Leto LXXI
štev. 77 a
V Ljubljani, v torek, 6. aprila I943-XXI
Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, zi Inozemstvo 65 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«, P odrti {n I e al
Novo mtsto.	^ Uredništvo ln oprava, Kopitarjeva t, Ljubljana. g
Izključna pooblaSfentra *a eglalevanje HaTTJanstrega hi fujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t, Lubiana. g Izvora i llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	g	Telefon 4001—4005.	|
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka dneva po praznika.
Abbonamentis Mcs«
18 Lire. Estero, meta 3150 Lir*. Edi-tlone domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10.650 per (jll abbonamentl, 10.349 per ia in-aerzlonL
Filiale« Novo mesto.
Coneessfonarfa eselnsfva per !a pnbbTIclIS 31 provenienza italiana ed estera: Llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano,
Vojno poročilo št. 1045
Topniško in ogledniško delovanje v Tunisu
Italijanska podmornica potopila dva ~>arnika v Atlantskem morju - Bona in Bougie bombardirani - Sestreljenih je bilo 14 nasprotnih letal
GlaVni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Tunisu delovanje topništva in ogledni-ških oddelkov; italijanske in nemške letalske skupine so bombardirale pristaniške naprave v Boni ter večkrat napadle sovražne ladje in zažgale nekaj desetin avtomobilskih vozil.
Sestreljenih je bilo 12 nasprotnih letal: 8 v boju, 4 pa od protiletalskega topništva.
Ob sidrišču v Bougie so nemška letala s torpedom zadela 8000 tonsko trgovsko ladjo.
Napoli, S i r a c u s a , Palermo in Car-loforte so bili včeraj cilj sovražnih letal, ki so v prvih dveh mestih povzročila škodo znatnega obsega na javnih in zasebnih gradbah. V Napoliju obžalujejo 221 mrtvih in 387 ranjenih, 4 mrtve in 20 ranjenih v Siracusi, 12 mrtvih in 30 ranjenih v Carloiorte. Dvoje nasprotnih letal je bilo sestreljenih nad Napoli-jem. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 2 bombnika, ki sta se udeležila napada na Carlciorte in sta pedla v morje pri Mercureddu.
Neka naša podmornica, ki deluje v Atlantiku, pod poveljstvom poročnika vojna ladie Rossetti Maria iz Imperie, je potopila 3000 tonski grški parnik »Granicos«, ki je imel natovorjen pirit, namenjen za Anglijo, ter 3030 tonski angleški parnik '>Celtic Star«.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1045
V	nastopu proti (sovražni spremljavi v vzhodnem Sredozemlju, omenjenem v vojnemu poročilu št. 1044 z dne 4. aprila, so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Reyer Alfred z Dunaja, narednik-vodnik Giuntoli Alberto iz Firence, višji narednik Fedi Guido iz Pistoje, narednik Carpine Giovanni iz Marsiglie.
Sestanek med Ducejem in Kallayem
Obravnavala sta politični fn vojaški položaj - Nova potrditev neomajnega prijateljstva med Italijo in Madžarsko

Rim, 4. apr. AS. Na povabilo Duceja je prispel na uradni obisk v Italijo, kjer se je mudil 1., 2. in 3. aprila, predsednik madžarske vlade in zunanji minister Nikola Kallay.
Predsednik Kallay je tako po zgledu svojih prednikov stopil v osebne stike z glavnimi zastopniki fašistične vlade. V razgovorih z Ducejem in državnim podtajnikom zunanjega ministrstva Bastianijem je predsednik madžarskega ministrskega sveta temeljito preučil splošni vojaški in politični položaj in vprašanja, ki posebno zanimajo Italijo in Madžarsko v okviru skupnih ciljev Italije, Nemčije ter ostalih držav trojne zveze. Razgovori, ki so znova potrdili popolno istovetnost naziranj, so potekli v prisrčnem prijateljstvu, ki je bilo vedno značilno za odnošaje med obema državama, sla bolj kakor kdaj edini v trdnem sklepu glede tesnega bodočega sodelovanja za skupne koristi in za obnovo Evrope na temelju stvarne pravice in poštenosti.
Rim, 3. apr. AS. Med obiskom v Italiji v prvih treh dneh aprila so predsednika madžarskega ministrskega sveta spremljali minister Szentmiklosy, ravnatelj političnih naslovov v madžarskem zunanjem »ministrstvu, tajniki, italijanski poslanik na Madžarskem in madžarski poslanik pri Kvirinalu.
Predsednik Kallay je prispel zjutraj 1. aprila in so ga sprejeli Duce, minister-tajnik stranke, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, načelnik glavnega slana oboroženih sil, člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva.
Eksc. Kallav je položil v Panthconu venec pred spomenik Neznanega vojaka in venec v svetišču padlih fašistov. Nato ga je sprejel Kralj in Cesar, ki ga je pridržal s spremstvom na obedu. Popoldne je Eksc. Kallaya sprejel Duce.
Z Ducejem se jo Kallay ra/.govarjal nad dve uri ob navzočnosti državnega podtajnika za zunanje zadeve Eksc. Bastianinija. Zvečer je podtajnik Bastianini priredil gostu na čast večerjo, pri kateri so bili razen predsednikovega spremstva člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Po večerji je Eksc. Bastianini pozdravil madžarski narod in regenta Horthyja ter se poklonil dobrodošlemu gostu. Predsednik madžar-
Potek bojev za Marethovo črto
Osma armada ni dosegla svojih ciljev — Tehnična in strateška premoč osi
Rim, 5. aprila. AS. Prvo obdobje sovražne I lahko ti računajo na premoč v ljudeh in gradivu, sive v južnem Tunisu ni doseglo uspehov, na • To
Rim
ofenz
katere so računali Angleži in Amerikanci. Njen pomen je bil predvsem preprečiti umik italijansko-nemške oklepne armade iz Marethove črte in jo zajeti v »vrečo«. Toda ta armada je brez pomembnih izgub in v popolnem redu zasedla druge postojanke ter zgradila na vsej črti stik s silami v srednjem Tunisu ter povečala njihovo obrambno moč. Poudariti je treba, da je osma armada bodisi zaradi nenadnega uspelega sunka nemških oklepnih sil v njene notranje postojanke pred začetkom njene ofenzive, bodisi v bojih na Marethovi črti, utrpela velike izgube pri svojih napadalnih silah, zlasti na orožju.
Po drugi slrani doslej tudi niso dosegli pomembnih uspehov poskusi ameriških sil, ki bi radi prodrli od Džebela na srednjem odseku južnega Tunisa proli obali ter tako presekali zvezo med italijansko-nemškimi silami, to je med njihovim severnim in južnim krilom. V zvezi s tem je moralo celo sovražno vrhovno poveljstvo zanikati poročilo nasprotne propagande, češ da so se združile ameriške sile z osmo angleško armado na cesti Gabes-Gafsa. Taktična in obrambna nadmoč osnih sil je največja ovira Angloameričanom, čeprav
6e je najbolje pokazalo, ko so Angleži skušali obkoliti nekatere italijansko-nemške sile na skrajnem desnem krilu v severnem Tunisu. Položaj osnih čet je bil zadnje dni na tem odseku težaven. Toda neka nemška motorizirana edinica je izvedla nenaden silov® napadalni sunek v bok angleške oklepne kolone, tako da sovražnik ni mogel končati svoje obkolitve, marveč se je moral celo z velikimi izgubami umakniti.
Južno od Medžes el Baba je nemška napadalna skupina prodrla globoko v angleške postojanke in sovražnik je imel v bojih od moža do moža veliko število ubitih in ranjenih. V severnem Tunisu se je položaj po kritični fazi precej ustalil.
Stockholm, 5. aprila. AS. Vojaški sodelavec sEvening Standarda« je priznal, da Angleži, Ame-rikanci in Francozi v južnem Tunisu niso mogli občutno poslabšati italijansko-nemške armade, ki je praktično ostala nedotaknjena. Dopisnik dodaja, da navzočnost znatnih osnih sil v Tunisu, kakor ludi razmerno število letalstva ter sodelovanje italijanske mornarice predstavljajo dejstvo, ki ga je treba resno vzeti. Predstavlja blok, ki zahteva od zaveznikov kar največje napore.
Pomen italijanske vojne mornarice
Bern, 5. apr. AS. Vse oči 60 ta trenutek obrnjene na italijansko mornarico, piše londonski dopisnik lista jBasler Nachrichteiu, ki med drugim posnema navedbe »Timesovega« pomorskega kritika, kateri poudarja najprej važnost rimskega obiska velikega admirala Donitza, nato pa razlaga stališče londonskih pomorskih krogov, po katenh mnenju je italijanska mornarica karta velikega pomena bodisi proti združenim narodom, bodisi do samih osnih držav. Pomorski kritik angleškega lista navaja italijanske pomorske sile^z zaključkom, da 60 močne in da je moralo angleško sredozemsko brodovje zadnje mesece dobiti nove okrepitve ter da je proti italijanski pomorski moči Ie ena rešitev: povečati sile angleške mornarice na tem odseku, ker si adniiraliteta ne more privoščiti luksii-za, da bi nasprotnika podcenjevala. Dopisnik nekega ženevskega lista pa prav tako iz'Londona pripominja, da so zanimive zadnje spremembe v
Oster nastop Kr. kvesture
Rim, 5. apr. AS: Kr. kvestura sporoča: Prodajalci rib, katerim so upravne oblasti vzele dovoljenje za obrt, so bili aretirani in bodo poslani v koncentracijsko taborišče. V teku je identificiranje; odjemalcev, tako imenovanih »ljubljencev«.
