Po pošti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol lela „ 18,-, četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20„
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt ,
mesec
10, . 1 ,70,
Zm pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inseratt sprejema upravništvo t
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 88.
V Ljubljani, v sredo 18. aprila 1900.
Letnik XXVIII.
Novi mahdi v osrednji Afriki.
Važne novice prihajajo iz Kaire za Veliko noč. V budanu v osrednji Afriki je vstal nov mahdi, Šejh- es Senussi iz oaze Kufra, ki namerava izgnati Angleže iz Sudana ter polastiti se celo Egipta. Govori se, da ima že devet milijonov pristašev. S svojimi ljudmi je zapustil dosedanja bivališča in je odšel proti zahodnjemu Sudanu. Kam se je napotil, ni znano za gotovo.
Sedaj je še težko povedati, kaj be iz tega gibanja. Sejh-es Senussi si je dal ime Mahdi (t. j. Obljubljeni), obeta, da bo mo-hamedansko vero očistil raznih pomanjkljivosti, ima pa najbrže le namen razširiti svojo oblast, kar najdalje mogoče, ter uničiti prve začetke civilizacije in krščanstva v Sudanu. Takih .mahdijev' je bilo med Mo-hamedani že dosti, n. pr. v Perziji, ob gornjem Nilu Mohamed Ahmed, ki si je pred 20 leti osvojil celi Sudan itd.
Senussijevci, pristaši novega mahdija, tvorijo prav za prav mohamedansko ločino, ki se je brž v svojem začetku razlikovala od ostalih moslemov. V Egiptu jo imela ta ločina že 1. 1883. več kakor deset samostanov. Pravi dom Senussijevcev pa je pustinja, širna Sahara s svojimi cazami. Sedanji njih poglavar je bival zadnjih pet let v oazi Kufra in je od ondod zapovedoval samovolj no, kot pravi despot, podložnim rodovom, raztresenim daleč po Sahari.
Kakor se vidi, ga je sedaj obšla želja, da bi razširil meje svoje oblasti. Mož ni slab politik. Če bi se mu kdaj posrečilo iztrgati Angležem Sudan, se mu bo zdaj, ko imajo Angleži z bursko vojsko opraviti več kot preveč. Ni ravno misliti, da bi se Šejh-es-Senussi polastil tudi Egipta; pač pa bi se mu kaj lahko posrečilo, da bi vzel Angležem Sudan, katerega so si Angleži itak le z največjim naporom osvojili.
Zadnji čas je že kazalo na to, da bi Senussijevci utegnili postati nevarni angleškim podjetjem v Sudanu. Derviši te ločine so za svojo stvar pridobivali vedno več rodov, in ti fanatiki so v kratkem zasedli obširne, dosedaj še neobdelane pokrajine, kjer so se naselili skupaj. Nastale so nove ka-
ravanske ceste, ki vežejo oazi Kulra in Ta-bruk z daljnimi naselbinami in rodovi. Posredno se razteza vpliv Senussijevcev od Sredozemskega morja do Wadaja v osrčju Afrike !
Različno poročajo o številu oenussi-jevcev. Nekateri trdijo, da jih je devet milijonov, drugi, da jih je le tri milijone. Res je, da se orijentalci radi bahajo in da radi pretiravajo število svojih bojevnikov. Res je pa tudi, da so si Angleži v Afriki veliko škodovali ravno s tem, ker so premalo cenili svoje nasprotnike. Tako je bilo posebno pred 20 leti, ko je nastopil v Sudanu ,mahdi' Mohamed Ahmed. Ta je imel že mnogo tisoč pristašev, Angleži se pa še niso nič ganili. Pošiljali so proti njemu le majhne četice in so mislili, da bo Mohamed Ahmed pobegnil, komaj bo zagledal angleške uniforme. Pa kaj je bilo ? Mohamed Ahmed je svojim zaukazal, da za orožje niti prijeti ne smejo in da naj angleške ,pse' pobijejo kar s palicami! Tako se je tudi zgodilo ; in ne enkrat, ampak večkrat! Nezaslišane zmage brez orožja so mahdijevce tako fanatizirale, da so pozneje na povelje svojega proroka drli proti angleškim armadam, kakor slepi, in da so dolgo vrsto let v vsaki bitki sijajno zmagali!
Tudi zdaj bi se lahko kaj takega zgodilo, ker tudi zdaj Angleži ne verjamejo, da bi imel Sejh-es Senussi veliko pristašev. V tem zaničevanju sovražnikov so si sploh Angleži čudovito dosledni. Tudi Bure so jako malo cenili, dasi so jim Buri že enkrat dali po hrbtu. Ko so lansko jesen prišli prvi angleški polki v Natal, so se Angleži bahali: »We aro t h e nation ! Who can stand up against us ?« (Mi smo narod na svetu ! Kdo se nam more ustaviti ?) Letos pa žo bolj tanko piskajo.
Bog daj, da bi se glede na Sejh-es Senussi ja ne motili tako, kakor je njih navada! Poleg tega so Angleži sedaj v takem položaju, da bi se Sejhu ne mogli ustaviti, tudi ko bi hoteli.
Ako bi si Sejh-es-Senussi osvojil Sudan, bi zopet splavalo po vodi upanje, da bi se obnovilo v Sudanu nekdanje Knobleharjevo misijonsko delo. V tem slučaju bi morali udje tega misijona še dalje čakati boljših
časov v semeniščih, in marsikdo izmed njih bi se prej postaral, preden bi le v i d e 1 Afriko. Sploh ima ta misijon čudno osodo. Vedno nove ovire mu žugajo od vseh strani. Kako so se veselili v semeniščih tega misijona v Veroni in v Briksnu predlanskim, ko je general Kitchener premagal kalifa Abdullahija, naslednika Mohamed Ahmedo vega, in se polastil Sudana! In isti lord Kitchener je lani prepovedal, da veronski in brik8enski misijonarji ne smejo v Sudan, temveč, da naj ostanejo v Egiptu, kjer so imeli do sedaj tri borne šole 1 Prepoved je umaknil Kitchener še le, ko je posredoval avstrijski cesar kot pokrovitelj misijona. Tako vstajajo temu misijonu sovražniki od vseh strani, zdaj grozi pa spet Šejh es Senussi, Ali ima res Kamovo prekletstvo tako moč, ali ka-li ? Kdo ve ?
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. aprila.
Volitve v dunajski mestni zastop se vrše letos v vseh štirih razredih. V drugem in četrtem razredu se vrši splošna volitev, voliti je namreč v teh dveh razredih i vse odbornike, v prvem in tretjem razredu bo pa samo dopolnilna volitev. Volitve v prvih treh razredih se vrše že v prvi polovici maja, za četrti razred se pa morda vrše nekoliko pozneje, vendar pa je mogoče, da voli tudi ta razred istodobno z drugimi. Vo lilski imenik za ta razred je, kakor naznanja župan dr. Lueger, razpoložen za čas od 18. t. m. do 1. maja na vpogled. Ker se tudi v ostalih razredih ne morejo prej vršiti glavne, oziroma dopolnilne volitve, je prav mogoče, da se za volitvami v tretjem razredu da že novim volilcem prilika z glasovnicami v roki biti boj za svoje nazore. Liberalci se seveda grozno boje bližnjih volitev, ker jim je le predobro znano, kako sramotno bodo propadli z malo izjemami na vsi črti. N|ihovega poraza seveda ne bo nihče drugi kriv, nego dr. Lueger, ki že sedaj razpisuje nove volilve. Ko bi jih pa ne bil, bil bi kajpada še večji ogenj v strehi.
