antične okraske, najimpo-zantnejša med vsemi. Izmed oblačilnih pritiklin je treba omeniti pisane obšiv- j ne in našivne trakove, pogosto tkane z zlato in srebrno nitjo, ki s svojim belim sijajem zažiga med volnenimi predmi skrivnostne lučice.
Končno naj omenim še lutke, ki jih je v gorenji sobami cela skrinja. Umni izraz njihovih oči, lično prikrojena narodna obleka oglati pa ljubki zgibi njihovih udov, vse to povzroča, da se hipoma omilijo ne samo mladim, nego tudi starim obiskovalcem.
Poleg paviljona ima naša država še dva oddelka v Grand - Palaisu, enega v pritličju, drugega pa v prvem nadstropju. Žalibog, da so nam prostori tako razmetani. V pritličju sta urejeni splitska in bosanska soba ter gledališki umetnosti posvečena kupola s celo vrsto maket in odrskih projektov. V prvem nadstropju pa imamo slovensko sobo, ki na splošno ne ugaja in ima vsekakor premalo slovenskega in še manj dekorativnega v sebi. Poleg tega pa ne vem kdo je po odhodu slovenskega aranžerja smatral za potrebno razložiti po podu nekakšne neokusne čitanke, računice in zgodbe za ljudske šole. Na steno te >De-viške kamrice«, ki je vsa bela od čipk in svetlega pohištva, pa so — finis coro-nat opus — obesili nemaren okvir, natrpan s fotografijami iz delavnic ljubljanske obrtne šole, kjer učenci z zavihanimi rokavi pilijo in strugajo železo. V sosedni sobi, ki je posvečena umetno -obrtnemu šolstvu, pa je razstavljen nov računski stroj, ki je sicer od strokovnih francoskih faktorjev žel priznanje, pa moram reči, da ni čisto nič dekorativen in bi ga lahko postavici kamorkoli, samo ne tjakaj.
Splošni vtis je prav ugoden. Ne samo francoska, nego mednarodna publika sploh, zapušča naš paviljon zadovoljno. Tudi tisk nam je iskreno naklonjen. Izrednega pomena obeta biti naš paviljon za poživitev in razširjanje trgovskih od-nošajev med Jugoslavijo in inozemstvom. Želeti je, da bi uprava bila interesentom na razpolago z vsemi mogočnimi pojasnili, česar dosedaj ni bilo in so zlasti
angleški ter amerikanski obiskovalci odšli ne da bi mogli sklopiti kupčije ali vsaj dobiti par naslovov, s katerimi bi laliko stopili v zvezo v svrho podrobnejše informacije.
Mednarodna jury, ki bo podelila razstavljajočim podjetjem in posameznikom nagrade in priznanja, je že na poslu. Kolikor je doslej znano, bo Jugoslavija deležna lepih in številnih odlikovanj, ki bodo gotovo vzradostila vsakega Srba, Hrvata in Slovenca, ki mu je ležeče na prospehu in dobrem glasu naše države.
Hamburg proti Trstu.
(Referat našega tržaškega vicekonzula g. M. Gavriloviča.)
V	zadnjih mesecih se je promet blaga preko tržaškega pristanišča tako po morju kakor po suhem stalno zmanjševal. To je izzvalo veliko skrb ne samo pri vseh tržaških trgovskih krogih, temveč tudi v Italiji, ki vodi preko Trsta svoje ekonomsko prodiranje zlasti v države donavskega ba-sena in v Levant. Gotovo ni dneva, da se tržaški tisk ne bavi s tem problemom.
Znano je, da je bil promet preko tržaškega pristanišča koj po vojni zelo slab. V 1. 1919 in 1920 je znašal 50% predvojnega prometa. Pozneje se je zelo popravil vsled političnih in ekonomskih prilik v Evropi, zlasti v Češkoslovaški, Avstriji, Grčiji, Italiji in naši kraljevini in nato tudi Siriji in Egiptu, kajti pred vojno je bil Trst zanje najvažnejše posredovalno pristanišče.
Postopoma je Trst dosegel v l. 1923 65% in v 1. 1924 celo 95% celokupnega prometa iz 1. 1913. Vidi se torej, jasno, da se je promet v tržaškem pristanišču vsako leto jačal, in se je iz gotovih razlogov upravičeno pričakovalo, da bo to leto še povoljnejši. Medtem se je situacija predrugačila. Njeno novo sliko nam kaže dolnja tabela po mesecih o izvozu in uvozu blaga v tržaško pristanišče za čas od 1. januarja do 31. maja tekočega leta in za . odgovarjajoči čas 1. 1924, to je onega leta, ko je promet bil gotovo ravno tako velik kakor poslednje predvojno leto 1913.
Uvoz.
januar
februar
marec
april
maj
skupaj
januar
februar
tnarec
april
maj
Po morju
1924 1,362.043 kvint. 1,504.116 kvint. 2,231.547 kvint. 2,093.386 kvint. 2,120.421 kvint.
9,311.513 kvint. Po suhem 1924 1,261.662 kvint, t,191.606 kvint. 1,176.886 kvint. 1,000.350 kvint. 949.434 kvint.
1925 1,159.055 kvint. 1,649.700 kvint. 1,909.648 kvint. 2,119.687 kvint. 1,695.744 kvint.
8,534.434 kvint.
1925 1,486.491 kvint. 1,222.679 kvint. 1,158.546 kvint. 1,056.396 kvint. 909.032 kvint.
skupaj	5,579.938 kvint.	5,833.144 kvint.
	Izvoz.	
	Po morju	
	1924	1925
januar	1,335.993 kvint.	961.116 kvint.
februar	807.644 kvint.	924.015 kvint.
marec	775.451 kvint.	878.188 kvint.
april	967.078 kvint.	747.145 kvint.
maj 		805.364 kvint.	762.846 kvint.
skupaj
januar
februar
marec
april
maj
4,691.530 kvint. Po suhem 1924 1,317.747 kvint. 1,330.749 kvant. 1,711.340 kvint. 1,422.812 kvint. 1,646.638 kvint.
4,278.360 kvint.
1925 1,026.122 kvint. 1,022.841 kvint. 1,206.970 kvint. 1,471.899 kvint. 1,031.985 kvint.
skupaj
7,429.286 kvint. 5,759.817 kvint.