Protikomunistični odbori na Kitajskem
Peking, 5. aprila. AS. V severni Kitajski je bil imenovan nov politični odbor, ki bo ustanavljal v raznih severnih kitajskih mestih nadaljnje odbore za preprečevanje komunističnega delovanja v teh krajih.
Buenos Aires, 1. aprila. AS: Elmer Daviš, ravnatelj vvashingtonskega vojnega poročevalskega urada je izjavi, da so osne podmornice marca potopile več ladij kakor januarja ali februarja.
italijanski admiraliteti. In osebnosti, ki so bile imenovane, so znane kot podpirateljice ofenzive v pomorski vojni in ni izključeno, da se bodo uresničila predvidevanja admirala Cunninghama, po katerih bo padla zadnja odločitev v pomorski bitki.
skega ministrskega sveta je v odgovoru izrekel goreče želje za italijanski uarod. Kralja in Cesarja ter Duceja.
Eksc. Kallay je 2. aprila zjutraj obiskal stalno razstavo fašizma. Na razstavi ga je sprejel tajnik stranke Eksc. Vidussoni. Častno službo je imeia slotnija mladih fašistov povratnikov iz slavnih bojev pri Bir el Gobiju. Nato se je predsednik Kallay znova ra/.govarjal z Ducejem, ki ga je povabil na obed s podtajnikom Bas.tianinijem, ministrom Szentmiklosyjem in italijanskim ministrom v Budimpešti Anfusom. Eksc. Kallav je obiskal tudi madžarsko akademijo in je sprejel člane madžarske skupnosti, nakar je odšel na Kapitol,
kjer je priredil njemu v čast sprejem rimski guverner. Zvečer je madžarski veleposlanik na italijanskem dvoru priredil večerjo. Navzoči so bili razen predsednika Kallava. njegovega spremstva, državni podtajnik zunanjega ministrstva in več članov vlade.
Madžarski predsednik se je podal tudi v Vatikan, kjer ga je sprejel papež v posebni avdienci. Nato je obiskal kardinala državnega tajnika. Zvečer 3. aprila se je Kallay udeležil s spremstvom večerje, ki .jo je njemu v čast priredil predsednik Društva prijateljev Madžarske veleposlanik Arlot-ta, nakar je Kallay s spremstvom zopet odpotoval na Madžarsko.
Sovjeti napadajo ob Kuhanju ,
Vsi dosedanji napadi krvavo odbiti - Uspešni nemški napadi pri Orlu Krajevno bojno delovanje pri llmenskem jezeru in Leningradu • Na zahodu je bilo včeraj sestreljenih 29 angleških letal
Hitlerjev glavni stan, 5. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovjeti so včeraj z več divizijami začeli s pričakovanimi napadi proti vzhodni fronti k 11 -b a n j s k e g a mostišča. Vedno novi iu z mučnim topništvom ter številnimi tanki podprti napadi so bili razbiti od nemških in romunskih čet z visokimi sovražnimi izgubami v ljudeh in gradivu. Hoji še trajajo.
Lastno napadalno podjetje vzhodno od Orla jc uspešno poteklo.
Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo živahno krajevno lx>jno delovanje le južno o<| I 1 111 e 11 -skeea jezera in pred Leningradom.
Na tuniškem bojišču je potekel dan ob krajevnem izvidniškem delovanju in nastopanjii napadalnih oddelkov mirno. Letalstvo je z močnimi silami obstreljevalo zbirališča sovražnih motornih vozil in oklepnih vozil ter šotore in topniške postojanke. Nemški lovci so dosegli osem letalskih zmag.
Bojna letala so na morju pred B o u g i j e m napadla veliko sovražno tovorno ladjo in jo hudo poškodovala.
Mešani oddelek angleških in ameriških letal je
napadel včeraj podnevi področja Pariza. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predmestnih napravah in tudi 11,1 športnih prostorih, je imelo prebivalstvo več slo mrtvih 111 ranjenih. Pri tem terorističnem napadu in pri drugih sovražnih poletih proti zasedenemu zahodnemu ozemlju in pred Norveško je bilo sestreljenih 19 letal. Izgubljena so bila 3 lastna letala.
Preteklo noč so angleška letala brez načrta metala rušilne in zažigalne bombe pretežno na podeželske kraje v severnem nemškem obalnem ozemlju. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 10 nnpadajočih bombnikov.
Sovjeti izgubili 37.283 letal
Btrlin, 5. aprila. AS. Iz vojaškega vira sc je izvedelo, da so Sovjeti od začetka sovražnosti pa do danes izgubili 37.283 letal. Kopenski oddelki so od tega sestrelili 1177 letal.
Berlin, 5. aprila. AS. V zvezi z angleškim napadom na zahodno Nemčijo in na Essen se je izvedelo, da je bilo pri tem sestreljenih 21 sovražnikovih šlirimotornih bombnikov.
► 11
Imetje, vrnjeno narodni Kitajski
Šanghaj, 5. aprila. AS. Na japonskem poslaništvu so končane priprave za izročitev imetja, ki je bilo zaplenjeno sovražniku, v last narodne kitajske vlade. Gre za 18 trgovskih hiš, za kakih 50 kulturnih ustanov, ki so jih pred vojno kontrolirali Anglosasi v Šanghaju.
Angleška okrutnost do belgijskega prebivalstva
Rim, 4. apr. AS. Dingle Foot, britanski državni tajnik za gospodarsko vojno, je sporočil spodnji zbornici, da je angleška vlada odklonila dovoljenje za izvoz mleka v prašku v Belgijo. Po navedbah agencije »La Corrispondenza« je mleko v prašku ponudil ameriški Rdeči kHiž, da bi se razdelil med belgijske jetične otroke. Odklonitev dokazuje, da so nečloveški kriteriji britanskega vojevanja še vedno v polni veljavi in da gredo celo tako daleč, da preprečujejo pomoč težko bolnim otrokom in ženskam. Izjava Dingla Foota pojasnjuje istočasno pomen načrtov glede »povojne« aprovizacije gla-dujočib evropskih ljudstev, ki sta jih objavila lord VVoolton in Herbert lloover. Če bi se morali evropski narodi zanašati na te obljube, bi 6e lahko že smatrali za izgubljene, toda evropska neodvisnost glede prehrane je že tako napredovala, da lahko vztraja tudi brez ameriškega mleka v prašku. (»Ul-time Notizie«.)
Konkurenca med ameriškimi in angleškimi ladjedelnicami
Buenos Aires, 5. aprila. AS. Poostrila 6e je konkurenčna borba med ameriškimi in angleškimi

»Združeni narodi« drug drugega varajo
Velik vik v Londonu, ker je Moskva sprejela vabilo na medzavezniško konferenco — »Das Reich« o resnični nalogi izdanih evropskih narodov
Berlin, 5. aprila. Moskovska vlada je sporočila vladam združenih narodov, da je sprejela vabilo za udeležbo na, medzavezniški konferenci, kjer bodo v kratkem obravnavali znana vprašanja bodoče evropske ureditve. Angleška agencija Reuter je to poročilo objavila skupno z očividno inspiriranim komentarjem, ki vsebuje naslednje točke:
1. da sovjetski pristanek na vabilo, potrjuje identičnost pogledov in načrtov med velikimi zavezniškimi silami ne le z ozirom na vodenje vojne, marveč tudi pri urejevanju mirovnih vprašanj; 2. da so te tri velike sile, predvidevajoč nadaljnji vojaški razvoj, spoznale, da jc nastopil trenutek, ko je treba hitro proučiti ta vprašanja; 3. da v nasprotju z zatrdili osnih sil Sovjetska zveza ne stremi po imperialistični hegemoniji v Evropi in Aziji v škodo svojih zaveznikov, zlasti Anglije; 4. da imajo torej Stalinove izjave o vojnih ciljih Sovjetske zveze obvezen značaj. Z drugimi besedami: Sovjeti nimajo teritorialnih zahtev in si zatorej ne nameravajo niti politično niti vojaško podvreči te ali one države v srednji ali jugovzhodni Evropi; 5. da ni. tajnih paktov ali sovjetskih in ameriških kompletov za razdelitev sveta v dva velika življenjska prostora, od katerih bi
enega vladali Rusi, enega pa Amerikanci; 6. da se bo končno bodoča ureditev Evrope iu sveta oslonila na programatična načela in osnove, ki jih je povedal Churchill v svojem zadnjem govoru.
Na vse to je odgovoril nemški politični tednik »Das Reich«, čigar glavni sodelavec je propagandni minister dr. Gobbcls. List piše med drugim: a) Anglija ne bo mogla ponovno zavzeti postojank, ki jih je imela pred vojno v Evropi in na svetu; b) Roosevelt, Churchill in Stalin vsak zase vodijo vojno; c) čim trša je borba, tem bolj se kažejo nezaupanja, nezadovoljstva, vrzeli in prepiri med tako zvaniini »združenimi narodi«. Ti narodi bi radi drug drugega va«li. Najbolj jo je dobila po glavi Kitajska. Decembra meseca je Eden govoril še o monopolu štirih oboroženih sil v bodočem miru: Angliji, USA, SSSR in Čungkin-ški Kitajski. Churchill je v svojem zadnjem govoru Kitajsko enostavno izpustil. Toda prevarana je bila Anglija. S Sovjeti je podpisala pakt, upajoč, da ga bo lahko enostransko pregazila, ker jo računala, da bo boljševiška Rusija izšla iz borbe nesposobna in ne bo mogla iztegniti svojih roparskih rok. Stalin pa je vedno bolj roparski. Ravno prejšnji mesec je nipgnv poslanik v Wo-shingtonu govoril o »nekaterih legitimnih zahte-
ladjedelnicatni. List »Washington Post« piše, da ameriške oblasti vedno češče odklanjajo dovoljenja za izvoz polizdelkov, jekla m surovin za angleške ladjedelnice. Na prvem mestu je jeklo. Ameriško jeklo izvažajo v Anglijo in tam ga predelujejo za i;idje, ki se bodo nato povrnile v Združene države in zopet vkrcale izdelke, namenjene Angliji. Ameriško jeklo gre tako dvakrat preko Atlantika in zahteva primerno razpoložljivost trgovskega ladjevja, ki ga potapljajo 06ne podmornice. Zato je primerneje uporabljati od Angležev zahtevano jeklo v ameriških ladjedelnicah.