Vladna izjava o spravni akciji. Neki večji dunajski list objavlja v svoji zadnji številki izjavo jednega kabinetnih
članov o spravnem vprašanju. Meni se, da je oddal to izjavo celo ministerski predsednik dr. Koerber sam. Vlada, pravi dotični kabinetni član, se bo neumorno prizadevala, da pospeši spravna pogajanja na celi črti. Seveda se ne da nobeno vprašanje rešiti jednostransko. Povsodi je treba obestran-skega sporazumljenja. Naredbenemu potu ne ugovarjajo samo Nemci, marveč tudi Čehi. Vlada se povsem zaveda svoje težavne naloge. Ustreči hoče upravičenim zahtevam obeh narodnostij. Pri vsem podjetju pa je treba največje opreznosti. Ministerstvo bo posvetilo vse svoje moči rešitvi jezikovnega vprašanja in bo v slučaju, da se potom pogajanj ne dospe do nikakega uspeha, predložilo državnemu zboru svoj načrt za konečno ureditev jezikovnega vprašanja. — Iz teh vrstic je razvidno, da vlada še ni izgubila popolno vse nade na konečni vspeh, a vidi se ob jednem tudi, da je prav malo upanja na pozitivni vspeh pri sedanjih pogajanjih mej zaupniki obeh narodnostij. f Italija in sestanek dveh cesarjev v Berolina. V italijanskem časopisju se nahajajo vsak dan bolj čudne sodbe o bližnjem sestanku našega vladarja z nemškim cesarjem. Boje se ti krogi, da se mej našo monarhijo in Nemčijo sklene intimneja zvesta, vsled česar je Italija v nevarnosti, da jo prej ali slej izbacnejo. Spočetka so Italijani nekako prezirljivo govorili o tej zadevi, češ saj se taka zveza lahko pogreši. Zdaj je pa jel pihati drug veter. »Corriero della Sera« piše namreč mej drugim : Gotovo bi imeli prosteje roke in bi lahko z večjo eneržijo in večjim uspehom zastopali svojo legitimne interese, ko bi bila mimeja notranja politika naše dežele in bi se omilili strankarski prepiri. Toda tudi Avstrija ima jednake težkoče, a je vendar modra in dobra njena zunanja politika. Kar nas navdaja s posebno skrbjo, so naše ne povsem uravnane gospodarske razmere do centralnih velesil. Trdi se sicer, da politika tu nima prav nič opraviti, toda tudi trgovinska politika je politika, in pozabiti ne smemo, da je grof Cavour odprl pot do zvezo s Francijo in do sporazumljenja z Anglijo ravno potom trgovinskih pogodeb. Tega načela so moramo držati tudi sedaj. Treba pa je, da se tudi drugi
LISTE
Ha Vestfalskem.
Piše J. Knific.
V.
Bornig-Sodingen 1. aprila.
Pold ne je odzvonilo, ko smo se pripeljali v Kolin. Prva pot me jo peljala na konzulat; zaprt. Tudi prav; odidem lahko brez vladnega dovoljenja.
Stopim v svoj hotel. »Pred nekaj časom je bil tukaj mož, ki mi je naročil, da se na vsak način oglasite na konzulatu,« mi pripoveduje hotelier.
»Nimam časa, moram takoj oditi.«
»Pa mož je rekel, da se morate na vsak način oglasiti.«
Napišem dvo pismi, jedno na tajnika: »Pošljite mi vse dokumente v Sodingen ..«, drugo na konzula, kjer se mu zahvaljujem za prijaznost in naklonjenost.
Ti moj dobri konzul, vem, zakaj bi rad govoril z menoj. Šo enkrat bi mi nonovil
»Nur keine Politik ! Pa Poljakov se varujte; če z njimi spregovorite le jedno besedo, ste jutri že v »Koilner Zeitung«. Oglasite se v vsakem kraju pri „Amtmannu" poprej ko v župnišču. Ne delajte nikakih shodov ; če obiščete koga, bodite sila oprezni« itd. itd.
Hvala lepa, dragi moj konzule. Adijo, pa zdrav mi ostani 1 Enkrat sem že slišal te očetovske opomine iz tvojih ust, in ker nisem bil vzgojen in zrejen v mlinu, sem si jih zapomnil takoj prvič. Da, da, državni uradnik si, kajneda, — jaz pa ne.
Ob dveh popoldan smo žo drdrali čez železni renski most dalje in dalje mimo Diisseldorfa z 200.000 prebivalci proti severovzhodu v črti proti Hamburgu Fabrika pri fabriki, kakor daleč seže oko. Črni dim se dviga proti nebu, včasih se zasliši tudi ropotanjo velikanskih strojev. Oberhausen, Alt-Essen, Wanne zginjajo za nami. »Ilerne«, vpijejo sprevodniki; izstopim.
Pred mano leži mesto Herne s svojimi 30.000 prebivalci; pred desetimi leti jih najbrže ni imelo niti 5000. Tako hitro raste
Naročim si voz; onega, ki ga je bil poslal prijazni gospod Floren, sem zgrešil. Po cesti »Mont Uenis« zavije voz izvan hiš na polje; še par minut in že srno v Sodingenu. Koncem vasi izstopim pred čedno hišo go spoda kaplana ln tako ljubezniv je ta kaplan gospod Floren, tako prijazno mi stiska roko in me pozdravlja kot dobro došlega gosta. Živila in krepčila so takoj na mizi; servira narr.a jih istotako prijazna sestra gospodova.
In pripovedoval mi je gospod Floren, da so se pred dvema dnevoma alovenci zbrali pred cerkvijo, pa moral jih je zavrniti, češ, da me še ne bo. Žalostno so odhajali. »Pa sedaj jo že dobro, da ste le tukaj; pri nas ostanete čem dalje tem bolje.«
ln prinesel mi je šop pisem, ki so mi jih vestfaUki dušni pastirji pisali v odgovor na moje poročilo. In prinesel mi je tudi ono telegrafično poročilo kraljeve vlado bero-linske, katero je slavna vlada poslala na nadškofijski generalni vikarijat v Kolinu, ta na meni v Sodineren. In še isti dan sem
linghausena pismo, v katerem se je nahajalo vladno dovoljenje.
ln poslali so taka poročila tudi glavarstvom vestfalskim in porenskim. Včeraj in danes prejemam od njih še posebna dovoljenja ; celo iz L,oblenza so mi ga poslali, dasiravno tam doli najbrže ne prebiva ni jeden Slovenec. Papirjev imam že toliko, da bi z njimi založil majhen arhiv.
Skrben si bil za-me, prijatelj moj gospod Floren: preskrbel si mi jurisdikcijo i v Paderbornu i v Mimsteru: de reservatis et de non reservatis.
In tako imam v teh dneh kanonično jurisdikcijo v petih škofijah: ljubljanski, dunajski, kolinski, milnsterski, paderbornski. In če k temu prištejemo še jurisdikcijo različnih pruskih glavarstev: Bog me obvaruj vsega hudega.
Ideva v cerkev, kjer se je žo zbralo nekaj Slovencev, katerim je bil g. kaplan sporočil o mojem prihodu.
Ko zopet stopim iz cerkve, zagledava pred seboj moža, oblečenega v črna obla-čll.l. oolc.ilimlrom na trlavi nhrit.Anra r.ron.-i
faktorji ozirajo na nas, posebno še ker se interesi nemških konsumentov povsem lahko zjedinijo z našimi. Ker bo toraj sestanek v Berolinu imel brezdvomno politično barvo, bi ne bilo napačno, ko bi oba mogočna vladarja in nju ministri pomislili malce tudi na svojega tretjega zaveznika, ki ni zaveznik samo za reklamo in se ga kot tacega tudi ne sme smatrati. Ob jednem bi pa tudi ne bilo napačno, ko bi tudi naša diplomacija, na čelu jej mož, kateremu popolno zaupamo, dala od sebe kako življensko znamenje. Tudi mi moramo biti v Berolinu in sicer ne samo z duhom. — Oficijelna Italija ima toraj precejšen strah pred eventuvalnimi sklepi v Berolinu in skuša na vsak način najti priliko, da pride do besede tudi voditelj italijanske zunanje politike.