Najslabši je bil torej zadnji mesec maj. V tem mesecu se je v primeri z.
istim mesecem leta 1924. uvozilo manj po morju 424.677 kvintalov, po suhem 40.402 kvintalov blaga, skupaj 465.079 kvintalov, a izvozilo manj po morju 42.618 kvintalov, po suhem 614.653 kvintalov, skupaj 657.221 kvintalov. Ker je celokupni uvoz in izvoz po morju in po suhem preko Trsta za mesec maj leta 1924. znašal 5,521.857 kvintalov, a za letos samo 4,399.607 kvintalov, znaša letošnji primanjkljaj 1 milijon 122.250 kvintalov (okolu 20% manj proti letu 1924.).
Smatra se, da je eden najglavnejših vzrokov zmanjšanega trgovskega prometa v Trstu konkurenca, ki mu jo delajo druge države v korist svojih domačih pristanišč. Kot glavni konkurent, ki vodi borbo proti vsem italijanskim pristaniščem in proti Trstu, sc je pojavila Nemčija s svojo tarifno politiko.
Znano je, da je Nemči ja že pred vojno s svojimi tarifi jako favorizirala svoja pristanišča na Severnem morju, vendar z izključitvijo Hamburga in Bremena, na škodo avstro - ogrskih pristanišč ob Jadranskem morju. Nemčija ima danes morda še več razlogov, da to svojo politiko izvaja s še ostrejšimi merami proti italijanskim pristaniščem in proti Trstu, ki je sedaj pod Italijo, in da z nizkimi železniškimi in parobrodni-mi tarifi pritegne čim večji del trgovskega prometa onih delov držav centralne Evrope, ki sicer po svoji geografski legi spadajo v zaledje jadranskih pristanišč, osobito Trsta in Reke. Tja spadajo zlasti južna Mešiča z Avstrijo in celo z Madžarsko. Nova železniška tarifa za prevoz blaga iz Češkoslovaške in Avstrije, ki gre na Hamburg, znižana je za približno 60%. Tako na primer stane transport ene tone sladkorja iz Češke do Hamburga za kakih 15 do 35 šilingov manj, nego stane od istega mesta do Trsta. Navajamo v naslednjem nekoliko primerov nemške parobrodne tarife, iz katerih se vidi najjasneje, odkod izvira tako velika vznemirjenost v tržaških trgovskih krogih za bodočnost Trsta. Transport ene tone sladkorja Hamburg—Carigrad stane 19 šilingov, Hamburg—Smyrna 20.6, Trst—Smyr-na 23, Hamburg—Aleksandrija 19; Hamburg—Jaffa—Kairo—Beirut 23; Trst—Jaffa—Kairo—Beirut 25; Hamburg—Volo 20; Trst—Volo 25 šilingov; Hamburg—Solun 19 šilingov, Trst—Solun 19 šilingov.
Poleg tega, da je pot z železnico daljša in da potuje blago od Hamburga do Smyrne gotovo kakih 9 dni več, nego od Trsta do istega kraja, vendar stane transport za blago, ki se pošilja preko Hamburga na nemških paro-brodih v katerokoli levantsko pristanišče, manj, nego če se blago v isti količini pošlje preko Trsta.
Ob teh okolnostih je razumljivo, da v tej borbi od strani Hamburga kličejo tržaški trgovski krogi tudi vlado na pomoč. Rimska vlada doslej ni ničesar
ukrenila v tem zmislu. Na vsak način bo morala nekaj »storiti, če tudi ne v toliki meri, kakor se ji to priporoča. Kolikor koristna bi bila za Trst trgovska pogodba, ki jo bo Italija sklenila z Nemčijo, vendar je jasna stvar, da se morajo tarife za prevoz robe znižati od strani trgovskih tržaških parobro-darskih družb samih, če hočejo zopet pridobiti k Trstu izgubljeni del trgovskega prometa. Ali bodo odškodovane potom zvišanja subvencije, ki jo že dobivajo od vlade, ali na kak drug način, to se bo šele videlo. Blago pojde večino po najcenejšem potu. Nesporno je, da bo borba med Trstom in Hamburgom vedno obstojala z raznimi iz-premembami v korist ene ali druge strani. Opasnost bo Trstu vodno pretila od strani Hamburga in morda pozneje v gotovi meri tudi od bodočega razvitka naših domačih tržišč na.Jadranskem morju.
j. ».	r.	.ti	ua.-
LISTEK.
Edina krivda carinske posredovali nice ali tudi krivda stranke? — Pravno območje skladiščnika.
(Konec.)
Ali morebitna sokrivda St-ja bi ob sebi zgolj utemeljila njegovo soodgovornost napram tožiteljici, a bi bil St. po § 1302. odz., ko se delež na škodi ne da ločiti, soodgovoren nerazdelno s toženko. Slednjo odgovornost napram tožiteljici tedaj s tako sokrivdo St-jevo ne bi bila zmanjšana. Toženka bi imela po meri § 1302. odz. le regresno pravico zoper St-ja.
Delitev škode s tožiteljico po § 1304. odz., kakršno si želi toženka, bi bila mogoča le, ako bi šlo za zatrjevano deliktno postopanje St-jevo na rovaš tožitelji-ce. Tako pravno razmerje bi bilo podano, ako bi bilo St-ja šteti za zastopnika tožeče tvrdke, ako bi tedaj v te zastopstvu storjeno dejanje ali zakrivljeno opuščenje St-jevo veljalo za dejanje ali opuščenje tožeče tvrdke.
Da bi bil St. v tem zmislu zastopnik tožeče stranke, pa ni ugotovljeno.
Prizivna sodba skuša sicer ustanoviti takemu zastopstvu enako razmerje iz St-jevega področja kot skladiščnik v
Iz carinske prakso.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
Ministrstvo financ je pritožbo zavrnilo z odlokom Cbr. 74.583 od 25. januarja 1924;, navajajoč:
»J. P. žalio se navodeči:
1. Da prema komentaru k carinskoj tarifi br. 143 al. 1 ovdje potpadaju sve biljne i vočne konserve na drugem mestu nepomenute, i ako su her-metički zatvorene u limenim kutija-ma. Sporna roba ni je (!) za začinja-vanje jela.