V pričakovanju velike konkurence, ki bo nastala takoj po vojni med Anglijo in Združenimi državami, Združene države ne marajo odslej več podpirati angleške industrije s surovinami, poleg tega pa jekla tudi v Združenih državah že primanjkuje. V Bostonu so le dni spustili v morje 28 m dolgo ladjo, narejeno iz armiranega cementa. Težka ie 73 Ion ter vsebuje 68 ton cementa in le 10 ton jekla. Toda take ladje niso kaj prida. Hitro se potope in če jih zadene iorpedo, sc razkoljejo brez upanja na rešitev.
Daladier, Blum in Gamelin odvedeni v Nemčijo
Berlin, 5. aprila. AS. Nemška uradna poročevalska agencija poroča; Po poročilih, ki jih je dobila nemška vlada, sta se nameravali angleška in ameriška vlada poslužiti nekaterih politikov, živečih doslej v Franciji, za organiziranje opozicijske vlade, ki naj bi povzročila nemire in zmede v Franciji. Zaradi tega je sklenila nemška vlada odvesti v Nemčijo Daladiera, Leona Bluma in generala Gamelina, kakor se je zgodilo svoj čas z ministroma Reynaudom in Mandelom. Lavalova zahteva, naj te osebe ostanejo v Franciji, ni mogla bili sprejeta iz zgoraj navedenih razlogov. Nemške oblasti pa so zagotovile francoski vladi, da ti ukrepi vojaškega značaja ne bodo pomenili za imenovane osebe nikakega poslabšanja njihovega osebnega položaja, ki bo ostal takšen, kot je bil doslej. Nemška vlada je dala tudi zagotovilo, da bodo te osebe zopet vrnjene francoski vladi, kakor hitro bo položaj to dopustil.
Turško notranje posojilo
Carigrad, 2. aprila AS. Kakor pišejo listi, bo turška vlada predložila parlamentu načrt za posojilo v znesku 120 milijonov turških lir.
vah Sovjetske zveze«. Nič manj nevaren ni apetit Združenih držav. Zanimivo je tudi, da Slalin ne dovoli severnoameriškim četam, da bi preko Sibirije šle na Kitajsko. Rdeči oblastnik očividno ne mara. da bi se Amerikanci vojskovali na prostoru, ki se ga hoie polastiti Sovjetska zveza. Majhni evropski narodi niso bili prevarani. Bili so enostavno izdani. Churchill jim ponuja novo zvezo narodov, »Times« priglaša pravico do samoodločbe ter hladno priporoča narodom evropske celine, naj zaupno sodelujejo s Sovjetsko zvezo.
In kaj naj stori Evropa? Ugledni list »Das Reich« zaključuje, da naj stori vse za preprečitev tretje svetovne vojne, o kateri jc zadnjič govoril podpredsednik Združenih držav \Vallace. To se bo zgodilo, oko se Sovjetski zvezi prepreči ustanavljanje nonadalnili i7hnrlišč In alcn cp vsi evropski narodi udeleže vojne proti boljševizmu. (Piccolo.)
%
Poročilo Visokega komisarja civilnim komisarjem • »IT^SfS.
V prisotnosti podprefekta dr. Davida in ostalih funkcionarjev Visokega komisariata je včeraj ob 10 Visoki komisar v vladni palači podal po-ročiloročilo pokrajinskim civilnim komisarjem.
Po poročilih posameznih komisarjev glede teritorija, ki pripada njihovi jurisdikciji, so obrav-
navali različne probleme, nanašajoče se predvsem na življenje v pokrajini, s posebnim ozirom na prehrano in izvrševanja določb o prehrani, o pridelavi kmečkih pridelkov in o pomoči kmetovalcem.	■
Poročilo so začeli in končali s pozdravom Duceju,
Likvidacija bivše jugoslovanske državne imovine
»Uradni list« v Rimu z dne 8. marca t. 1. prinaša zakon z dne 14. decembra 1942 št. 1828 z naslovom: Odobritev aktov, ki so bili sklenjeni v Berlinu med Italijo, Nemčijo, Bolgarijo, Hrvatsko in Madžarsko dne 22. julija 1942 o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih finančnih vprašanjih v zvezi e tem. Ker je ta zakon velike važnosti za naše gospodarstvo, prinašamo v naslednjem prevod zakona po Uradnem listu:
Zakon sam ima naslednje besedilo:
Čl. 1. Popolnoma in v celoti se bodo izvajali naslednji akti, ki so bili sklenjeni v Berlinu med Italijo, Nemčijo, Bolgarijo, Hrvatsko in Madžarsko dne 22. julija 1942: a) Sporazum s protokolom podpisa o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države in o nekaterih finančnih vprašanjih v zvezi s tein; b) Protokol glede likvidacijo Jugoslovanske narodne banke; c) Protokol glede ureditve obveznosti in terjatev bivše Jugoslovanske narodne banke, ki izvirajo iz kompenzacijskih pogodb z državami-pridohiteljicami in d) Protokol o organizaciji Kompenzacijskega urada v smislu čl. 6., odst. 3. sporazuma o premoženjski ureditvi bivše jugoslovanske države.
Čl. 2. S kraljevimi dekreti na predlog ministrstva za finance in v sporazumu z ostalimi za-interisiranimi ministri bodo izdana navodila za izvrševanje navedenih aktov.
Čl. 3. Pričujoči zakon stopi v veljavo na način, predviden v čl. 21. sporazuma o premoženj-ki ureditvi bivše jugoslovanske državo in o nekaterih drugih finančnih vprašanjih v zvezi steni.
Sporazum o premoženjski ureditvi
bivše jugoslovanske države 'i o nekaterih finančnih vprašanjih v zvezi s tem
Glede na to, da je kraljevina Jugoslavija prenehala obstajati, so naslednji gospodje podpisali tozadevni sporazum: za nemško vlado opolnomo-čeni minister dr. Viljem Fabricius, za italijansko vlado opolnomočeni minister markiz Pasquale Diana (tudi za račun Albanije), za bolgarsko vlado opolnomočeni minister Konstantin Vačov, za hrvatsko vlado opolnomočeni minister dr. Milorad Stražnicky in za madžarsko vlado sekcijski mini-sterialni šef dr. Pavel Sebestyen.
Predhodne določbe
Države-pridobiteljice v smislu tega sporazuma so Nemčija, Italija (skupaj z Albanijo in Črno r-oro). Madžarska, Bolgarija, Hrvatska in Srbija, katero slednjo zastopa nemška vlada.
V smislu tega sporazuma se smatra za bivšo •"oslovansko državo bivša kraljevina Jugoslavija.
PRVI DEL
Premoženje države
Čl. 1. Last bivše jugoslovanske države in njenih banovin (vključno podjetja, zavode in sklade, ne glede na to ali so pravne osebe ali ne, in po njih upravljane javne 6klade), ki so se 15. aprila 1941 nahajali na ozemlju, ki je dokončno prešlo na državo-pridobiteljico, so postalo last te države z veljavnostjo nazaj, od navedenega dne naprej.
Za nepremičnine posameznih banovin, ki so bile razdeljene glede na določitev novih meja, bodo interesirane države-pridobiteljice uredile premoženjske zadeve na osnovi načel pravičnosti.
Čl. 2. Udeležbe v delnicah kakor tudi ostale udeležbe premoženjskega značaja bivše jugoslovanske države in njenih banovin (vštevši njih podjetja, zavode in sklade, ne glede na to ali so pravne osebe ali no, in po njih upravljane javne
6klade) v podjetjih, katerih naprave so se nahajale 15. aprila 1941 izključno na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic, pripadajo tej državi-pri-dobiteljici z veljavnostjo nazaj od 15. aprila 1941.
Če so nahajajo naprave na ozemljih več držav-pridobiteljic, mora biti razdelitev med države-pridobiteljice izvršena po načelih pravičnosti.
čl. 3. Terjatve za davke, davščine in druge javne dajatve bivše jugoslovanske države in banovin. ki so nastale pred 15. aprilom 1941. je smatrati z veljavnostjo od 15. aprila 1941 naprej kot terjatve držav-pridobiteljic, na katerih ozemljih so bili ali pa jih je bilo treba dati v seznam davčnih zavezancev pri pristojnih uradih.
Če je bilo razdeljeno območje prej pristojnih uradov zaradi novih določitev meja, bo razdelitev terjatev v prvem odstavku v korist interesiranih držav izvršil s priznanjem obstoja na osnovi prej veljavnega prava urad, ki je pristojen za dotični del prejšnjega območja, ki je bil odcepljen zaradi novih meja.
Vpisane hipoleke in jamstva za te obveznosti pripadajo državl-pridobiteljici, na katere ozemlju se nahaja obremenjena nepremičnina. Država-pridobiteljica lahko uveljavi take hipoteke do zneska, za katerega je bil obremenjen v davčnih seznamih ali je bil obremeniti zavezanec na dan 15. aprila 1941 na ozemlju dotične države.