Prodiranje angleških čet v Rho-dezijo. »Novoje Vremja« se že drugič peča z najnovejšim dogovorom mej Angleži in Portugalci. Sedaj piše ta list mej drugim tole: Anglija si je sedaj izmislila prav ne-lepo stvar. Odvesti hoče del svojih močij v Rhodezijo vsekako radi tega, da nahujska zamorce proti sosednjim Burom. To kaže že postopanje polkovnika Plummerja, ki po navadi nikdar ne prezira zamorske pomoči. Za to pa potrebujejo naklonjenosti Portugalske in to so tudi že dobili, ker so v smislu neke pogodbe dobili dovoljenje, da smejo preko portugalskega ozemlja. S tem se je na nečuven način prekršilo mejnarodno pravo, ker dotična sklenjena pogodba velja le za trgovinski promet v mirnem času, in vladi pogodbe v tem smislu niti ne smeta sklepati.
Knjige in časopisi.
Matica Hrvatska razpošilja svojim članom te-le knjige :
1.	Gjurašin: Ptice. Prirodopisne i kulturne crtice. Dio prvi. Sa sto i sedam slika. (Poučna knjižnica knjiga XXIV.) VIII. i 318 str.;
2.	V a 11 a : Poviest novoga vieka od god. 1453. do g. 1789. Dio prvi. (Svjetska poviest. Knjiga VIII.) XV. i 333 str.;
3.	Šrepel: Preporod u Italiji u XV. i XVI. stoljee-u. (Slike iz svjetske književnosti. Svezak VI.) XXIV. i 287 str. ;
4.	Poparič: O pomorskoj sili Hrvata za dobe narodnih vladara. VIII. i 140 str.;
5.	Vovčok: Pučke pripoviesti. Preveo i uvodom popratio dr. Aug. Harambašič. (Slavonska knjižnica. Knjiga VII. XXIV. i
9.Z9.
str.:
6.	Puškin: Izabrana djela u hrvatskoj knjiži. O stogodišnjici pjesnikova rodjenja. Sa slikom pjesnikovom. LXXII. i 392 str.;
7.	Ar no ld: Izabrane pjesme. (Zabavna knjižnica svez. 220—223.) 240 str.;
8.	Novak: Posljednji Stipančiči. Po-vijest jedne patricijske obitelji. (Zabavna knjižn. sv. 224—226.) 254 str.;
9.	Šandor Gjalski; Diljem doma. Zapisci i priče. (Zabav, knjiž. sv. 227—229.) VIII. i 259 str.; — i
šel iskat kak sosednji župnik in vprašat me glede pastirovanja. Pa saj nima kolarja, marveč le črno »pinto« pod vratom.
»Nadučitelj in cerkvenik«, se mi predstavi. Tristo hidrodinamičnih paradoksonov ; torej to je tisti nadučitelj, o katerem sem bral v »Vestlalskih pismih«, da mežnari tam gori na Kranjskem, pardon, na Vestfalskem. Tristo zelenih, pa ni videti, da bi bil tako suh in medel, kakor so bili tvoji sovrstniki na Kranjskem pred petdesetimi leti. Kje neki tiči vzrok? In našel sem ga: Ti ne snažiš čevljev farovškim kuharicam, kakor so jih le ti. — Pa nisi napačen človek, moj mež-nare. Tako imaš v redu cerkvico in tako spodbudno se obnašaš v njej, da bi lahko služil v zgled, ne modernim slovenskim učiteljem, marveč le slovenskim mežnarjem. Bog te živi in ohrani še dolgo dolgo časa!
In prišel je gospod Floren, sedla sva k večerji, potem pa kramljala pozno v noč. Kazalec na uri se je pomikal dalje in dalje, steklenica se je praznila bolj in bolj. ln rekel si šaljivo:
Die alten Deutschen am llfer des Hheins,
Si« t r»n k o n irrimpr jioch e!HS !
10.	To mi č J. E.: Melita. Pripoviest iz novijega doba. (Zabavna knjižn. sv. 230—233.) 358 str.;
dalje po znižani ceni:
11.	Ksenofon: Izabrani spisi. Dio drugi. (Anabaza. Spomeni Sokratovi i knjiga o gospodarstvu.) Preveli i bilješkami popra-tili Stjep. Senci Mart. K u z m i č. (Prievoda grčkih i rimskih klasika sv. XVII.) IV. i 414 str. (cena za članove »Matice« 2 krone;
12.	Š r e p e I: Klasična fdologija. (Knjižnice za klasičnu starinu knj. IV.! XVI. i 192 str. (cena za člane »Matice« 1 K. 20 v.); i
13.	Hrvatske narodne pjesme. Dio prvi: Junačke pjesme (Muhamedovske). Knjiga č e t v r t a. Uredio dr. Luka M a r j a-novic. VIII. i 736 str. (cena za člane »Matice« 3 krone).
»Pučki Prijatelj«. Štev. 8. tega v Krku izhajajočega poučno-gospodarskega lista ima nastopno vsebino: Pepeo ili lug (Odium Tuckeri). Nastavek. — O ribarstvu. Mreže.
—	Vinarstvo. 6. Konoba i posudje. — Ko-kosinjak. — Seljak i lihvar. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i sitnice. — Razne viesti. — Pripoviest iz seoskog života.
—	»Pučki Prijatelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za vse leto 2 kroni.
Dejiny cirkve katolicke ve statech ra-kousko uherskych s obzvlaštnim zretelem k zemim koruny češke. Sepsal dr. Fr. Ksav. Kryštufek. Svazek VI. Sešit 24 in 25. — Vzde-lavaci knihovna katolicka. V Praze 1900. Cyrillo-Methodejska knihtiskarna a naklada-telstvi V. Kotrba. Cena 50 h.
Cerkvena glasba.
Litanije v čast presvetemu Srcu Jezusovemu, zložil Alojzij Mihelčič, organist. Op. I. Dobijo se pri skladatelju, komad po 15 kr. (30 h) v Stangi pošta Litija. Z dovoljenjem preč. knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani. — Te litanije so lahke, praktične, v cerkvenem duhu zložene, pojo se lahko čve-teroglasno ali pa tudi enoglasno s spremlje-vanjem orgelj. Priporočamo.
P. A. H.
Romanje v Rim.