2. Da je i sama praksa kod carinarnice ljubljanske do sada uvek bila da ovako klasificira spornu robu; (!)
3. da je kazna ožalbenim rešenjem pogrešno i neosnovano izračunata, jer je izračunata na osnovi razlike u carini i luksusnoj taksi;
4. da je u deklaraciji njegov pomočnik u zabuni stavio i prijavio 7 džakova cimeta« u mesto »pimenta« pa mu je s toga i stavljeno više carine 5433 dinara.	‘	>
Rasmotrio sem akta ovoga predmeta i ocenio, kako istragom pribav-Ijene dokaze, tako i žalbene navede (!) te sem našao, da je žalba bla-govremeno podnesena, njeni navodi neumesni, a carinarničnu rešenje pravilno i na zakonu osnovano, sa razloga: što je urednim zapisnikom an-gažovanih činovnika i urednom kemijskem analizom nesumljivo utvrdje-no, da je deklarant prijavio za carimi robu, koja je donosila plačanjc ma-ujih dažbina od stvarno nadjcne robe pregledom carinskih činovnika.
Žalbeni navodi pod 1. i 4. nedokazani su, a žalbeni navodi pod 2. i 3. neumesni su, a to: navod pod 2. zato, što se ne sudi po primerima, več samo po zakonu, a navod pod 3. zato što je žalilac kaznjen samo peterostru-kom sumom sa kojom bi državna kasa bila ostečena shodno čl. 166. c. z.
Na osnovu navedenoga rešavain: da se rešenje carinarnice osnaži kao pravilno, a žalba odbaci kao neumesna i nedokazana.«
V	svoji tožbi na Državni Svet sem gornjo razsodbo izpodbijal:
I. V ministrovem rešenju se navaja napačno kot moj razlog, »da sporna roba ni je za začinjavanje jela«, dočim trdim jaz v pritožbi, da sporna roba služi samo za začinjavanje jedil, da nikakor ni ista »predmet za hrano« ter da se uprav zaradi tega v smislu tarife ne more subsumirati v t. p. 145, v katero spadajo samo predmeti za hrano. Ker to dejstvo v rešenju ni dementirano, postoji moje posmalra-nje kot pravilno. Istotako se ne razveljavljajo moja deduciranja, da mora namreč tudi hermetično zatvorjena paradižnikova konserva spadati edinole v t. p. 143., v kateri je izrečno naimenovana kot »biljna konserva«.
II. Vidi se mi neosnovana in celo protivna zakonu trditev v rešenju, da je navedba v moji pritožbi pod 2. neumestna iz razloga, »što se ne radi po primerima, več samo po zakonu«, s čimer se v ničemer ne dementira niti razveljavlja moja trditev, da se je doslej pri isti carinarnici povsem enako blago ocarinjevalo vedno po t. p. 143, t. 1. Kakšen naj bi pač bil zakon, kateri me danes kaznuje za dejanje, ki je carinarnica do sedaj ni smatrala za delikt, marveč je še potrjevala kot pravilno?
III. Sklicuje se nadalje rešenje na zapisnik uradnikov in uradno kemično analizo. Niti prvega niti druge nisem izpodbijal, marveč sem se samo pritožil proti dokazano napačno uporabljeni postavki carinske tarife. Zatorej tudi ne drži trditev, da sem prijavil manjše davščine, pač pa so bile te prijavljene pravilno, ako bi se bila obenem uporabila pravilna tarifna postavka.
IV. Iz spodaj navedenih razlogov je ministrovo postopanje in rešenje neosnovano in nepopolno, zaradi česar ne more služiti kot baza za pravično rešenje tega predmeta.
V. Moja navedba in nepobitno dokazano dejstvo v pritožbi pod 4. se v ministrovem rešenju samo omenja, a ne razveljavlja ali dementira, temveč celo prikrito priznava. Ker se pa s to konštatacijo stranki povzročena škoda še ni poravnala, prosim, da se z rešenjem D. S. tudi ta.nedostatek odpravi.
Na tožbo je Državni Svet izdal odločbo št. 10.193 od 2. oktobra 1924, katera se glasi:
»Državni Savet je u svom III. ode-lenju našao, da rešenje C br. 74.583-1924 g. ne može ostati u snazi sa sledečih razloga:
U t. br. 145 opšte car. tarife pred-vidjena je carinska stopa za »predmete za hranu, u hermetički zatvore-nim sudovima izuzev naročito pome-nuta . Taj tarifski broj, prema torne,
opšteg je kuruktera i ima se primeniti samo u onim slučajevima, o kojima ne postoji specijalno naimenovanje n : nekom drogom broju. U t. br. 143, pod čiju je tačku 1. deklarant podveo prijavljenu robu, predvidjena je oso-bena car. stopa, pored ostalog i za biljne konserve, u koliko niso na drugem mestu ponienute. Prijavljena-roba u ovom slučaju, prema nala/.u Car. Biro-a, jeste produkat dobiven kuvanjem crvenog paktižana, cedjen kroz sito i ukuvan, »biljne konserve od crvenog paktidžana«, šlo potpada sasvim jasno pod t. br. 143 1. kako je deklarant i prijavio.
To što se dotična roba nalazi u hermetički zatvorenim kulijama, ne može biti razlog za carinjenje po t. p. 145, pre svega zato, što o njoj postoji specijalno naimenovanje u t. br. 143, a zalim i zato, šlo i komentar uz t. br. 143 jasno predvidja. da se po j toni broju imaju cariniti i »biljne konserve u hermetički zatvorenim kulijama«. Prema torne neumesna je nad žaliocem izrečena kazna, pa D. S. re-šava: da se ožalbeno rešenje poništi.« j	(Dalje	sledi.)
.^-'.-^«1«—m— ~nrmr-------------
Trgovina.