Čl. 4. Oslalo terjatve in pravice bivše jugoslovanske države in banovin (vključno njih podjetja, ustanove in sklade ne glede na to, ali so bili pravne osebe ali ne, in po njih upravljane javne sklade), nastale pred 15. aprilom 1941: a) zajamčeni s hipoteko na imovini, ki se nahajajo na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic; b) ki niso bili zajamčeni s hipoteko na omenjeni imovini in ki obstajajo do pravnih ali fizičnih oseb, ki so imele 15. aprila 1941 svoje bivališče in svoj sedež z vsemi svojimi napravami na ozemlju ene izmed držav pridobi tel jie, je smatrati za terjatve in pravice te države z veljavnostjo nazaj.
Za terjatve in pravice, katerih dolžnik se je po 15. aprilu 19-11 izmenjal, je merodajno bivališče ali sedež, ki ga je imel dolžnik navedenega dne.
Za terjatve in pravice do oseb, ki imajo podjetje na ozemlju različnih držav-pridobiteljic, bodo interesirane države-pridobiteljice uredile sporazumno na osnovi pravičnosti, če in v kakšni meri morajo take terjatve in pravice biti smatrane za terjatve in pravice drugih držav-pridobiteljic.
DRUGI DEL Državni papirji
A. Finančni dolgovi
Čl. 5. Vsaka država-pridobiteljira se zavezuje prispevati poseben prispevek za kritje terjatev oseb. ki eo upoštevane v tem sporazumu in ki so lastnice državnih papirjev za notranji in zunanji dolg biv. jugoslovanske države ali imajo terjatve, ki jih ne predstavljajo državni papirji, do bivša države. V ta "namen lx> vsaka država-pridobitelji-ca obremenjena za kvoto notranjega in zunanjega dolga bivšo jugoslovanske države, vendar samo v primeru, da so bili papirji ali terjatve neutemeljene z državnimi papirji, dne 15. aprila 1941 v lasti oseb, ki jih omenja ta sporazum.
»Osebe, omenjene v tem sporazumu«, so fizične ali pravne osebe, ki so 1. decembra 1941 imele svoje bivališče ali svoj sedež na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki je bilo dano eni izmed držav-pridobiteljic ali pa v eni izmed držav-pridobiteljic.
V zunanji dolg je treba šteti tudi dolgove, ki so nastali zaradi posebnih dobav, ki niso bile upoštevane v ureditvi kompenzacijskih računov s posameznimi državami-pridobiteljicami.
Kvote držav-pridobiteljic znašajo: Nemčija 5,
Slovenska kultura in Rim
m dr. Milana Vidmarja, predsednika Akademije znanosti in umetnosti, v Rimu)
Te dni 6mo prejeli «Meridiano di Roma», ki objavlja na uvodnem mestu govor predsednika Akademije znanosti in umetnosti dr. Milana Vidmarja v Rimu na seji sveta Akademij.
Veseli 6mo, da moremo objaviti v celotnem obsegu govor, ki ga je imel dr. Milan Vidmar, predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, na Farne6ini, v trenutku, ko je ta Akademija vstopila v narodni odbor Akademij v Rimu.
Čutim se nenavadno počaščenega, da morem pozdraviti tukaj, v 6edežu slavne in tako zaslužne Italijanske Kraljeve Akademije v imenu mlade ljubljanske Akademije znanosti. Vas, ekscelenca, in vse člane Akademije. Naj mi bo dovoljeno prav ob tej priliki ugotoviti odnose akademskih ustanov, ki niso slučajno, ampak zaradi zgodovinslke nujnosti, že od daljnih časov vezali Italijo s Slovenijo.
Ustanovitelji prve ljubljanske Akademije v prehodu med 16. in 17. 6toletjem 60 po večini bili učenci italijanskih univerz. Akademsko delo in življenje, ki so ga spoznali v italijanskih mestih, jim je dalo pobudo, da so ustanovili ljubljansko Akademijo. Tudi njihova dela to dokazujejo. Vsa poslopja in spomeniki baročne dobe, ki še danes krasijo naše mesto, so bila zgrajena po njihovi pobudi od italijanskih umetnikov. Tesne podeželske razmere gotovo ni60 bile ugodne za to akademijo. Cez kakih deset let udejstvovanja se je razšla.
Ob prehodu "med 16. in 17. stoletjem, ko 6ta vzhodna in srednja Evropa začenjali sprejemati romantične in renesančne 6meri, 6e je znova vzbudila misel nanje in njeni prvi početki so se zasnovali v zasebnem krogu barona 2ige Zoisa, industrijalca in kulturnega mecena, ki je obiskoval univerzo v Padovi in ki je bil sin Zoisa, ki se je preselil iz Bergama v Ljubljano. Ta zasebni akademski krožek je neprecenljive važnosti za zgodovino slovenske kulture, kajti šele po njem 60 6e Slovenci počasi, toda z vso vztrajnostjo, pokazali v javnosti, posebno pa eden izmed njih — Jernej Kopitar, ki je postal nadvse pomembna osebnost v 6rednji Evropi, zaradi zvez in temeljitega poznanja evropskih narodov. Grimir. in Ranke, Rumy in Knradžič so bili njegovi znanci. Celo Napoleon je ml njega poizvedoval o Slovanih, o slovanskih jezikih in narodih. Položaj, v katerem se je; znašla Evropa po
Napoleonovih vojnah, brez dvoma ni prizanesel niti tej Akademiji.
Tretja ljubljanska Akademija, to je sedanja, obstaja šele štiri leta. Ko 6e je vest o njeni ustanovitvi raznesla po svetu, ji je eden izmed prvili pozdravov došej od italijanske Kraljeve akademije, in ko je v drugem letu vojne Ljubljana postala del italijanske kraljevine, ste Ekscelenca, spontano pozdravili našo Akademijo in ji želeli mnogo uspeha v njenem delovanju in sodelovanju z ostalimi slavnimi italijanskimi Akademijami. V krogu Akademij, ki delujejo s tako veliko intenzivnostjo in uspešnostjo na ozemlju kraljevine Italije, ima naša Akademija prav posebno mesto: najmlajša je in zato potrebuje duhovne in tvarne pomoči. Je edina slovenska akademija, katere člani so Slovenci in njen program delovanja je posvečen vprašanjem slovenskega naroda in slovenskega ozemlja, vprašanja, katerih rešitev pričakuje mednarodni znanstveni svet predvsem in s popolno upravičenostjo prav od nas. Je poleg tega edina Akademija na ozemlju kraljevine Italije, ki se v 6voji aktivnosti in v svojih publikacijah poslužuje 6vojega materinega slovenskega jezika.
Zakon z dne 3. maja 1941-XIX nam je zagotovil naš narodni jezik, naše narodne tradicije. Slovenci so se vedno borili, da bi jim bila priznana narodna individualnost; Italija kot velika sila je priznala, in to med vojno, našo individualnost kot zgodovinsko dejstvo, ki je samo po sebi umevno. To dejanje je izraz pravičnosti in upoštevanja. Zavedamo se, da imamo prav zato kot člani ljubljanske Akademije tudi posebne dolžnosti. Slovenija je edino ozemlje v Evropi, kjer se stikajo vsi glavni narodni in kulturni faktorji Evrope: Romani, Germani in Slovani. Naša dolžnost ie zatorej v tem, da znamo koristno sprejeti pozitivne 6tneri naših sosedov, jih razširjati in razvijati ter tako sodelovati za procvit in rast evropske kulture, za duhovno poglobitev človeštva, in vse to z namenom mirnega in bratskega sožitja med nami vsemi, ki smo prišli iz najrazličnejših strani in 6mo postali »evropski prebivalci«.
Ekscelenca. prosim Vas, da sprejmete te moje pozdravne besede kot izraz naše Akademije, ki je odločena in željna pripomoči s svojimi skromnimi silami k udej6tvitvi tega vzvišenega evrqpskega ideala.
Visoki komisar je iz Ducejevegu sklada podelil zukoncem Kolenc Antonu in Karolini, Srednji Globodol, in Pucelj Jožefu in Stanislavi v Orlaki, ter Petru in Frančiški Slovša v Vrz-dencu — ob priliki rojstvu dvojčkov nugrude v znesku po 600 lir.
1
DALE CARNEG1E
28
Roko si pridobiš prijateljev
Opozorilo »Prevoda«
Ugotovilo se je, da je zmanjkalo .iz paketa poslanega občini Gradac (Črnomelj) 11 celih uavadnin živilskih nakaznic za mesec april, in sicer od št. 134211 do št. 134221, ki niso izpisane in so brez pečata.
Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic.
Ponovno opozarjamo trgovce« in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati sumili odrez-kov, ki so od nukaznice že odrezani.
Italija (skupaj z Albanijo in Črno goro) 8, Madžarska 8, Bolgarija 8, Hrvatska 42 in Srbija 29 (od tega Banat 4%).
Za določitev skupnega zneska dolga, ki ga je vzeti za podlago, bodo dolgovi, ki so utemeljeni z vrednostnimi papirji, izenačeni na enoten tip; k temu pa se prištejejo dolgovi, ki nimajo zveze z državnimi vrednostnimi papirji po njih imenski vrednosti. Skupni znesek dolgov se določi v dinarjih. Dolgovi, izraženi v drugih valutah, bodo konvertirani po naslednjih tečajih: marka 20 din, lira 2.63, pengo 12.18, lev O.GI, kuna 1, francoski frank 1, bivša češka krona 1.72, belga 8. albanski frank 16.44, dolar 50, funt šterling 198, avstrijska krona 0.25 in švicarski frank 11.59 dinarjev.