Z-a romanje je sedaj večinoma vse v redu. Gospod kanonik Koren je danes že odpotoval, da v Rimu zavoljo stanovanj ne bo kakove zmešnjave. — Z našim vlakom se popelje 617 romarjev; z goriškim pa okoli 400. Mi krenemo iz Ljubljane čez Trbiž na Pontebo, kjer je toliko bolji kup, da bomo s prihranjenim denarjem mogli v Rimu trikrat za vse naše romarje vožnjo plačati. Iz Ljubljane odrinemo v ponedeljek 2 3. aprila o 9 uri dopoldne z državnega kolodvora v Šiški. Vsi romarji iz Štajerske, iz Dolenjske, od Litije in Kamnika, pa tudi vsi iz Notranjske naj pridejo v Ljubljano na kolodvor v Šiški, romarji iz Koroške naj nas počakajo v Pontebi; njim, kakor tudi Notranjcem se bo škoda povrnila. Samo sedem romarjev gre naravnost čez Gorico do Vidma (Udine), kjer nas bodo popoldne o petih dobili; tej sedmorici se je osebno pisalo. Gorenjci pa naj vstopijo vsak na svoji postaji, ker smo sprosili, da bo vlak na vsaki postaji obstal. Kdaj pa vlak na posamezne postaje pride, danes še ne moremo popolnoma natančno povedati. Ker pojde vlak iz Ljubljane ob 9., pride v Vižmarje približno 9.10, Medvode 9.20, v Loko 9.34, v Kranj 9.45, Pod-nart 10.05, Radovljico 10.30, Lesce 10.38, Jesenice 11.05, Trbiž 12.09, Pontalel 1 09, tu ostane 49 minut, v Pontebo ob 2. popoldne. — Vsak romar bo dobil v Ljubljani izkaznico da je res romar, in pa karto do Pontebe in nazaj, v Pontebi pa karto do Rima innazaj. Izkaznica je samo za dotično osebo veljavna, da pravico za brezplačen pristop k nekim znamenitostim v Rimu in se no sme izgubili, ker brez nje vozna karta nič ne velja. Izkaznice smo iz Bologne že dobili, podpisali in po skupinah porazdelili; vozne karto pa dobimo v petek popoldne tudi za vse romarje; noben r o m ar n a j torej vozne karte ne kupuje, dobil bo karto in izkazni' od vodnika svojega oddelka, ko pride i.v. vlak. Tudi vodniki dobo obojo na dotičnih kolodvorih. — Vso romarje smo
kraja skupaj; vsaki skupini smo postavili po enega ali dva vodnika, katera bota za svojo skupino po očetovski skrbela, vsi romarji pa v skupini jih bodo morali točno vbogati, ker drugače ne bo za-željenega reda. Na vlaku bo vsak romar dobil v roke zapisnik vseh romarjev po skupinah z vodniki na čelu, da se bo mogel laglje roda držati; zapomni naj si posebno vodnika, da bo vselej koj mogel vedeti, kam mu je treba iti. Nihče ne sme skupine menjati. Glavni voditelj pri romanju in namestnik škofov bo preč. gosp. MihaelArko, dekan v Idriji; on se bo za romarje žrtvoval, romarji ga pa bodo lepo ubogali, pa bo med vsemi red in veselje. — Z državnega kolodvora v .Šiški odpotujemo torej 23. aprila o devetih, v Pontebo pridemo ob dveh popoldne, v Videm pa ob petih. V torek 24. aprila zgodaj bomo prispeli v Loreto; tu bo peta sv. maša in kratek govor, katerega bodo imeli škof ljubljanski. O poldne odrinemo v Asisi, kjer nas bodo očetje frančiškani sprejeli in nam malo popridigovali V sredo zgodaj bomo prišli v Rim, kjer ostanemo šest dni. Načrt za vsaki dan je točno sestavljen tako, da bomo po-božnost lahko opravili, zraven si pa tudi največe znamenitosti ogledali. V Boboto 28. aprila bo sv. spoved v cerkvi sv. Petra; v nedeljo skupno sv. obhajilo, katero nam bodo podelili škof ljubljanski v isti cerkvi, potem bo skupen zajutrek v Vatikanu in še tistega dno skoraj gotovo vidimo sv. Očeta in se mu poklonimo. V torek zgodaj pa jo odrinemo nazaj proti domu skozi Padovo, kjer bomo obiskali cerkev sv. Antona. Nazaj bo vsak romar mogel iti, kadar ga bo volja, le označene poti se bo moral držati: Rim, Florenc, Padova, Benetke, Pontalel, Ljubljana. Ker smo pa mislili, da bo večina romarjev želela tudi nazaj iti skupno, prosili smo tudi za nazaj posebni vlak, kar bi najbolje ugodno bilo. Upamo, da nam ga bo mogoče oskrbeti. Na koncu še omenimo, kakor ie znano, da se jo tudi za petje poskrbelo. Škoda, da ne moremo imenovati imena pevcev in pevk, ker iz zapisnikov tega ne moremo prav točno razvideti; oglašenih je nekako 35. Na čelu bodo veleč. gg. Mihael Arko in Tomaž Rožnik, upamo tudi na veleč. g. Jakoba Aljaža Kar je pevcev in pevk, nikar ne pozabite Cecilije in Aljaževe pesmarice, iz katere bi pri večernih sestankih peli za moški zbor pesmi št. 2, 3, 9, 11, 12. 14, 15, 19, 20, 28, 29, 32, 33, 34, 36, 37, 38, za mešani pa št, 48, 49, 51, 52, 58, 60, 62, 63, 64. Druge pesmi so se že poprej omenile. Ne pozabite vzeti s seboj Foersterjeve zložene v čast zlatomašniku Leonu XIII.; gotovo bo prilika, da se zapoje. — To so glavne točke, katere se ne bodo več spremenile. Gospode duhovne prosimo v sporazumu s presvetlim g. ško lom, naj bi to romarjem svojih župnij oglasili, če treba lahko v cerkvi, da bo tem bolj gotovo vse v redu. — Bog nam daj srečen pot in obilnih milosti!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. aprila.
Vmeščena sta bila danes g. M. Pintar na župnijo Trata in g. J. Soukup na župnijo Staro Oselico.
Občinske volitve ljubljanske Kadarkoli so bližajo volitve v ljubljanski obč. zastop, vedno je pri rokah »Narod« s košem lažij. Brez laži svojih pristašev »Narod« ne more zmajati na volišče. Včeraj je list, ki je zagovarjal nemško slovensko zvezo, kot veliko strašilo pribil na stono: »Cuje se, da so klerikalci tudi letos trkali pri Nemcih in jim ponujali nekak kompromis, a kakor lani, so Nemci tudi letos to ponudbo odklonili«. To jo zelo mastna laž, ki gotovo ne bode brez upliva na rodoljubno nemške prijatelje. Včeraj so imeli Nemci volilni shod v kazini. Da bi »Narod« uplival na ta shod, priobčil je laž, da je g. Štele, na socijalnodemokratskem shodu v kazini dojal, da se konservativci udeležo občinskih volitev. »Narod« jo obesil menda to laž na mejklic nekega krščanskega socijalca: »našo meščanstvo jo precej konservativno«. Druzega o konservativcih ni bilo govora in so je Kristanu, ki je srdito napadal »klerikalce«,
didujejo. Kristan je nato napadal krščanske socijalce, češ, da so zvezani s konservativci, nikakor pa ni bilo o udeležbi pri volitvah takega pogovora, katerega je vestni »Narodov« poročevalec Kordelič natvezil Malovrhu. Malovrh sa le prerad usede na lima-nice narodnonaprednih agitatorjev, ki bi na vsak način radi imeli volilni boj, da bi bilo kaj »golažev« in »fajhtnosti«.
Apologetičnih pridig zadnjo v minulem postu je imel g. dr. Fr. Lampe veliki četrtek zvečer. Iz zgodovine sv. cerkve je dokazoval, da katoliška cerkev, ki hrani sv. katoliško vero, ni človeška, temveč je božja naprava. Imela je boje z Judi, s pogani, s krivoverci, s skrivnimi in sovražnimi družbami, bori se tudi z našo slabo naravo: a vedno je zmagovala in še zmaguje. Ko bi bilo človeško delo, morala bi že davno izginiti. — Glede na vse dosedanje razkladanje se je vprašal govornik : Ali je torej pametno, da imamo katoliško vero ? in odgovoril, da je edino to pametno, ker ni pametno iti za blodnjami raznih t. i. modrijanov ali za pokvarjenimi nauki krivovercev. Govornik je h koncu vnemal za trdno vero, spominjal, da moramo vsi katoličani opravljati nekako apostolstvo med svetom, sklenil z zahvalo do poslušalcev, ki so vstrajali pri govorih, in z ozirom v veselo in srečno vstajenje.