Mednarodni lesni sindikat. »Neue Ziir-■ cher Zeitung« piše: >Ze v aprilu tekoče-I ga leta se je ustanovila pod vodstvom j tvrdke »Gebriider Rosenberg« nova j družba s sedežem v Ziiriehu, ki je raz-i polagala z akcijskim kapitalom 30 mili-i jonov frankov in ki naj bi pripravila sin-| dihat. Udeležena je tudi bančna tvrdka j Aufhauser v Munchenu, Bleichroeder v j Berlinu, Nemška banka, Švicarska banč-; na zveza, Avstrijski kreditni zavod in j bančna tvrdka Schroeder Co. Sindikat bo j uredil cene za različne odjemalne pokrajine in bo izvedel valorizacijo zalog; taka je namera. Doma si pa vsaka tvrdka pridrži prosto roko. V sindikatu so: Wiener Donauvverke, Češkoslovaška d. d. v Banjški Bistrici, Miincbener Bayernwerke Zagrebško jugodrvo, ruinunska Silvi ka, berlinska Silvia in tvrdka Rosenberg. Središče nove sindikalne tvrdke je kot mednarodna holding - družba, s sedežem v Ziiriehu, v letošnji spomladi ustanovljena delniška družba za les, ki razpolaga z akcijskim kapitalom les, ki razpolaga z akcijskim kapitalom 30 milijonov švicarskih frankov. Hol-; ding-družba je združila v prvi vrsti skupne interese koncerna Rosenberg v- Švici, ki igra na mednarodnem lesnem trgu važno vlogo. Kakor vse kaže, se sedaj njen namen mednarodno razširja.«
Cene v Kanadi. Tržne cene v Montrealu, kakor tudi poročila o gospodarskem položaju v Kanadi, so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Uvoz lesa v Egipt. V Egipt se je uvozilo 1. 1924 za 1,859.249 funtov lesa. Največ lesa je uvozila v Egipt Rusija (35% celotnega uvoza), za Rusijo pa slede v
službi tožiteljice, češ skladiščnik da je moral skrbeti za tako vskladiščenje, da predvsem njegov gospodar, tožeča stranka, ni trpela nobene škode; prav St. da je določil čaz za iztovorjenje in privoz blaga v skladišče, on da je po spremljevalcu P-ju in potem po špediterju E-ju dobil obvestilo o dohodu blaga na železniško postajo v Brodu, a je slednji od njega tudi zahteval navodila za iztovorjenje in dovoz blaga v skladišče, on da je torej posredno povzročil, da se je blago brez poprejšnje vednosti glavne carinarnice iztovorilo in prepeljalo v toži-teljiščino skladišče, kar je dalo povod za carinsko zaplembo blaga in zatvoro skladišča, ki sta povzročila vtoževano škodo.
Toda iz navedenih dejstvenih okolnosti še ni moči sklepati na tako službeno področje St.-jevo, da bi bila tožiteljica soodgovorna za	morebitno njegovo
krivdo.
Da bi se dala iz predmetnega službenega razmerja osnovati tožiteljičina soodgovornost za St.-jevo baje malomarno postopanje v zadevi zacarinjenja, bi se moralo službeno razmerje nanašati na to zacarinjenje.
Prva sodba pa nasprotno ugotavlja, da je bil edinole špediter E. po tožiteljici pooblaščen, da carini in prevzame blago, ki je prihajalo za tožiteljico v Brod. Tudi
prizivno sodišče priznava, da St. ne- ; posredno ni imel nič opraviti s carinjenjem. Njegovega področja ni bila spo- ! sobna razširiti po prizivni stopnji po- : udarjana okolnost, da je prejel od raznih oseb obvestilo o dohodu blaga in da je dajal navodila zastran iztovorjenja in dovoza v skladišče. Narava obojestranskih opravil je pač zahtevala dogovora med špediterjem in St.-jem. Špediterjeva stvar je bila, da prevzame dospelo blago, da ga ocarini in prepelje v skladišče; stvar skladiščnika St.-ja pa, da v skladišče pripeljano blago iztovori in vskla-dišči. Dogovor časa je potemtakem služil tej svrhi, da je bilo v skladišču vse pripravljeno, da bo po špediterju pripeljano blago lahko takoj vanj sprejeto. S tem dogovorom sta si špediter in skladiščnik pač olajšala svoje poslovanje, ne da bi s tem posegala drug v drugega delokrog, Kaj drugega in več se iz navedenih okolnosti ne da sklepati glede skladiščnikovega področja. Iz splošne dolžnosti skladiščnika, da skrbi za tako vskladiščenje blaga, da njegov gospodar ne bo trpel škode, se da tako malo sklepati na njegovo službeno obveznost zastran zacarinjenja, kakor ne bi spadalo v njegovo področje tudi ne samolastno zavarovanje skladišča zoper požar, najsi bi takisto služilo gospodarjevi koristi.
Ob tem pravnem položaju tudi § 180. car. zak. ne nudi opore za soodgovornost tožiteljice za morebitno St.-jevo krivdo, ko njemu prav po tožiteljici ni bilo pri-puščeno izvrševanje takih poslov, kjer se more pripetili kaka kršitev carinskih predpisov, nego je bila briga za carinjenje zgolj posel špediterja.
Upravičena je tedaj tožiteljičina revizija, ko z revizijskim razlogom štev. 4, § 503. cpr. pobija nazor prizivne stopnje, da je soodgovorna za krivdo svojega skladiščnika. Potemtakem niti ni bilo treba pretresati nadaljnjega vprašanja, ki je takisto predmet reviziji, ali skladiščnika St.-ja v istini zadeva krivda, da se je opustilo zacarinjenje blaga, nego je bilo reviziji ugoditi in zopet v moč vzpostaviti sodbo prve stopnje.
S tem je hkratu rešena revizija tožen-ke, kolikor ji je predmet mera tožitelji-
čine soodgovornosti.
>9UDttHA<
m
Tft*5P MflfiK c
Ako piješ „Buddha“ hi vlivaš	le na zemlji	raji
vrstnem redu Finska, Švedska, Turčija, Jugoslavija in Amerika.
Reška trgovina in Madžarska. Pogajanja med Italijo in Madžarsko za usmeritev madžarske trgovine preko Keke so uspela ravno v odločilnem trenutku. Madžari so bili namreč že na tem, da usmerijo svojo izvozno trgovino proti Hamburgu. Skupina italijanskih finančnikov, kateri načeljuje Banca Commer-ciale Italijana, je predlagala madžarskim krogom, naj ustanove na Reki denarni zavod za trgovske kredite, ki bo vodil madžarsko trgovino preko Reke. Italijanska emisijska banka namerava dati zavodu na razpolago 100 milijonov lir. Na madžarsko blago, ki bo uskladiščeno v reških pristaniščih, se bo izdaja-
lo	posojilo, in to bo tvorilo bazo za Lombard. Več madžarskih bank je dobilo poziv, naj sodelujejo pri novi reški banki. Zastopniki interesentov bodo imeli 5. septembra na Reki sestanek, na katerem bodo zavzeli končna stališča.