Notranji dolgovi bivše jugoslovanske države, všteti v ureditvi dolgov v smislu prvega odstavka tega člena, so navedeni v posebnem dodatku čl. 1. Dodatek št. 2. obsega zunanje dolgove bivše jugoslovanske države, ki se pritegnejo, v kolikor obstojajo pogoji po prvem odstavku tega člena, za ureditev dolgov.
Priloga št. 3 pa obsega koeficient za poenotenje v smislu odstavka 5 tega člena za konverzijo v enoten tip 'dolgov, ki jih predstavljajo državni vreduostni papirji.
Čl. 6. Vsaka država-pridobiteljica bo uredila svojo kvoto državnega dolga bivše Jugoslavije v prvi vrsti z državnimi jugoslovanskimi vrednostnimi papirji in z dolgovi, ki niso bili utemeljeni v takih papirjih, ki so se dne 15. aprila 1941 nahajali na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic in so bili last oseb, ki so naštete v tem sporazumu (čl. 5, odst. 2) na naslednji način:
Vsaka država-pridobiteljica bo poskrbela takoj ali najkasneje v roku 4 mesecev od podpisa pogodbe za odtegnitev iz prometa bivših jugoslovanskih vrednostnih papirjev, nadomestivši jih z lastnimi papirji.
Tako izmenjani papirji in priznani dolgovi, ki niso predstavljani z vrednostnimi papirji, bodo sporočeni posebnemu Kompenzacijskemu uradu v Beogradu, ki bo podrejen nemški upravi in temu uradu je treba poslati iz prometa potegnjene papirje ter druge zadolžnice. Vsaka izmed držav-pridobiteljic lahko pošlje v ta urad svojega delegata. Stroški za tega delegata gredo v breme dotične države.	»
Poleg tega bodo porabljeni za uravnoteženje kvote tudi državni vrednostni papirji in dolgovi, ki jih ne predstavljajo vrednostni papirji, kt bodo nakazani eni izmed držav-pridobiteljic, njenim podanikom in ustanovam v zvezi z raznimi finančnimi ureditvami (rezerve zasebnih zavarovalnic itd.). V primeru, da bi bile v okviru takih ureditev eni izmed držav-pridobiteljic, njenim podanikom in ustanovam nakazana kvota za terjatve, ki jih ne predstavljajo državni papirji, bo tudi ta kvota porabljena za razbremenitev kvote države-prido-biteljice.
Izročeni papirji morajo biti opremljeni z vsemi kuponi, zapadlimi po 15. aprilu. Manjkajoči kuponi bodo odtegnjeni po njih imenski vrednosti od vrednosti odnosnih papirjev. Zapadle obresti do 15. aprila 1941 za doigove, ki jih ne predstavljajo vrednostni papirji, pa še nevnovčene, sprejmejo nase tudi države-pridobiteljice. Če je kakšna država plačala obresti na papirje po 15. aprilu 1941, morajo biti odnosni zneski obračunani na njeni kvoti dolgov.
Izročitev papirjev navedenemu uradu se mora izvršiti brez stroškov. Papirji morajo biti urejeni po emisijah in številkah in jih mora spremljati številčni seznam. Dolgovi, katerih ne predstavljajo papirji, nakazani eni izmed držav-pri-dobiteljic, bodo registrirani pri kompenzacijskem uradu (čl. 6, odst. 3) posebej za vsako državo-pridobiteljico z odnosnimi zapadlimi obrestmi vred do 15. aprila 1941.
Izvzeti pa so pošiljatve in obračuna pri dolgu papirji, že amortizirani v normalni proceduri.
Čl. 7. Pristojni organi na ozemlju ene izmed držav-pridobiteljic bodo dovolili prenos jugoslovanskih papirjev, ki se nahajajo na njih ozemlju in pripadajo osebam v smislu čl. 5, odst. 2, sta-nujočim na področju druge izmed držav-pridobiteljic.
Čl. 8. Realne garancije za finančne dolgove na imovini, ki je bila preodkazaua eni izmed držav-pridobiteljic, ugasnejo.
Čl. 9. Kadar je vrednost poslanih papirjev in drugih zneskov take vrste manjša kot kvota ene izmed držav-pridobiteljic, kakor to kvoto določa čl. 5, mora ta država dati na razpolago razliko v gotovini ali v lastnih obveznicah, glasečih se na njeno valuto za imensko vrednost razlike. Značilnosti obveznic morajo odgovarjati značilnostim papirjev, ki jih dotična država izda v notranjosti v tej dobi z zapadlostjo do 5 let.
Od 15. aprila 1941 pa do dne teka obresti za obveznice, katere je treba izročiti, je treba dati na razpolago obresti v gotovini.
Kadar pa vrednost oddanih papirjev in drugih sličnih zneskov presega kvoto ene izmed držav — pridobiteljic v smislu čl. 5, ima interesi-rana država pravico na povrnitev presežka in sicer v gotovini ali v obveznicah druge države-pridobiteljice, ki je oddala manj papirjev in drugih zneskov, kot znaša njena kvota v smislu čl. 5. Čo ima več držav-pridobiteljic pravico na povračilo, bodo dobile te države za vsak znesek v gotovini in za vse obveznice ono kvoto, ki izhaja iz odnosa med njih upravičenostjo in skupnostjo vseh pravic za vse države-pridobiteljice, ki imajo pravico na povračilo.
Čl. 10. Urad, kateremu je treba poslali državne vrednostne papirje, se mora pobrigati za vse ugotovitve in obračune, ki so določeni v prejšnjih členih, in izvršiti potrebno izravnavo. Urad mora pod kontrolo držav-pridobiteljic uničiti dopo-slane mu bivše jugoslovanske državne vrednostne papirje.
B. Druge finančne obveznosti
Čl. 11. Podrobnosti o ureditvi finančnih obveznosti bivše jugoslovansko države in njenih banovin (vštevši njih podjetja, zavode, sklade brez
a Nazadnjf pa sta oba še enkrat proučila les ter
■	sklenila, da ga pridržita. Brez vsakega odlašanja 5 sta mi ga izplačala.
Nflkaj diplomacije ter molčanja sta prihranila JJ moji družbi precejšnjo vsoto denarja in ji pripra-
4	vila še nadaljnja naročila.«
J Dvatisoč let pred Kristusovim rojstvom jo gj egiptovski faraon Aktoj rekel svojemu sinu: »Bo-
■	di zvit, previden, poln vljudnosti in dosegel boš
■	vse, kar hočeš!« Če torej hočete, da bodo drugi
*	delili z vami vaše lastno mnenje, se morate rav-Bi nati po naslednjem pravilu:
® Imejto spoštovanje do mnenja drugih. Ne re-fj cite nikoli nobenemu, da nima prav,
J	Priznajte, če nimate prav!
H Stanujem v središču mesta. Nekaj korakov
■	stran od mojega stanovanja stoji mestni park, J otok zelenja in miru. Večkrat popeljem v ta park H svojega psička, da se sprosti in se izleta po trati. B Ker jo park zelo malo obiskan, puščam psa brez ■j nagobčnika in brez vrvice. Nekega dne pa me
■	dobi čuvaj: »Zakaj nima vaš pes nagobčnika in
■	vrvice?« me vpraša strogo. »Ali ne veste, da je ™ to prepovedano?« »Vem, toda mislim, da tukaj H ni nikogar, ki bi ga pes mogel ugrizniti.«
<| »Mislim! Mislim! Zakon se požvižga na to, J kaj vi mislite. Ta pes lahko ugrizne otroka. To-O krat naj bo, loda če vas še enkrat dobim, boste M plačali kazen.« Obljubil sem pokorščino zakonu J ter nekaj dni natikal svojemu Reksu nagobčnik.
■	Ker pa sva oba sovražila to mrzko orodje, sem
■	znova spustil psa brez nagobčnika. Toda gorje! ^ Prav v tistem trenutku se izza vogla prikaže ču-H vaj in Reka mu teče ravno nasproti. Sklenil sem, ID da bom takoj zagrabil hudiča za roge, še preden j| bo sam mogel spregovoriti. Stopim k njemu in 2 mu rečem :>Ujeli ste me prav v prestopku. Ne ■I bom se poskušal opravičevati ali izgovarjati. Pri-J| znam svojo krivdo. Prejšnji teden ste mi rekli, B da me boste kaznovali, če dobite mojega psa brez H nagobčnika.«
jjj Čuvaj pa pravi: »Prav dobro razumem, kako H radi bi privoščili svojemu psičku prost izlet brez H nngobčnika na tako iep dan. Res je, to je proti J zakonu, toda ta psiček res ne more nikomur ni-
■	česar narediti. Nikar no smete vzeti mojih besed B preveč natančno. Pojdite na ono stran parka, ta-2 ko da vas ne bom videl, in ne govorimo več o B stvari !<
Kaj je hotel čuvaj? Poudariti vso težo svoje važnosti. Brž ko sem pa sam priznal svojo krivil do, je bil takoj prisiljen, da se pokaže veliko-B dušneia, da zopet na ta način uveljavi svojo visoko funkcijo.
»i Če bi se jaz skušal opravičevati in zagovar-
■	jati. bi nastalo prerekanje, ki bi se zame slabo \ B končalo. Namesto da bi ga napadel, sem takoj
■I izjavil, da ima on prav, ne pa jaz, in tako sem J[ mu prekrižal vse načrte. Zdi se mi tudi, da je B mnogo lažje samega sebe kritizirati, kakor pa pre- /
■	našati kritiko drugih. Priznajte takoj vse napake
•	in pogreške, ki vam jih/ hoče očitati vaš nasprot-B nik, s tem ga hoste popolnoma razorožili. Stavim, B da vas ho začel sam opravičevati ter zmanjševati
5	vaše pogreške.