I^jubljanski Nemci___o^bčinskih
volitvah? SinoffT so imeli ljubljanski Nemci v kazini volilni shod za ljubljanske občinske volitve. Udeležilo so je shoda okolu 120 vo-lilcev iz vseh treh razredov. Predsedoval je dr. Suppann. O volitvah je referiral Dzimsky. Procentualno je dokazal, da Nemci sami kot taki nimajo pričakovati samostojnega vspeha. Vspeh je mogoč le s kompromisom s kako drugo stranko. Razkril je zanimivost, da se je lani v sporazumljenju z nemškim volilnim odborom in socijalnimi demokrati postavil v tretjem razredu socijalnodemokra-tiČni kandidat Koffler, a pokazalo se je, da imajo socijalni demokratje slabo organizacijo v tretjem razredu. Nemcem bi bilo delo mogoče tudi v slučaji, ako se obe slov. stranki krepko spoprimeti. Ker se to letos ne zgodi, priporočil je, da se nemška stranka letošnjih ljubljanskih občinskih volitev ne udeleži. Poroča se nam, da je mnogo upa stavil v društvo hišnih posestnikov, katerega je pri-poznal kot važen faktor in povedal, da je iz zanesljivega vira čul, da se društvo za letos (!) ne udeleži volitev. Dejal je, pravo zaupanje Nemcev do tega društva pride tedaj, ko dobi dr. Tavčar v društvu odločujoč vpliv. »Wir \vissen, was der dr. Tavčar ist« .... Dejstvo, da v Ljubljani Slovenci nočemo nemških dobrot, je slikal kot izraz ne-hvaležnosti, ko je vendar ob potresni dobi podpora v obilni meri slovenskemu prebivalstvu prihajala iz nemških rok. Izjavljal je, da bi bilo pravično, da bi ljubljanski Nemci po svojem številu imeli zastopstvo v občinskem svetu. Profesor Binder se je oglasil proti poročilu strankarskega odbora na podlagi »Narodovega« poročila, da se konservativci vendar udeleže volitev. Ko je gospod Weber potožil, da morajo pri volitvah nemški mali obrtniki veliko pretrpeti in je nek gospod glasno zaklical: »Wo sind die Ilerren aus dem Grossgewerbe ?«, je bilo določeno, da se sicer Nemci v sedanjem položaju ne udeleže občinskih volitev, da pa sme strankarski odbor postopati na svojo pest in določiti kandidate, ako bi se slovenski stranki spoprijeli. No, letos bodo lahko mirno spali.
Dr. Mravlag, ki bi bil rad v Celju in na celem Spodnjem Štajerju najpopularnejša oseba kot pragermanski (?). bojevnik za svoto (!) nemško stvar siidmarkovskih Nemcev, si je za prihodnje občinske volitve vzel v roke velike vajeti, s katerimi bi rad vladal celo Celje: on je začel zaradi teh volitev boj proti zadrugam; zaradi doslednosti, ki jo njemu in njegovi »žlahti« lastna, jo osnoval zadružno posojilnico, ki naj kljubuje mestni hranilnici, katera no da njemu ničesar zaslužiti, za novo posojilnico pa bosta on in dr. Mravlag alfa in ornega. Pri osnovanju se je povdarjalo, da ima ta posojilnica namen pomagati obrtnikom. Iz vaoga njegovega delovanja se vidi, da ee jo z vso silo vrirel na obrtni stan. katerega
da morajo Altziebler, Koloritsch, Teppoi, dr. Stepischnegg in. dr. iz mestne zbornice, v katero miBli on z vso častjo priti kot župan. — Toda dr. Mravlag obrača, obrtniki pa obrnejo. Na zadnjem shodu obrtnega društva pa so obrtniki izjavili, da je obrtni stan proti dr. Mravlagu, in so postavili kandidate ravno dr. Mravlagu neljube, od njega že eliminirane može. Figa!
V	Zrečah pri Konjioah se je, kakor nam poročajo, minolo soboto popoldne ob 4. uri pri strelbi raztreščil topič. Na koliko komadov se je razletel, to se ne more povedati, ker je celo dulec veter nekam odnesel. Od spodnjega dela so se našle tri črepinje. Ob razletavanji je jedna treska v kost na desnem licu zadela strelca, presekala je kožo za okoli dva centimetra na dolgo. Vsled tega je mož padel in obležal žalibog — mrtev. Smrt je prišla bržčas vsled pretresa možganov. Uradno pregledovanje mrliča je napovedano za v sredo dne 18. t. m. Ponesrečenec se piše Mihael Krančan, 43 let star, oženjen viničar. Za njim žaluje ne samo vdova in trije drobni otroci, žaluje tudi cela župnija, ker smo ga poznali kot vestnega delavca, človeka dobrega srca, po-strežljivega občana Nesrečonosni topič bil je še nov, kupljen vlani meseca avgusta in tistokrat se je rabil ob nekej slavnosti. Naročilo je dotična tvrdka po želji kupca pri-poslala potom železnice. Ti topiči se rabijo »zoper točo« in so torej za novo potrebo »nova iznajdba«, ni jih treba nabijati, ampak smodnik se v posodo samo nasiplje in primerno zažge. Ko je pisalec teh vrstic za nesrečo zvedel in šel gledat na lica mesta, so črepinje od topiča bile že shranjene. Nesreča se je pač pripetila. In dolžiti ne smemo in ne moremo nikogar. Če bi bil kdo krivec, naj razsodi oblastvo. Pa poročevalcu že dolgo £asa po glavi ruje sledeča misel : Oblastva zahtevajo, da stranka sme rabiti le topiče, na katerih neka znamka priča, da so isti atrelnovarni. Vsled tega bi pa oblastva smela dovoljevati prodajalcem prodajati samo topiče z varstveno znamko, t. j. tvorničar bi se moral prisiliti, da vsaki topič da uradno preskušati, in le tako preskušani topiči bi se potem smeli dajati strankam. Človek bi menda lahko stavil glavo, da-li je le jedna kupujoča stranka, ki je topič bila dobila priposlan, dala sama preiskati doposlatev uradno. Kdor je v tem obziru torej rekel A, naj reče tudi B Za zdaj pa bodi pristav-ljen nauk : Nikar ne kupi topiča, ako isti nima znamke, ki dokazuje, da je topič bil ogledan uradno. Rajnega Krančana smo v ponedeljek po večernicah ob obilnej udeležbi župljanov spremili na pokopališče do kostenjaka. Blagej duši svetila večna luč !
Dramatično društvo ima nocoj ob 8. uri zvečer svoj občni zbor v mali čitalnični dvorani.
Slovenska drama gostuje v soboto in v nedeljo v mariborskem »Narodnem Domu«.
V	Zagorju ob Savi se bo ustanovila obrtno nadaljevalna šola.
Ulom v znamenje. V praznik so neznani tatje ulomili v znamenje v Vižmarjih in odnesli drobiž.
Železniški minister vitez Wittek je skozi Trst te dni odpotoval v Dalmacijo.
Na Opčine nad Trstom sta se včeraj odpeljala dunajski župan dr. Lueger in podžupan Strobach.
Druga železnica do Trsta. Sobotna »Wiener Abendpost« poroča, da v železniškem ministerstvu kar najhitreje izdelujejo načrte za nameravane nove železnice. Ako državni zbor takoj odobri vladno predlogo, prično se dela takoj. Za progo Gorica-Trst bil bi že v maju razpisan ogled; nato bi se vršili ogledi za proge Jesenice - Gorica, Celovec Jesenice in za železnico čez Ture.