Izvoz ja,je. — V mesecu juniju t. 1. se je iz naše države izvozilo ‘2988 ton jajc v vrednosti 661) milijonov Din in sicer od Uh v Švico za 29-5, v Avstrijo za 181) in v Nemčijo za 12 8 milijonov Din. V mesecu maju t. 1. se je izvozilo 3255 ton jajc v vrednost 57 5 milijonov Din.
Statistika zunanje trgovine kraljevine SHS za leto 1924, izdaje Generalne direkcije carin, izšla je iz tiska in jo je mogoče dobiti za Din 100.— pri vseh glavnih carinarnicah in v knjigarnah Gecze Kolina in Cijanoviča v Beogradu.
Industrija.
Popolni razkroj Stinnesovega koncerna. Pogajanja o prodaji hamburškega kovinskega oddelka Stinnesovega koncerna so v polnem teku. Oddelek je delovanje zaenkrat ustavil in se pogaja o prodaji svojih aktiv. Tudi druge akcije so na prodaj. Pred nekaj časa je nastopila kot kupovalka neka akcijska kovinska tvrdka, pa so se menda pogajanja brez zaključka razbila. Sedaj se vršijo pogajanja z drugimi reflektanti. Rensko-vvestfalska elektrarna se zanima za jame Matija Stinnes, ki so jedro Stinnesovega družinskega posestva. Te al>cije bi se dale organično vključiti v essenski obrat omenjene elektrarne. Prodaja 5 'A miljonov prvotnih akcij in nekaterih drugih akcij, se je izvršila za pol milijona zlatih mark, kar je nekako 10 odstotkov zadnjega borznega kurza. Težišče prodaje pa ni ravno v skupičku gotovine, temveč v ureditvi zamotanih finančnih razmer. Tudi usoda Stinnesovega brodovja še ni rešena. Hamburške ladjedelnice so hotele prevzeti brodovje v skupnem kon-sorciju, prav tako bremenske; sedaj ga pa ne marajo ne te ne one. Stroški za nakup, za pokritje dolgov in za investicije bi bili preogromni, znašali bi okoli 40 milijonov zlatih mark. Zelo neprijetno je tudi, ker je v Stinnesovem brodovju toliko holandskega kapitala. Pogajanja o nakupu itd. se nadaljujejo. Tako je vsa mogočna Stinnesova zaradba zlezla narazen.
Fordove koncesije v Rusiji. Sovjetska vlada je predložila, kakor javlja »Agenda Zeps«, fordovi komisiji, da osnuje na Uralu nekoliko tovarn aeroplanov. Komisija je pripravljena, da sprejme ta predlog pod pogojem, da bo Ford dobil tudi koncesijo za osnovanje nekoliko tovarn avtomobilov v Rusiji.
Grozeči premogarski štrajk v Severni Ameriki. Severoameriški kopači antracita zahtevajo najmanj desetodstotno zvišanje plač. Podjetniki pa pravijo, da prodajajo že dolgo časa z zgubo in nočejo zahtevam ugoditi, pa najsi se začne štrajk. Mezdna pogodba poteče koncem avgusta in bi se torej štrajk začel s t. septembrom. Kakor že prej večkrat skušajo premogarji antracita pridobiti za štrajk tudi druge premogarje. Ze v zadnjih tednh je produkcija antracita, ki je znašala prej okoli osem milijonov ton na mesec, nazadovala za približno pol milijona ton, gotovo vsled pasivnega odpora delavcev. Produkcija premoga v Seerni Ameriki je znašala lani 506 milijonov ton, od teh je bilo okoli 20 odstotkov izbornega antracita. V normalnih letih eksportira Unija okoli 25 milijonov ton premoga, importira ga pa le prav malo. Ker dela ameriška industrija torej skoraj izključno le z domačim premogom, bi jo štrajk rudarjev spravil v veliko zadrego, tako pa tudi druge odjemalce. Doslej se je pa znala ameriška indu-
strija s kurivom zmeraj pravočasno pre- j skrbeti, in vse kaže, da se je podobna akcija začela tudi že sedaj. V zvezi z grozečim štrajkom in z znižano pro- j dukcijo antracita so šle cene premogu i in koksa v Pittsburgu že gor. Lastniki j premogovnikov pravijo, da je sedaj že j osem milijonov ton antracita nakopiče- i nega v zalogah, torej redna produkcija 1 enega meseca, in pa okoli 40 milijonov ton drugega premoga, tudi približno enomesečna produkcija.
Sladkorna produkcija na Ogrskem. Madžarske sladkorne tovarne računajo, da bo letošnja produkcija sladkorja prekosila lansko-letno produkcijo, ki je znašala 1,800.000. Od cele produkcije se bo konsumiralo v državi približno 700.000 kvintalov.
Olje iz premoga. Profesor Bergius v Mannheimu je iznašel način, kako se da iz premoga pridobivati neke vrste olja. Poskusi so se jako obnesli, ker so dobi-
li	iz šlezkega premoga do 515 odstotkov olja. V kratkem bodo začeli iznajdbo izkoriščati na veliko.
Obrt.
Zveza dalmatinskih obrtnikov. Udru-ženje obrtnikov v Splitu stremi za tem, da osnuje Savez obrtnikov za celo Dalmacijo. Ta nova organizacija dalmatinskih obrtnikov bi se pri tem pridružila zvezi hrvaških obrtnikov v Zagrebu (?).
Denarstvo.
Italijanski agio. Italijanski finančni minister je določil za plačila od 10. do 18. avgusta nadavek v iznosu 530 Lir (100 Lir nominalne carine, in 430 Lir tečajnega dodatka).
Poljsko državno zlato posojilo' Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu sporoča, da je izšla naredba ministrstva financ, s katero se konvertira Poljsko osemodstotno državno zlato posojilo iz leta 1922 v osemodstotno kon-verzijsko posojilo. Rok za izvršitev konverzije poteče 31. decembra 1925. Natančnejše podatke daje interesentom Generalni konzulat poljske republike v
va dva razreda srednje šole ali 8 razredov osnovne šole. Začetek rednega pouka za vse vajence se bode pravočasno objavil. — Načelstvo.