Navajam še en zgled, ki naj ponazori to teh-V niko. Takole pripoveduje gospod Warren nekemu jj umetniku, ki se bavi z vinjetami: »Pri vinjetah je B zelo važna natančnost. Toda Če si prisiljen, da jih S delaš hitro, se ti lahko zgodi, da kje malenkostno 2 pogrešiš. NekoS sem moral v vsej naglici narediti g nelcuj viniet za nekega založnika. Komaj sem vi-P1 ujeto izročil, sem že dobit telefonski poziv, da 6e 5 takoj zglasitn v pisarni. Našel sem založnika vse-35 ga nalaknjenecn Bil je na tem, da me bo začel ta-m koj grajati in kritizirati. Nevljudno me vpraša, kaj a mi je neki roiilo po slavi, ko sem risal to vinjeto HI Brž sklenem, da se bom ravnal po novi tehniki, ki 5 sem se ie komaj naučil. Odgovoril sem: »Dragi ig gospod, če je res, kar pravite, je krivda na moji
•	strani in vas prosim, da mi oprostite. 2e prej sem
*	delal večkrat za vas in bi prav za prav moral ve-;n deti, kakšne so vaše zahteve. Prav nerodno mi je a zaradi tega.«
B
K&aiaajSDaBaBaBaflBSBaaamsiRKiBSBBBBaBi
ozira na to ali so bili samostojne pravne osebnosti ali ne in od njih upravljane sklade), ki so nastale pred 15. aprilom 1941, ki niso vpoštevani v poglavju A tega sporazuma in ki drugače niso urejeni, so pridržane oni državi-pridobitcljici, na katere ozemlju ima upnik svoje bivališče ali svoj sedež na dan podpisa te^ji sporazuma. Države-pridobiteljice, na katerih ozemlju upnik na dan podpisa tega sporazuma ni imel svojega bivališča ali svojega sedeža, niso zavezane plačati navedene obveznosti.
Kjer pa gre za obveznosti, ki izvirajo iz plačilnih obrokov za podržavljenje železnice ali za obligacije z realnimi garancijami, pripada ureditev oni državi-pridobiteljici, na katere ozemlju je bila dotična žeieznica ali nepremičnine pod hipoteko. Država-pridobiteljica bo pri tej ureditvi v polni meri vpoštevala pravice, ki pripadajo upni-Ivu na osnovi obligacij z realnimi garancijami. Če so bile te železnice ali nepremičnine razdeljene zaradi določitve novih mej na več delov, se bo pristopilo k pravični razdelitvi med državami-pridobiteljicami. Kjer pa gre za odškodnine, ki i»'irajo iz jugoslovanske agrarne reforme ali kakor koli iz razlastitev nepremičnin, izvršenih v zvezi s to reformo, pripada ureditev državi-pri-dobiteljici, na katere ozemlju se nahaja razlaščena nepremičnina. Države-pridobiteljice bodo s posebnimi sporazumi uredile izvrševanje teh določil Za obveznosti, pri katerih je bil spremenjen upnik po 15. aprilu 1941 je merodajno biva>Lšfe ali sedež osebe, kateri so pripadale te teflutve navedenega dne.
Čl. 12. Pravice na povračilo aH vrnitev davkov, davščin in drugih dajatev, ki so bile proglašene za plačljive pri pristojnih davčnih uradih izven ozemlja ene izmed držav-pridobiteljic, se ne morejo uveljaviti napram tej državi.
Če so bila območja prej pristojnih uradov razdeljena zaradi nove določitve mej, se izvrši razdelitev obveznosti, navedenih v prvem odstavku. mod države-pridobiteljice tako, da se prizna obstoj na osnovi prej veljavnega prava pristojnemu uradii za oni del območja, ki je obstajal prej in je bil odrezan zaradi novih meja.
Čl. 13, Depoziti, ki so služili za garancijo pravic bivše jugoslovanske države ali banovin (vštevši njih podjetja, sklade in zavode brez ozira na to, ali so bili samostojne pravne osebe'ali ne in od njih upravljane sklade) morajo biti izročeni državi-pridobiteljici, kateri je dodeljena tudi odnosna pravica. Oslali depoziti morajo biti izročeni državi-pridobiteljici. katere oblastva so pristojna za tozadevna vprašanja.
S temi določili se ni ustvari prejudir za zasebne pravice tretjih oseb na nevedene depozite.
Obveznosti, ki se nanašajo na depozite v gotovini, ki niso shranicni nos^bej. je smatrati za obveznosti v smislu čl. 11. (Dalje prihodnjič.)
Gospodarstvo
Obrtniki, ki so zaprosili za dodelitev bencina in petroleja, naj takoj dvignejo nakaznice pri Pokrajinskem svetu korporacij v Beethovnovi ulici št. 10, ker bodo sicer nakaznice zapadle.
Cene soli. S 1. aprilom so bile v kraljevini zvišane cene nekaterih vrst soli, dočim je cena navadne soli ostala neizpremenjena.
Cene vžigalic. Z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. so bile v kraljevini izpremenjene nadrobne prodajne cene vžigalic.
Iz gorenjskega trgovinskega registra. Vpisane
ironta«. Načrtno širijo namreč komunisti v --., - -„ , -	. njem času laž, da njihov program ni protiversko
so bile naslednje tvordke: Lovrenc Kokal, trgovi- (i usmcrjen Kakor da ne bi o tem jasno pričal nauk na s kožami, Kropa; Ivan Savnik ml., galanteru- (l komunizma samt je bolj pa žalostna dejanja, ki
ska in modna trgovina v Kranju; Ivan Zabret, ope- (i karna itd., Bobovk pri Kranju (upravljana komi-sarično, upravitelj Adolf Korali); Bratje Naglič, izdelovanje ščetk, družba z om. zavezo v Smarci pri Kamniku, poslovodji Peter in Kari Naglič; Jožef Kovač, avtoprevozništvo, Tržič (komisarično upravljana, komisar Jurij Mayrhofer); Franc Zaletel, žganjarna, St. Vid pri Ljubljani (prokurist Al-
y soboto je Eksc. Grazioli obiskal med drugimi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami tudi Pokra-jinski dečji dom, kjer se je pomudil v obednici gojencev, katere je obdaril.
'M
Lepo uspela marijanska akademija
,M| Ljubljana, 4. aprila.
Današnji Marijanski akademiji, ki so jo priredili učenci in učenke drž. učiteljišča pod pokroviteljstvom prevzvišenega škofa dr. Rozmana, so prisostvovali pokrovitelj sam, inšpektorja gg. Kranjc in Žitnik, ravnatelj učiteljišča dr. Prijatelj, g. minister v pok. dr. P-itamic, nisgr. Škerbec in ostali odličniki. Pologninogih učiteljiščnikov so se akademije udeležili tudi mnogi starši. Dvorana je bila razprodana in zasedena do zadnjega kotička.
Po uvodni pesmi »Marija, pomagaj nam«, ki so jo vsi udeleženci peli stoje, se je začel razvijati ostali program. Godalni orkester je pod taktirko Gostiše iz V. letnika zaigral An-dante religioso iz Massenetove »Thais«, Vludi-mir Košir (III. letnik) pa je nato v duljšem govoru povzel celoten smisel in pomen današnje akademije: govoril je o fatimskih dogodkih in o sporočilu Marijinem ter poudaril pomen, ki pn fatimsko sporočilo ima tudi za nas Slovence. Treba je preporoda nravi, da bomo spet postali otroci božji, navezati se moramo spet na našo nebeško Mater in z molitvijo izprositi pri njej pomoči v težkih dneh in viharjih živl jen ja. Pod njenim varstvom bomo srečno prebledli skozi
Petru Debevcu na grob
Resnica, krula resnica je, da nas' je zapustil 'naš Peter, tisti Peter, ki je bil tako. plemenit, tako dober tovariš.
Peter, ali je resj da se ne bomo več s Teboj pogovarjali, ali je res, da ne boš več govoril z nami, da bi poslušali Tvoj tako prijeten bariton? Umolknil si nam za vedno. Ali nisi pomislil, da bo žalovalo za Teboj toliko Tebi naklonjenih src in da bomo ob težki resnici onemeli?
Bil si človek dober, plemenit in delo Tvojega življenja je dopadlo i Njemu i nam, ki smo Te poznali. Ostalo nas je nekaj, ki smo živeli s Teboj v tistem krogu, ki si ga ljubil res močno. Ljubil si ž.ivljenje, si ljubil pesem in pa igro. Kot bi slutil, da bo pot življenja Tvojega kratka, si nam življenje prikazoval lepo z odra! Tako lepo in blagodoneče se je slišal Tvoj glas. Izvrsten igralec si bil — dile-tant sicer — a dober kot bi bil to Tvoj poklici Žalostni smo, Peter, vsi Tvoji odrski tovariši. Vedeli smo, da si trpel — vedeli smo, da zahrbtna bolezen izpodkopava sile Tvojega življenja. In trpel si, ker je On dopustil, da si trpel. Saj si nam sam nekoč z odra, ko si tako nepozabno igral »Župnika v cvetočem vinogradu«:, govoril: »Če Bog dopusti, da trpimo, je to grenko zdravilo... ki nam bo pomagalo na onem svetu!« Glej, in Ti si dotrpel — do-jgral poslednjo svojo vlogo...!
O Peter! Praznino si nam ustvaril. Ko bomo zopet igrali, bo manjkal naš junak, naš župnik, naš »Deseti brat«, naš Matijec iz »Vi-šarskih polen«, naš nepozabni Serajnik iz »Mi-klove Zale«. Manjkal bo Peter, da bi zaigral — kot je znal samo on!