V	St. Andražu na Goriškem jutri po-lože temeljni kamen za novo cerkev. Slavnosti se udeleži tudi Nj. eminenca kardinal knezonadškof.
Tatvina. Velikonočno nedeljo se je opoludne vtihotapil v cerkev na Kostanjevici pri Gorici neki Povše, ki je bil pred leti ondi corkvenik ter poznal vse prostore. Odnesel jc iz zakristije okoli 300 gld. Ko pride domači cerkovnik odpirat vrata, se jako začudi, ko zagleda glavna vrata odprta
ter šel proti mestu. Tatu pa so že drugi dan dobili in ga spravili v zapor. Dobili so pri njem še 215 gld.
Obsodba »Učiteljskega Tovariša"
Učiteljsko društvo za okraj Volosko je izdalo sledečo izjavo: Obzirom na to, da uči-teljstvo kotara Volosko uvidja potrebu i nuždu i korist, da svi slojevi hrvatsko - slovenskoga pučanstva Istre, a naročito g g. s v e č e n i c i i g g. učitelji-učiteljice živu složno, rade s 1 o žno za pro s vje t u rečenoga pučanstva, kako u istinu, hvala Bogu do sada i rade, poštujuč t-e medju sobom.
—	»Učiteljstvo kotara Volosko« na glavnoj skupštini, obdržavanoj u Opati dne 10. aprila 1900. — jednodušno odsudjuje pisanje iz Istre u brojevih 2, 4, 6, 8, 9. »Učitelj-skoga Tovariša«; žaleč, što isti list nije ne samo otisnuo, no niti se osvrnuo na svojedobno iz ovog kotara poslane mu dopise, i nalažuč svom pred-sjedničtvu, da o vaj zaključak dade do znanja:
1.	Uredničtvu lista »Učiteljski Tovariš« moleč ga ujedno, da odustane od onakva pisanja;
2.	Predsjedničtvu »Zaveze jugoslovenskih učiteljskih družtava«; 3. Učiteljskim dru-žtvorn u Istri; 4. Listovom »Naša Sloga« i »Edinost«. — »Učiteljsko družtvo kotara Volosko«. — Sv. Matej, 11. aprila 1900.
—	Marija Haidinger, tajnica; Božo Dubrovič, predsjednik.
Ljubljanske novice. Blagoslov-Ijenjegarnizijske bolnice se izvrši jutri. — »Steckbrief« je prišel v Ljubljano iz Maribora za postopačem Bittnerjem, ki je ukradel nekemu pazniku na železnici 20 gld. — Po stopnjicah padel je na Karlovskem nasipu dimnikarski učenec Karol Bitterman ter se močno pobil po glavi. —
—	Nesreča pri mestnih vožnjah se je prigodila Ivanu Selseku pri Predoviču. Voz mu je močno stisnil roko. — Pes ugriznil je v Vodmatu štiri osebe. Pes je last Marije Jerin v Cegnarjevi ulici. — In-serate pobiral je tudi v ljubljanski okolici žid Maks Lowy Glogauer za izdajo kažipotov. Denar si je -žid sam pridržal. Sedaj sedi na Dunaju v zaporu. — Kap zadela je danes zjutraj gospo J. Ziachovsky, vdov-ljeno Košir. — Posebne vrste tobak je kupil včeraj nek vojak na Dunajski cesti za 26 vinarjev. V zavitku, ki je bil popolnoma v redu zapečaten, je bilo samo žaganje! — Veliko razgrajanja je bilo danes po noči po mestu. Policija je razgrajače ohladila. —Tat, ki je ukral pri Wider-ju štiflete, jedno budilnico, vlomil v predale in vzel desetaka in zlat prstan, sedi že pod ključem v osebi J. Bittnerja. — Dva Ame-ri kanca sta se zopet vjela. Franca Furarja iz Krškega je stražnik zasačil na južnem kolodvoru. Stražnika je hotel nalimati, da se pelje na Nemško. Na dolenjskem kolodvoru je pa stražnik aretoval Franceta Šivč iz Št. Mihelja okraj Rudolfovo. Tudi ta so je hotel odtegniki v Ameriko vojaški dolžnosti. — Elizabeta Zmazek, ki je ukradla križ v cerkvi Srca Jezusovega, je bila obsojena na dva meseca težke ječe.
Venec na grob kralju Boleslavu. Iz Osoj na Koroškem se poroča, da jo poljski narod poslal na grob kralja Boleslava II., ki je na svoji romarski poti kot nem spokornik umrl v osojskem samostanu, poslal krasen, svež venec ob obletnici njegove smrti
Nov hrvatski list. V Zagrebu je pričel izhajati list: »Naša Sloga«, glasilo po-litičkih, sudbenih i svih inih pisarničkih dnev-ničara Hrvatske i Slavonije. Izhaja vsakega 15. v mesecu in velja na leto 2 kroni.
Morje okoli Karlovca. »Karlovački Glasnik« poroča: Mesto Karlovec je itak od treh strani obkoljeno z rekami, vsled dolgotrajnega deževja pa so vodo izstopile in mesto stoji kakor na otoku sredi povodnji.
Z vlaka skočil je pri Spod. Dravogradu na Koroškem nek deželni brambovec. Peljal se je domov na velikonočne počitnice, pa si je hotel prikrajšati pot od kolodvora. Vrgel je najprej iz voza svoj kovček, ki se je razletel na drobno kosce, potem pa je skočil še sam. Potniki so videli, da se jo vzdignil ves okrvavljen. Kako si je o velikonočnih praznikih celil razbito glavo, se ne ve.
Čuden_£trgovec s dekleti '. Ljub - --- ~ -
z dekleti. Osebnost tega »nevarnega trgovca« se je sedaj razkrila. Ta mož je gosp. Ivan Kranjc iz Prelesja pri kočevskem Starem trgu. Obiskati je hotel svojega sina, župnika v Pittsburgu v Ameriki, in je vzel seboj svoje tri hčere in svojo ženo. Ker je imel toliko žensk okolu sebe, menili so, da mora na vsak način biti trgovec z dekleti, in mož je romal na rotovž. S štirimi ženskami priti v Ljubljano torej ni priporočljivo.
„Šmarnagora bleibt zuriick". Ta
klic se je čul v praznikih na kolodvoru v Šiški, kjer se je tlačilo ogromno število ljubljanskih izletnikov. Uradnik si ni vedel drugače pomagati, da je upil »Šmarnagora bleibt zuriick«. Tako se je aranžiral poseben vlak, ki je pripeljal v Vižmarje tako veliko število izletnikov, kolikor jih je bilo redkokedaj na prijazni Smarnigori.
Telefonska in brzojavna poročila.
Praga, 18. aprila. Poslanca Sokola so voliloi pozvali, nastopiti proti Mlado-čehom in ustanoviti klub odločnih poslancev.
Praga, 18. aprila. „Narodni Listy" javlja jo, da je v ministerstvu na Dunaju živahno delovanje na izvršitvi novega jezikovnega načrta, ki bode uredil jezikovne razmere pri državnih uradih na Češkem in Moravskem.
Brno, 18. aprila. V občini Domern, okraj Iglava je pogorelo_ 25 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Škodo cenijo na 90.000 K. Zažgali so otroci.
Liberioe, 18. aprila. Zadnji Pra-dejev volilni shod je vzrok, da nastane popolna ločitev mej člani Schonererjeve skupine in nemškimi nacijonalnimi poslanci. Pradeju prihajajo zaupnice. / Lvov, 18. aprila. V Tarnopolu so jaretovali tri policijske stražnike, ki so na patruljah opravljali ulome.