Razno.
Zagrebu.
Carina,
Carinjenje n*a postaji Sušak. — Generalna direkcija carin je odločila, da se smejo na postaji Sušak cariniti samo one pošiljke, ki so namenjene za Sušak loko ali za neposreden tranzit preko Sušaka s parobrodom. Pošiljke, ki so namenjene za Reko-loko, za Reko SHS loko ali za Reko tranzit, se ne smejo usmerjati na postajo Sušak zaradi carinjenja. Take pošiljke se ocarinijo na postaji Reka SHS, kjer je v ta namen ustanovljena posebna carinarnica.
Promet.
Znižanje tarife na lički progi. — Prometno mnistrstvo je odredilo, da na lički progi zniža tarifo za prevoz živine. Na ta način se hoče onemogočiti inozemsko konkurenco v Dalmaciji, kamor se po morju dovažajo ogromne količine živine.
Telefonska zveza z Ziirichom. Ministrstvo pošt in brzojavov je proučevalo vprašanje upostavitve direkthe telefonske zveze med Beogradom in Ziirichom. Po končanem proučavanju se je predložil ministru elaborat na odobritev. Kakor se poroča iz merodajnih mest, bi *e mogla direktna telefonska zveza s Zii-richom upostaviti še krajem tega ali v teku drugega meseca. Dobro bi bilo, ako bi se skrbelo za zboljšanje telefonskih zvez tudi v notranjosti države, in to z upostavitvijo novih in izboljšanjem že obstoječih. Nekatere postaje v interurban-skem prometu le.s trudom slišiš, in ako I jih slišiš, je to združeno z neprestanimi ( zaprekami.
i Znižanje tarife na naših pomorskih ! parobrodih. Na incijativo pomorske di-! rekcije v Splitu se je vršila te dni konferenca vseh naših pomorskih parobrod-skih družb, ki je sklenila, da se zniža prevozna tarifa za potnike in blago za j 30%.
J
Iz naših organizacij.
Na Gremijalni trgovski šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje v I. letnik v dneh od 17. do 21. avgusta t. 1. dopoldne od 9. do 12. ure dopoldne v pisarni Gre-mija trgovcev v Ljubljani v palači Ljubljanske Kreditne banke, Aleksandrova cesta 2/1. Za sprejem v I. letnik se zahte-
Minister za trgovino in industrijo, gospod dr. Ivan Krajač je prevzel častno predsedstvo V. Ljubljanskega vzročnega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra, pod protektoratom Nj. Vel. kralja. Gospod minister je obljubil, da počasti prireditev z svojo navzočnostjo. Slovenskim pridobitnim krogom je ministrova namera v največje zadoščenje, vsaj bodo imeli tu priliko, da se gospod minister prepriča ne samo o razvoju naše industrije, trgovine in obrti, marveč tudi o njenih težnjah in težkem položaju.
Madžarska za carinsko unijo z Avstrijo. V odenburgn se vrši sestanek Zveze madžarskih pokrajinskih zastopstev. Predsednik zveze, državni sekretar Han-tos je izrazil željo, da bi Madžarska mogla stremiti za tem, da stopi v popolno carinsko skupnost z Avstrijo. Na sestanku je bila tudi sprejeta resolucija, s katero se poživlja madžarsko vlado, da pri valutni reformi uporabi avstrijski šilingov sistem, da se s tem popolnoma izjed nacijo obe valuti.
Zasedanje Društva narodov. Dne 2. septembra t. 1. se sestane Svet Društva narodov pod predsedstvom francoskega delegata. Program za zasedanje Društva narodov je zelo obsežen. Na dnevnem redu so med drugim. 1. Razmejitev med turško republiko in Irakom (mosulsko vprašanje). 2. Položaj Avstrije. 3. Vprašanje gospodarske in finančne obnove Madžarske. 4. Vprašanje Gdanska in druge točke. Društvo narodov bo razmo-trivalo tudi razna vprašanja narodnih manjšin.
Naša delegacija za Društvo narodov.
Naša delegacija za septembersko zasedanje Društva narodo? v Ženevi je sestavljena takole: predsednik delegacije zunanji minister dr. Momčilo Niučič, delegata: nar. posl. radikal dr. Laza Markovič, bernski poslanik dr. Miljutin Jo-; vanovič, pomočniki: dr. Vasa Jovanovič, Stepan Radič in Branko Arangjelovič, pomočniki prometnega ministrstva: Kr-čevič in generalni konzul v Trstu Stepa-‘ novic.
1’ostrežite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim
ZLATOROG
MILOM
Je želite, da si odjemalce ohranite in pridobite
novih!
Olajšave za poset dunajskega velesejma. Vsem razstav Ijalcem in posetnikom IX. dunajskega mednarodnega sejma, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra t. 1., je odobren za potovanje na Dunaj in nazaj na vseh progah železnic SHS popust v iznosu 25% na tarifnih voznih cenah. Za Prevoz predmetov je dovoljen istotako popust pod pogoji, ki so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Poljsko poslaništvo je obvestilo naše ministrstvo, da je poljska vlada z namenom, da ojača in čimbolj razvije gospodarske zveze med našo kraljevino in Poljsko imenovala g. Otona Weclawo-vviez-a za trgovinskega svetnika pri poljskem poslaništvu v Beogradu.
Razgrnitev volilnih imenikov in vložitev reklamacij za volitve prisednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani. Volilni imeniki za volitve prisednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani bodo razgrnjeni vsakomur v pogled v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega, soba št. 2, v času od dne 17. avgusta do vštetega dne 24. avgusta 1925, vsakokrat od 9. ure zjutraj do 13. ure popoldne. V tem roku morejo vložiti volilni upravičenci pri mestnem magistratu ljubljanskem s potrebnimi listinami in izkazili podprte reklamacije proti volilnim imenikom svojega vol. razreda.