Tvoji tovariši igralci-diletantje.
življenjske viharje in po njej dospeli do Jezusa. Sledile so še različne točke, pevske in recitativne; zelo je ugajal nastop Finkove (IV. c), ki je zapela Ave Maria, prisrčen ie bil recitativ Vajsove (HI. c) Molitev, prvo polovico sporeda pn je zaključilo izvajanje Bach-Gou-nodove Ave Marija, ki so ga Zupee, Gostiša in Jermanova kar mojstrsko predvedli.
V drugem delu je sledila čestitka mladine Prevzvišenemu za 60 letnico, dekliški zbor je pod vodstvom g. Repovža zapel tri pesmi, mešani pa prav tako tri. Pokazalo se. je, da jc oder v frančiškanski dvorani za nastop tako številnega zbora popolnoma premajhen. Najbolj ie ugajala zborna deklamacija Procesija (učenke IV. c letniku).
S svojo akademijo so učiteljiščniki prebili led in pokazali vsem ostalim zavodom, da je mogoče po sicer napornem, a vestnem delu zbrati dovolj sile za prireditev take akademije. kakršne v Ljubljani že dalj časa nismo videli. Iz posameznih proslav, ki so jih učenci in učenke prirejali v svojih razredih, je nastala skupna, ki je kot celota pokazala dovolj moči, volje in vtrajnosti. Zadoščenja prav gotovo niso občutili samo skriti delavci, niti samo učiteljiščniki, pač pa vsi, ki so pravilno pojmovali pomen včerajšnje akademije. Ni lah-ko spraviti skupaj na zunanjem zavodu akademijo, učiteljišču je uspelo; želeti je le, da
bin Z ); Leopold Zore, trgovina, Kranjska gora, Andrej Kregar, mizarstvo, St. Vid ob Savi; Franc Dolenc, lesna industrija, Skofja Loka, lastnik Frane D., prokuristinja Julijana Dolenc).
Likvidacija bivše Poštne hranilnice. Te dni je odpotovala pod vodstvom prof. Butorca na Dunaj večja hrvatska delegacija, ki bo z merodainimi nemškimi krogi razpravljala o likvidaciji bivše Poštne hranilnice.
Brezvestna propaganda
Večkrat smo že dejali, da se komunistična taktika poslužuje vseh mogočih sredstev, samo da doseže svoje namene. Pri tem ne izbira sredstev: ne pozna nobenih moralnih ozirov, dovoljeno ji je vse, vsaka laž, vsaka podlost, dobro ji je sploh vse, kar služi njenim namenom, zlo pa vse, kar njenim namenom nasprotuje.
Zalo ni nič čudnega, če se je propaganda komunizma zadnji čas začela posluževati najbolj težkih laži, da bi popravila neprijeten položaj, v katerega je zašla njegova lažna »osvobodilna namreč komunisti v zad-
jih je komunizem povzročil pri nas: umori duhovščine, katoliških laikov, požigi cerkva itd.l Da bi podprli to propagando in ljudem zaslepili oči, so
ko ............... -"*-- '-----1
omunisti razglasih, češ tudi duhovščina je z nami, kar je pač najboljši dokaz, da naše gibanje ni ateistično. To laž opirajo na dejstvo, da jc izgubljeni kaplan Mikuž pobegnil k njihovim četam in tam postal »relerent za verske zadeve«; opirajo ga tudi na razpoloženje treh ali štirih enakovrednih Mikuževih tovarišev, ki z Mikužem dele svoje mnenje, ne dele pa z njim poguma, da bi se odločili za isti korak kakor on.
Toda Cerkev je vedno v duhovniških vrstah imela poedine primere razkolnikov in odpadnikov, saj jo v tem oziru sestavlja človeški element, ki je podvržen zmotam in slabostim. Po-
—..........., _ ,	4 edini slučaji Mikuža in njegovih tovarišev ne oči-
Trgovinska pogodba med BoIgari)o in Hrvatsko f tujej0 katoliškega stališča nasproti komunizmu, ki je stopila v veljavo dne 24. marca.	? je in ostane takšno, kakršnega je določij Pij XI.
Pančevska ljudska banka, ki je na)več|a ban- { llastj z besedami: »Komur je mar krščanske kul-
ka v Banatu, izkazuje za lansko leto povečanje bilančne vsote od 339.09 na 565.85 milij din. Cisti dobiček znaša 8.34 (0.64) milij. din vključno s prenosom.
Vojni dodatek na monopolske izdelke v Srbiji.
Od 1. aprila naprej se pobira v Srbiji poseben voj- i ni dodatek na cigarete, rezani tobak, cigare, ciga retni papir, vžigalnike in sol.
Industrija na Hrvatskem. Po najnovejši statistiki ima Hrvatska sedaj 2236 industrijskih pod- i jetij, od tega kmetijska industrija 584, lesna 454, električne centrale 237, rudarstvo 131, kemična 124, kovinska 120, usnjarska 33, papirna 25, kovinska 16, ostale industrije 46.
Izsuševanj« polj na Hrvatskem. Na osnovi sporazuma med italijansko in hrvatsko vlado bo italijanska družba Salpic, ki je bila nedavno ustanovljena na Hrvatskem, dobila koncesijo za izsu-
večjih
Holandski bankovci po 500 in 1000 goldinar-jev. Z naredbo od 14. marca letos so bankovci po 500 in 1000 goldinarjev, ki jih je izdala lloland-ska banka, izgubili veljavo kot plačilno sredstvo na Hrvatskem. Zamenjava je trajala do 31. marca 1. 1943.
bi se prebudili še ostali zavodi in tako pokazali, da stopa naša mladina po pravi poti v bodočnost.
Pomlad prehiteva »zelenega Jurija«
ture, ta s komunizmom ne bo sodeloval v nobeni stvari.« Ta primer dokazuje k večjemu to, da je komunizem strupena zmota, ki se je morejo na-lesti tudi taki, ki bi po svoji funkciji in morda tudi po svojih sposobnostih morali nositi zastavo v boju proti brezboštvu.
Nihče, pa bodi kdor koli, ne more hote podpirati brezbožnih namenov komunizma, ne dh bi se s tem izločil iz katoliške skupnosti ter nehal biti živa mladika na organizmu Cerkve, četudi je iz duhovniških vrst. Vsa določila Cerkve, ki se tičejo komunizma in njegovega brezbožnega sistema, so še vedno v veljavi in bodo taka tudi ostala. Zato jih kak poedini odpadnik nikakor ne more odpraviti, pa čeprav uživa simpatije tega ali onega skritega pristaša.
Toda lažna propaganda komunistov gre še dalje. Pravi namreč, da ljubljanski škof še ni ni-
ševanje lonjskega polja v Hercegovini, ta dela bo kjer ;„ nikoli obsodil »osvobodilne fronte«, kar večji del vodila družba sama. Gre za enega naj- (1 je najboljši dokaz, da partizanstvo ni v opreki z večjih melioracijskih načrtov na Hrvatskem.	verskim prepričanjem Slovencev. Celo lasti si ne-
Pozna bo letos velika noč in tudi sveti Jurij bo najbrž že zamudili prvo obdobje pomladanske krasote v naj-avi. Nenavadno zgodaj se je letos poslovil sneg in tople sape so napotile ljudi na njive in vrtove za tri ali štiri tedne bolj zgodaj kakor običajno. Z nenavadno vnemo so 6e letos lotili dela pod vedrim nebom, vsak gospodar je želel, da bi do zadnje možnosti izkoristil svoj košček zemlje.
Izkušeni poljedelci in vrtnarji so zmajevali z glavami in gledali s skrbjo hitro brsteče drevje in sadike, ki jim je postajalo v toplih gredah že prevroče. Potem so se vrstili tedni toplih dni in hladnih noči, ki so zadrževale prehitro prebujenje v naravi. Tudi sušo 6ino že doživeLi letošnjo pomlad in nato dober, pohleven dež. Medtem se je razcvetel rumeni dren, marelice so skoraj odevetele, na vrtovih je bogato obrodila lanska 6etev moto viica, špinače in radiča, na poljih pa so vzklile pisane znanilke pomladi: zvončki, trobentice, pomladanski žafran, kalužnice in vijolice.
Še dve nedelji nas ločita od cvetne, 6koraj trije tedni so še do svetega Jurija, ki si je izbral za letošnji god samo velikonočno soboto. Pomlad ga prehiteva, kakor da bi hotela po stopinjah prizanesljivih letnih časov, ki so za nami: lanskega nenavadno sončnega poletja, dolge in tople jeseni ter kratke zime, ki se je dejansko poslovila že z deževnimi plohami na svečnico. Ljudje, ki gledajo odprtih oči prebujajočo se naravo, se veselijo zgodnjega brstenja in cvetenja, čez noč pa 6e plaho ozirajo proti jasnemu nebu, ki obeta slano. Kakšno škodo bi pomenila, če bi zamorila ljubke dragocenosti na lehah in na drevju 1
V soboto zjutraj je pritisnila slana od Krima do predmestnih vrtov, danes pa je tanko pobelila tudi že bolj zavarovane predele. Vsako pomlad se ponavlja i6ta igra v naravi: željno 6e ozirajo obdelovalci zemlje in drevja po prvem zelenju in cvetju ter 6e ga veselijo, hkrati pa se bojijo 6lane. Ljudje, ki živijo od plač, vedo zatrdno, da jih čaka
Iz Novega mesta
prepričanjem
kako škofa, češ ško! ni proti nam, torej je z namil Čeprav sami vedo, da je škof že večkrat in izrecno obsodil Osvobodilno fronto in njeno partizanstvo, pa vendar komunisti širijo te govorice, obrekujejo škofa in s tem računajo na ljudsko nevednost in neinformiranosl, samo da bi čim
več ljudi zapeljali. Naj spomnimo ob tej priliki le na škofova govora na Kikljevem in Natlačenovem pogrebu, ali na njegove govore v stolnici, ali na njegovo pismo duhovščini, kjer je na tako odločen in nedvoumen način izrekel, da partizanstvo zasleduje brezbožne cilje. Toda laži in laži, nekaj bo vedno ostalo!