Rim, 18. aprila. V Anconi so are-tovali šest anarhistov, ki so s tarinskim advokatom Zarattero nameravali v kratkem provzročiti atentat. Policija je pri aretovancih dobila listo oseb, katere so nameravali umoriti. Tudi v drugih mestih so na sledi zarotam.
Berolin, 18. aprila. V Konitzu so aretovali nekega Izraelskega, ki je sumljiv, da je umoril gimnazijca Wintra.
Berolin, 18. aprila. Včeraj je 360 Čehov moralo zapustiti vsled izgonske naredbe okraj Liegnitz.
Haag, 18. aprila. Bursko poslanstvo noče časnikarjem ničesar razodeti o namenu svojega potovanja. V^prejelo je dosedaj samo interesovane osebe. Obiskalo bo vse evropske dvore. — Mi-nisterski predsednik mu je včeraj vrnil obisk. Prirejenega obeda so se vdeležili ministerski predsednik, zunanji minister in poslanik dr. Leyds.
Berolin, 18. aprila. Burski depu-taciji so tukajšnji vodilni krogi namignili, da bi njen dohod ne bil zaželen. Zato se poda deputacija iz Bruselja direktno v Pariz. Deputacija zahteva v mirovnih pogojih tudi, da naj bodo zlati rudniki pod evropsko kontrolo. Deputacija bode državni arhiv spravila na Holandsko, od koder bode vlastim poslala dokumente, nanašajoče se na vojno.
Teheran, 18. aprila. V ruski vasi okraja Džuanru blizu turške meje se je pojavila kuga. V treh tednih je umrlo 195 oseb.
Vojska v Južni Afriki.
Angleški polkovnik Dalgety je s svojim oddelkom še vedno obkoljen v \Vepeneru. Včeraj je sicer angleški vojni urad razposlal poročila, da so se Buri umaknili proti jugu, danes pa lord Roberts dementuje to poročilo in pravi, da sta dva večja oddelka na potu proti obleganemu mestu. S tem seveda še ni rečeno, da je pomoč že došla na svoje mesto, kajti na potu iz Reddersburga in Rouxville se skoro ne bota mogla izogniti večjim burskim oddelkom, ki ju bodo čim najdalje zadržavali. Sicer je pa sedaj tudi burska moč pri \Vepeneru že tolika, da se bodo lahko kosali z nasprotnikom.
sadka popolno obnemogla in pošel je že pred več dnevi malone ves živež. V poročilu 6. t. m. se glasi, da so Buri z vso silo obnovili bombardovanje, in ako so imeli pri tem količkaj vspeha, je Mafeking sedaj že v njih oblasti, ker Angleži niBo dobili od nikoder potrebne pomoči. Večja armada tiči že lepo število tednov pri Štirinajstih rekah, a ne more naprej. Bržkone se bo morala poprej udati, predno se premakne z mesta.
Robertsov položaj je sedaj izredno resen. Vsi večji kraji ob južni in vzhodni oranjski meji so v največji nevarnosti, da jih Buri ne zasedejo ali vsaj obkolijo, močne burske čete pa od dveh stranij prete celo glavnemu Robertsovemu taboru.
London, 18. aprila. (0. B.) Roberts brzojavlja iz Bloemfonteina 17. t. m.: Mesto W e p e n e r Buri še vedno oblegajo. Iz Reddesburga in Roux-ville dohajajo angleške čete na pomoč obleganemu mestu.
London, 18. aprila. Reuterjev urad poroča iz Masern 1 tj. t. m.: Burske patruljo pripovedujejo, da dohajajo angleške čete k osvoboditvi Wepenera. Glavna burska moč pritiska na generala Oliviera, naj opusti obleganje, a poveljnik se do sedaj še ni udal.
Pretorija, 18. aprila. (C. B.) Po uradnih sporočilih se je IG. t. m. še nadaljeval boj pri Wepeneru. Buri so ugrabili Angležem nad 500 volov, konj in mul. General Froneman je zapodil v beg angleški oddelek, ki je bežal v smeri proti Wolwerportu preko reke Oranje (Oranje).
London, 18. aprila. Reuter. urad poroča iz Beire 14. t. m.: Tri transportne ladije so došle z avstralskimi bušmani.
London, 18. aprila. Iz Pretorije poročajo 14. t. m,: General Delarey pričakuje Methuena mej Hoopstadom in reko Vaal. blizo 70 milj severo-vzhodno od Boshofa. — Pri Fourteenstreamsu so Buri bombardovali angleški tabor. Angleški topovi so umolknili.
Umrli no:
13.	aprila. Andrej Bizjak, delavec, 50 let, Ra-deckega cesta 11, plučni edem.
14.	aprila. Marina Marija Vadner, usmiljenka, 33 let, Radeckega cesta 11, jetika. — Anton Brate delavec, 66 let, Zaloška cesta 13, vsled raka.
15.	aprila. Pavlina Trebar, sprevodnika hči. 5 let Kolodvorske ulice 31, bronehitis capillaris.
V bolnišnici:
13.	aprila Marij* Šuštaršič, dninarja vdova, 75 let, catarrh. intest. chron.
14.	aprila. Marija Rožnik, dninarja hči, bronehitis.
Gena žitn na dunajski borzi
dn<5 17. aprila 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl.	7 95	do	gl.	7 97
» maj-juni »	7 94	»	»	7-95
» » jesen . . »	8 05	»	»	8 06
Rž za pomlad . . »	7-06	»	»	7 08
» » maj junij . »	7'05	,	»	7-06
» » jesen ...»	7 15	»	»	7'16
Turšica za maj-junij »	5-71	»	»	5-72
»jul.-avgust »	5'82	»	»	5-83
Oves za pomlad . . »	5 42	»	»	5 43
» » maj-junij . »	541	»	»	5*42
» » jesen . . ,	5'68	»	»	5 69
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem		!06'2m. srednji zračni tlak 736-0mm.		
« j Cas opu-D i zoranja	Stanje barometra * mm.	Temperatura j po | Votrofi Celzija	Nobo	lld s 3 a.
17| 9. zveč.	/37-8	5 6 | sr. sever	jasno	
is; 7ziutr |2. popol.	39 8 1 738 6 |	4*4 | si. svzli. 12 9 | sr. jvzh.	jasno	118
Naznanilo in zalivala.
Podpisani javimo žalostno vest o smrti svoje ljubljene matere
Uršule Rihar
katero ie Vsemogočni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, na veliko nedeljo poklical v boljši svet; ob enem iskreno zahvaljujemo preč. g. kanonika Jan. Oblaka za pokop, preč. g. gvardijana o. Angela in o. Kcehijela za dušno pomoč, ter blagorodno I rodbino Prašuikarjevo in vse druge za ska-zano naklonjenost in sočutje v bolezni in oh I smrti.	365 1-1
V Mekinjah pri Kamniku, dnu 17. aprila 1900.
Franc, Leopold, Matej, sinovi, duhov-
1
Zahvala.
356 1-1
Prve dni tega meseca sta bila v novomeški samostanski cerkvi postavljeua dva nova kamenita altarja, katera so mil. gospod knezoškof Anton Hona-ventura dnč 7. aprila slovesno blagoslovili. Delo je izvršil g. Feliks To man, umetni kamnosek iz Ljubljane. tako lično, tako krasno, da aita^ja — rekel bi — vsakemu brez izjeme dopadata.
Da sem se pa jaz tega dela lotil. zanaSal sem se na pomoč Božjo iu na pomoč dobrih ljudi. In to moje zaupanje me ni goljufalo. V imenu svojih so-bratov in svojem izrekam iz globočine srca najiskre-nejšo zahvalo prečastitej duhovščini in prelilagim Novomeščanom za obilno podporo. Jaz in moji so-bratje ne moremo drugače pokazati prisrčne hvaležnosti, kakor s tem, da bomo za svoje preblage dobrotnike molili in se jih sleherni dan spominjali pri daritvi sv. maše.