Za zbližanje balkanskih narodov. »Temps« piše, da je misel o sklepu varnostne pogodbe med balkanskimi drža- , vami vsega uvaževanja vredna. Ne da se reči še ničesar o pogojih, pod katerimi bi bila taka pogodba mogoča, pomenila bi pa vsekako velik napredek za olnani-tev miru na Balkanu in v Evropi. Mala antanta je v tem oziru jako mnogo storila. Pristop v to zvezo je za Grčijo težaven, ker ima svoje posebne interese. Vendar pa je zveza balkanskih držav logična zahteva, če hočemo ohraniti mir, ki temelji na mirovnih pogodbah. Ako dalje pomislimo, da poskuša boljseviška propaganda Evropo zadeti ravno preko Balkana, je treba storiti vse, da se balkanski narodi zbližajo in zavežejo, kar bo le v prid miru in civilizaciji. Pesebej pa naglasa »Temps«, da bi bilo treba prej urediti neka mejna vprašanja med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Letošnja letina češpelj v naši kraljevini. Češplje so v Bosni eden najvažnejših kmetijskih pridelkov, ki je važen izvozni predmet že 30 let. Bosanske češplje se danes izvažajo daleč v svet, a največji njihov kupec je Dunaj, od koder gredo tudi v druge kraje Evrope. \ zadnjem času se opaža vedno večje naraščanje izvoza češpelj v Češkoslovaško, Poljsko ter celo v Holandsko. Zadnja leta je bosanski češplji močno konkurirala alifornijska češplja. Čim pa so se uvedle mere za čimboljše etiviranje in solidno zunanjo opremo, se je ta konkurenca uspešno pobijala. Konkurenčno možnost jugoslovenskih češpelj dviga tudi okolnost, da je bosanska češplja po ;akovosti boljša in vsebuje več sladkorja kakor kalifornijska. Letošnji pridelek češpelj v Bosni bo srednji in se računa, da bo znašal od 10—12.000 vagonov. Pridelek v Srbiji pa bo letos dober in mnogo boljši kakor v Bosni. V splošnem se računa na večji izvoz češpelj ka-i kor ga beležimo lani.
ljubljanska borza.
12.	avgusta 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 75; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 201, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 230, bi. 245; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatske štedionica, Zagreb den. 482; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 64, bi. 67: Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 95, bi. 127; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 342, bi. 350; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 108; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180.
Blago: Testoni, monte, fco meja den. 520; trami, 13/16, od 7—12 m, fco meja
s !
den. 340; hrastove vozovne deščice, 43 mm do 2.65 m, fco meja den. 1300; bukova drva, fco nakl. postaja, 4 vag. den 18.40, bi. 18.40, zaklj. 18.40; pšenica domača, fco Ljubljana deu. 275; pšenica slavonska, par. Ljubljana, 80 q den. 300, bi. 300, zaklj. 300; koruza, polcinquantin, par. Ljubljana, 20 q den. 265, bi. 265, zaklj. 265; koruza slavonska, par. Ljubljana, 1 vag. den. 227.50, bi. 227.50, zaklj. 227.50; oves slavonski, par. Ljubljana bi. 210; ječmen, 62/63, par. Ljubljana bi. 230; otrobi, pšenični, b/n, fco Postojna, tranz., 3 vag. den. 190, bi. 190, zaklj. 190; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 530.
Tržna poročila.
Mariborsko sojmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. avgusta 1925 se je pripeljalo 230 svinj in 1 ovca, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 85—120, 7 do 9 150—220, 3 do 4 mesece 250—300, 5 do 7 350—450, 8 do 10 600—720, 1 leto 750—850; 1 kg žive teže 12—14.50, 1 kg mrtve teže 15— 17.50. Prodalo se je 131 svinj.
Sladkorni trg. Sladkorni trg je pod vtisom poročil iz glavnih produkcijskih okrajev, ki so stalno ugodna, in pa pod vtisom rezerviranosti nakupovalcev. Povišanje cen v New Yorku okoli 20. julija ni bilo nič drugega, kakor reakcija na preveliko nazadovanje v zadnjih tednih in zato le kratkodobno. Kmalu je bila cena spet stara. Po rafinadnem sladkorju v Ameriki ne povprašujejo posebno, kljub temu, da so poletni meseci sicer meseci največjega povpraševanja. Tudi bo v Ameriki letos zelo malo sadja in se bo torej sladkorja za vkuhavanje malo prodalo. — Kubanska produkcija se je po statistiki Willet in Gray dvignila na 5,106.000 ton; okoli 20. julija so jo cenili še na 5,082.000 ton; lani ob istem času je bila cenjena na 4,067.000 ton. V delu je še zmeraj 10 central, dočim sta bili lani ob istem času samo dve. Eks-port gre zelo počasi izpod rok in temu primerno tudi redukcija pristaniških zalog. Vreme na kubi obeta tudi za bodoči pridelek dobro; vrhutega zaradi deževnega vremena nekatere centrale niso mogle v pretekli dobi vsega trsta predelati in ga bodo šele sedaj. Kakor vse kaže, bo letošnji pridelek na Kubi odnesel rekord. — V evropskih produkcijskih okrajih je bilo vreme za uspevanje pese v splošnem zelo ugodno. Po mnogem dežju je prišlo vroče in suho vreme in to je ravno prav. Samo iz prav redkih pokrajin prihajajo neugodna poročila. Ce bo šlo vse tako naprej, kakor kaže, bodo. morale iti cene sladkorja, hočeš nočeš, nazaj.
Kovinski trg v začetku avgusta. Tudi v preteklih dneh nobene bistvene spremembe v Evropi. Konsum ne mara in ne more kupovati, finančna vprašanja še niso rešena. V zadnjem času govorijo zlasti veliko o Angliji in pravijo, da zopetna vpeljava zlata ni tako občekorist-na, kakor so pričakovali. Položaj angleške premogovne industrije je samo znak splošne stiske v vsej angleški industriji.
Ponosna sem
na svoje belo perilo.
Kdor hoče Imeti enako sneinev belo perilo, mora uporabljati sam« najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pit je samo »Gazela*-milo.
■M
GAZELA 1*411-0
— Zanimiva so prizadevanja za stvori-tev železnega sindikata. Rekli smo že, da je mednarodni kartel takorekoč izključen. Skupnost železne industrije v okvirju države se kaže še najbolj na Nemškem, kjer je za zvezo surove pločevine nastala zveza železa v palicah. Sedaj se pogajajo za kartelizacijo obratov srednje in fine pločevine in pravijo, da bodo pogajanja ugodno uspela. Cene na evropskem eksportnem trgu okoli 5. avgusta: železo v palicah funtov 5/8 do 5/9, valjana žica 5/15—5/17.5, surova pločevina 6/11—7, fina 9—11/10. — Na Angleškem zahtevajo za ogrožene panoge industrije varstvo države; v prvi vrsti za železno in jekleno industrijo. Z zaščitno carino pa ni dosti pomagano. Glavna hiba ni ta, da Anglija preveč importira, temveč, da premalo eksporti-ra. Svet zahteva ceneno blago in je torej treba gledati na to, da se produkcijski stroški znižajo. Ozdravljenje industrije je mogoče le na široki podlagi svetovno-gospodarskih odnošajev. Vpeljava zaščitne carine bi pomenila samo zasilno rešitev in pomoč. Sicer so bile pa cene na Angleškem okoli 5. avgusta približno iste kakor koncem julija. — Francoska poročila so malo bolj samozavestna vendar je premalo domačega povpraševanja. Trg surovega železa je miren, prav tako trg hematita. V polfabrikatih so prišla velika naročila iz Belgije in Italije. Cene: surovo železo 345 francoskih frankov, hematit 410—435, železo v palicah 530—560, surova pločevina 770, srednja 870, fina 1000. — Belgijski
trg je bil zelo nemiren in nesiguren. j Cene: surova pločevina 680—690 bel-| gijskih frankov, srednja 730—740, fina ! 940—1050. — Nemška zveza surovega jekla j.e omejitev za avgust, ki je bila določena s 25%, zvišala na 35%. Položaj se ni zboljšal, kriza industrije traja še naprej in ni v doglednem času pričakovati nobenega zboljšanja. Belgijski štrajk ni nemški industriji toliko koristil, kakor so pričakovali. Nemške cene so še zmeraj nad svetovno pariteto, domače cene so stalne, le železo v palicah je nekaj padlo. Cene: železo v palicah 125—130 zlatih mark, valjana žica 135 do 140, surova pločevina 135—140, srednja 158—162, fina 170—180. — Češkoslovaški trg je normalen, eksport trpi na slabih prodajnih možnostih na svetovnem trgu. Veliko vlogo igrajo krediti, ki jih češka industrija ne dovoli rada dolgih, dočim jih inozemski trgi zahte-
vajo, zlasti balkanski.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petellnou
znamk«
Orltasner, Ph6nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in ■ troje, pneumatike, igle Lamerr. Ljubljana, bii«u Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju Je brezplačen.
Na veliko 1	Na	malol
Dobava, prodaja.
Objava. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za 500.000 komadov ovitkov na dan 15. septembra t. 1. ob 11. uri. Pismeni pogoji so na vpogled pri IV. odseku podpisane direkcije med uradnimi urami. Ponudniki jugoslovenski državljani morajo položiti 5%, inozemski državljani 10% kavcije pogojene vrednosti pri predstojniku pomožnega urada podpisane direkcije najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Ob enem s ponudbo je predložiti vzorec ovitka.
Dobave. — Pri Stalni vojni bolnici v | Ljubljani se bo sklenila dne 20. avgusta t. 1. direktna pogodba za dobavo mleka ; in telečjega mesa.' Direkcija državnih ! železnic v Ljubljani sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave mar-i tinovega jekla, glede dobave pocinkane j železne pločevine, glede dobave medene pločevine, glede dobave bakrenih ! cevi, glede dobave medene žice, glede dobave meril na sunek ter glede dobave : jeklenih odlitkov. Pogoji itd so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe ; glede dobave 500 kg bencina. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne
4.	septembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 345 m3 bukovih drv; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih kemikalij, barve, firneža, apna, cementa, opeke, konoplje za mašenje, si-kativa, terpentina itd.; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave lomljenega kamenja. — Dne 5. septembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 477.000 kg petroleja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojnih jermenov; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave tapetniškega materiala.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe glede prevzema vezave ene knjige, glede dobave 50 m3 hrastovega rezanega lesa (plohi) ter glede dobave ruberoida; do 28. avgusta t. 1. glede dobave smirkovih brusilnih plošč ter glede dobave konopnenih vrvi; do 31. avgusta t. 1. glede dobave sanitetnega materiala in obvez. (Pogoji itd. na vpogled pri eko-| nomskem odelenju te direkcije.) Vršili i se bosta naslednji ofertalni licitaciji pri ! direkciji državnih železnic v Subotici; i dne 2. septembra t. 1. glede dobave gu-i mijevih cevi ter dne 4. septembra t. 1. ! glede dobave žebljev, vijakov in žice.
I
Prodaja stare pocinkane pločevine in j gumijevih odpadkov. Direkcija državnih i železnic v Ljubljani sprejema do 24. av-' gusta t. 1. ponudbe za nakup stare po-; cinkane pločevine in gumijevih odpad-; kov.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki
so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
la Knoth-jermena za pogon
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št, 13
Telefon št. 552
Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108.,
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
Vedno na skladišču.
A. Lampret
Ljubljana Krekov trg 51.1®* ~ Tel. 51. 247
Oglašajte v .Trgovskem listu*!
Kupujte samo pri J
JOSIP PITELinC-U
IJlilfckJANA
otroške mejce, damske nogavice, kopalne hlače, kravaie, naramnice, galanterijo, d i seča mila, palice, nahrbtnike,
najniajn con« n« vellRo In moto
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
UllUniOiiiiiiHtillUIililiilOllliil!! _
xc rum, konjak, likerje in žganje
Ekslrskii in arome
m nealkoholne pijače vsi ' vist
Koncentrirani sadni
«	; za oi-omallzlianje kan-
515?! ditov In »iodčič
Pm\ MALINOVEC
S^du! rrog (Punsch)
i	= Limonov sok -
i	priporoča:
| Srečko Potnik in drug j UiiLHana, Hetelkova ul13
j !! Zahtevajte cenike 11
’ Veletrgovina
kokmijain« in tpecartjske rob?
Zalogo spražene kave, mletih dftvr te rudninske vode
Tbbe ti mUm pvalnAil
Zah tarnajte
I
ta iadajatelj: >Merkur<. trgovrto-lndu.trli.ka d. d . Ljubljana. - Urednik dr. L PLESS. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tlak tiskarne >Merkur<, trgovsko-industrijske d. d.