Še posebej pa se zahvaljujem blagoroduim gospem. ki so darovale dovoljno svoto denarja za novo preprogo pri šmarničnem altarju. Povrne naj jim On, ki vsaki najmanjši dar Njemu v čast darovan, hitro poplača; povrne naj njim in vsem našim dobrotnikom preblažena Mati Marija.
Novo mesto, dne 9. aprila 1900.
P Otokar Aleš,
t. č gvardijan.
VABILO
362 1-1
na
OBČNI ZBOR
.,Eonsumnega društva v Dobu",
ki bode
v nedeljo dne 22. aprila 1000 ob 3 uri popoldne
			
		'm^BfJ' .rtJKiKJ	£S2' IST £8 KJ KJ J3S} {JI Ixi itj Ifi- VSi. tSlZXiŠZt$i tU »J «t T« i*i.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petru cestu št.4t
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanja vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 16
fOO stoto v
fine konjske mrve
365 3-1
prodd
»Kmetijsko društvo na Igu".
1	1	
	SLOVENCI,	
	pristopajte k	
	„Naši straži"!	
i
m
Dnevni red:
Volitev članov v predstojništvo. Dob, dne 2. aprila 1900.
Za k o n s u ui n o društvo:
Jernej Vidmar,
predsednik.
Josip FUh.
predsed. namestnik.
V Rim
potujoče gospe in gospodične dobijo
črna !'a?na ptrivala (Si iMicl)
v trgovini Ana Šinkovic, Mestni trg st. 19 v Ljubliani.	344 3—3
Pi7«/i/i'	za snaž('nie parketnih tal
X ICIlLlll	d o b (5 se pri tvrdki
BRATA EBBRL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzelju. 228 24 11—11
Razpošiljanje Niikiia Namo privatnikom.
gld. 2 80 iz dobre
Odrezek, dolg 3'I0 m, zadosten za jedno moško obleko, stane le
gld. 3'10 iz dobre gld. 4 80 iz dobre pristne gld. 7- 0 iz fine	••
»Id. 8- 0 iz fine	UVLIB
g'd. 10-."i0 iz najfinejše VOlnB. gld. 12 40 iz angleške gld. 13 95 iz kaingarna Odrezek asu črno salonsko opravo 10 gld. Blago za površnike meter od gld 325 više, loden v mičoih barvah ko? gld. 6- in gld. 9 95; pervieu iti doskiu?, Lla^o za državne in že lezli l<-ne uradnike i i za ta lit rje hodnikov, najfinejši kamrami in cheviot. tudi uniforme za ilnančiio stražo in oro. nike itd. razpošilja po tovarniških cer.ah dobrozoaua, pi štena
'T^^uUnr- M-AllM V BUHL
Vzorci brezplačno franko. Pošiljanje natanko po vzorcu.
Pozor! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na lo, da se pri naravnostnem naročevanji blaeo dobi dokaj ceneje, kakor pri vmesnih prodaialclh. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vse blago po pravih tovarniških cenah, bre/. - rldejanega rabat«.	147 12-9
C>rl s®	■ B 3M.
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani.
295 52-7
trdo kožo, žulje itd. odpravi urno, brez bolečin in gotovo izvrstni in v vspehih nedosegljivi Trnk6ozy-Jev obltž. ki je dobiti v „Fran-čiškovl lekarni ' na Dunaji, V. 2, Schonbrunnerstrasse 107. Cena HO kr., po pošti 65 kr., franko ter rekomandirano 80 kr. — po povzetji ali ee se denar (tudi v znamkah) naprej pošlje. Obliž za poskušnjo 35, po pošti 40 kr. Učinek zajamčen,! — Razpošilja se točno.
V Ljubljani je dobiti' v lekarni Ubald pl. Trnk6czy-Ja na Glavnem trgu št. 4.	109 20 14

Št. 256 m. š. sv.
Z dnevom 1. majnikom tekočega leta otvori se
9 _ JI	VS ■)
360 3-2
v pritličnih prostorih hiše štev. 21 v Cerkvenih ulicah (bivši t >pničarski vojaš niči) irftariši, ki žele poslati svojo deco v ta otroški vrt, se opozarjajo, da se vpisovanja vrše v petek dne 27.. v soboto dne 28. in v ponedeljek dne 30. aprila t. 1.
in sicer v šolskih prostorih otroškega vrta od devetih do dvanajstih dopoldne.
€. kr. mestni šolski svet v fljjuhlgiani,
dne 13. aprila 1900.
<3fidrodna jed
postati morajo testenine iz prve kranjske tovarne testenin Znlderšič & Valenčlč v Ilirski Bistrici po njih izbornem okusu, obiluej redilnosti nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin.	954 20
Pojasnilo.
S tem prekličem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem o priliki občinske volitve v Zagorji o gosp Martinu Bukovec iz Toplic v zadevi občinskega denarja govoril, ker smatram tega gospoda vseskozi za poštenjaka.
Zagorje ob Savi, 15. aprila 1900
363 1-1
Mihael Morscher.
Zupan,
vel s« khI j srn
v Ljubljani, Valvazorjev trg At. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in sl. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las.
Postrežba natančna. 49 48-27
.—< I
o
Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno jžjno in granatno pivo
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a litra P°
konkurenčnih cenah.
Dalje	335 20-3
glavno zastopstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Ifinko Majdiča v Kranju.
Telefon št. 109. Marife Terezije cesta št Z Telefon st. ioe.
X>nb 18. aprila,
Skupni državni dolg v notah............99 05
Skupni državni dolg v srebru......98-95
Avstrijska zlata renta 4°/0 ..............98 65
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	9890
Ogerska zlata renta 4"/„........ 97 25
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....HIi-70
Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. . .	12(120
Kreditne delnice, 160 gld. .............229 90
London vista ................. 242 82
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr« veli	118-3 >
—M
.> HI «4
a l> o i* x a.
20 rnark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . , C. kr. cekini.....
Dne 17. aprila.
3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 260 gld.. . 6";„ državne srečke 1. 1860, 100 gid. . . Drliivne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0	. .
23-07 19-26 90 40 11-33
164-
160— 201 75 95-80 140- — 266 75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108-
Zastavna pisma av. osr.zetn.-kred. banke 4u/0 .	95-Prijoritetne obveznice državne železnice . .
>	> južne železnice 3°/0	67-
>	» južne železnice 5°/0 .	99-
>	> dolenjskih železnic4°/0 .	99-
Kreditne srečke, 100 gld..............397-
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	335-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 jrld .	4'J
Ogerskega » „ » 5 » .	21-
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13
Rudolfove srečke, 10 ftld..........65'
20
50 50
20 70
Salinove srečKe, 40 gld. . . ...	173"50
St. Getviis srečke, 40 gid........182-—
VValdsteinove srečke, 20 gld.......178 —
Ljubljanske srečke...... ... 48 50
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . .	121-25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 «1. st. v .	296'— Akcije tržastrtga Lloyda. 500 gld. ... 78»— Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . , . 24 90 Splošna avstrijska stavbimka druJba . . . 9V69
Montanska družba avstr. plan..........279 35
Trboveljska premo^arska družba, 70 gld.	337-—
Papirnih rabljev 100 ... ..........255' —
Nakup in predaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sretk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitita. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„1TB K R € U ii*
I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
itiS^S" 1'oja.snlia-jfc.n; v vseli gospodarskih in flninanih slvart-'-, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vredtiostnlN papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocga ohrestovanja pri popolni varnosti eSj.iT » M 1 o ž e u i h (flavilic,