Ta propaganda komunistov je gotovo ie naj-
I1 bolj podla, ker hoče v temelju narediti zmešnjavo
. , ,.	*_ . „ •„ .j med katoličani. V svoji brezvestnosti se poslužuje
konec tedna ali prvega v mesecu *op denarja, od najralližnej4ih laži potvorieiiih in podtaknjenih katerega bodo živela; oni pa. ki se sklanjajo k i |if ilmUljenih dogodkov itd. A vse to ne bo
zemlji, ki negujejo sadno drevje m vnnograde ne lo	,	a	,ikoraunjstjčncgll prc.
vedo nikoli, kakšna bo žetev. Njih delo je odvisno (| * katoličanov, ki s škofom na čelu aestav-od usode, ki jun lahko posije zdaj slano, zdaj točo, i * t'rden -n orulcn jer proti navain brez.
sušo ali povodenj m jim vse uniči. ....<> boštva. Komunistična propaganda ne bo imela
Letošnja igra v naravi je potekala doslej še drugei,a užinka kakor še večjo strnitev vseh po-brez večjih nezgod. Marelice so ze večinoma od- tilfiaih sil v od proti borbenemu ateizmu, cvetele in včeraj so 6e odprli tudi prvi popki če- } šenj. Tudi pozno sadno drevje je že razkrilo, kak-sne upe lahko 6tavljamo leto« vanj. Po obilni lanski letini je tudi letos precej cvetnega popja na hruškah in jablanah. Ce bodo srečno cvetele, bo tudi letos precej sadja. Kako je z lepotnim cvetjem, o tem se lahko prepričate na trgu, kjer vidite že lepe šope vijolic, potočnic, mladega resja in tudi modrega encijana. Na alpinetib, ki jih je v Ljubljani nenavadno veliko, vidite tudi že prve avri-keljne, ki so razširili svoje mesnate liste in pognali prve duhteče rumene cvetove. Nekdaj smo trgali prve avrikeljne na prvomajskih izletih, letos pa bodo o svetem Juriju že odeveteli.
Prijatelje brstenja v naravi moramo opozoriti še na nežne vejice, ki bodo ostale večini prikrite.
V mislih imamo cvetoče macesne, katerih krasota se pokaže 6amo očem, ki se sklonijo k njim čisto od blizu. Tu opazite najprej zrelim malinam podobne poganjke, iz katerih se bodo razvili storži, potem rdečkastorumene in k tlom obrnjene mačice, vmes pa kratke, lesene poganjke z nežnim šopom zelenih iglic. Vredno je odtrgati mace6novo vejico in jo gledati od blizu in ei jo postaviti v 60bi na mizo.
Letošnja pomlad prehiteva zelenega Jurija. V naravi se še vrši borba med soncem, ki prevladuje podnevi in 6e bori e hladnimi sapami, ki motijo čebelice pri delu, čez noč pa pritiska mraz in grozi z jutranjo slano. O 6vetem Juriju bo letošnja prva vremenska borba že končnoveljavno rešena in takrat bomo vedeli, ali je bila letošnja pomlad naklonjena pridnim človeškim rokam in skrivnostno
Letošnji mistjon. Omenili smo že s tega mesta, da se bo en teden pred Veliko nočjo vršil v kapiteljski cerkvi sv. misijon. Omenili smo tudi, da to ne bo le kaka navadna verska proslava ali prireditev, ampak globoko prečiščevat nje duš. Ne bo ta misijon le navadna priprava na pravnik Vstajenja, bo mnogo, mnogo več. Kakor ni namen misijonov ta, da bi kar nn mah spreobrnili zakrknjene grešnike, tako tudi novomeškega misijona namen ne l>o tak. Da ima misijonstvo svojo zgodovino, ve vsnk, kakor tudi, koliko velikih milosti so bjilj verniki deležni, ki so z resnično, nič ponarejeno poliož-nostjo prisostvovali misijonom. Tudi Novo mesto ima glede misijonov svojo zgodovino. Misi« joni so se v Novem mestu vršili v letih 1887., 18%., 1899., 1909. in zadnji v letu 1921. Vsak teh misijonov je v srcih vernikov zapustil globok odmev, zato upajmo, da nas bo tudi letošnji misijon, ki je izmed vseh naštetih najpotrebnejši, popolnoma krekvasil. Novo mesto se na misijon že pripravlja. Vse molitve odraslih, kakor tiidi otrok, lci se vrše po novomeških cerkvah, so vroče prošnje za pravilen izid sv. misijona,
snujoči naravi Bog daj, da bi bili za njegov god pridelovalci brez skrbi in da bi se s polnimi upi ozirali po letošnji letini!
KULTURNI OBZORNIK
Recitaeijski nastop v Ljudski knjigarni
V nedeljo dopoldne je Ljudska knjigarna napravila zopet velikonočno razstavo knjig, ki se ta bip še nahajajo na knjižnem trgu. V lepo urejeni trgovini, ki so jo izpolnjevala še lepa dela slovenskih likovnih umetnikov Franceta Kralja, Sedeja, Goršeta, Bare Remčeve, Mare Kraljeve, Sajovica, Jakca in drugih, se je zbralo že v dopoldanskih urah toliko občinstva, da se mnogi niso mogli udeležiti tudi recitacijskega nastopa, ki ga je za ta dan angažiralo vodstvo te največje slovenske knjižne založbe. Tu so nastopili pisatelji iz kroga revije Doma in sveta, katerih dela so izšla v založbi Ljudske knjigarne ali Ljudske tiskarne. Uvodna beseda je bila podeljena uredniku Doma in sveta in Slovenca dr. Tinetu Debeljaku, svoja dela pa so brali pisatelji Janez Jalen, Joie Krivec in Stanko Kociper (v njegovi odsotnosti je bral član Drame g. Podgoršek), ter pesnika Severin Sali in Joie Dular. Ker so večinoma brali nova dela, je bil reciitacijski nastop zanimiv dogodek v našem kulturnem življenju.
Dr. Tine Debeljak ee je v svoji kratki uvodni besedi samo v toliko dotaknil nastopajočih pisateljev, da jih je predstavi/l kot najvidnejše pisatelje zadnjih dveh let, v času nove vojne, ter da je, ozirajoč se na njihovo delo, skušal v kratkem označiti današnji tok »lovenake književnosti v nasprotju * nrcušaiimi attl <*MM (»itldUk FMuUfil i®
velik narodni pomen tega leposlovja, ki ohranja našo slovensko besedo ter združuje živo ustvarja-jočo zvezo s prejšnjimi slovenskimi pisateljskimi rodovi; v nekem pogledu pa se ta književnost tudi dopolnjuje in razvija v novo rast. Prejšnjo dobo je označil kot dobo iskanja, večkrat samo eksperimentiranja za nov slogovni izraz, kot dobo subjekti-vizma in kulta individualizma, v vseh pogledih pa dobo kozmopolitizma ter težnje, zagledali se v svet in njega duhovne iznajdbe, ter jih presadili na naše narodno telo. Sedaj pa smo postali resnično tudi prostorno omejeni na našo domačo zemljo brez pravih kulturnih zvez s svetom, zato se tudi ti pisatelji, ki zdaj predstavljajo najnovejši tok, vračajo domov ter se ne zamikajo več v vrtoglave globine svoje lastne razdvojenosti, temveč gledajo svet zopet v barvitosti pokrajine ter v lepoti dušnega miru in domačnosti. Tako je ta književnost zavestno domačinska ter tradicionalistična, toda tradicionalistična v najboljšem smislu besede, ki zavestno navezuje na delo prednikov in se zopet zgleduje na naših pisateljskih rodovih, ki so ustvarjali iz svojega realistično-romantičnega navdiha. Debeljak je 6kušal označiti ta odklon od kozmopolitizma ter notranjo vrednost pravega tradicionalizma, ki ni konservativizem, temveč danes naravnost odrešujoča in osvežujoča etruja. Dotaknil se je tudi predvojne naturalistične 6truje v naši književnosti, ki je sicer res da že odkrila novo pokrajino in zmožnost širokega življenja, je pa bila duhovno še zelo odvisna od materialističnega 6veta ter idejnega, tako imenovanega »kulturnega boljševizma«. Tudi od te naturalistične struje se sedanja loči po svoji težnji po zmernem realizmu in zmernem idealizmu, po romantiki, toda ne po romantiki prometeistične zvrsti in kozmopolitske, temveč po romantiki narodne kolektivnosti, etno-
grafskih in folklornih motivov ter skupnosti v duhu 6 tradicijo naroda. Poudaril je tudi, da umetnost ne pozna več »črnega in belega kruha«, temveč je naj-naj višja umetnost komaj dobra za ljudstvo. Tako tako delo teh pisateljev, ki bodo sedaj nastopili, pomeni naravnost nov oddih, kajti človek se iz viharjev rad zateka v zatišje tihih lepot in dobrih src ter v duhovni svet naših dobrih dedovskih tradicij, ki so žive tudi še sedaj in ustvarjajo v veliki umetnosti pisateljev, katerih nekaj jih nastopa na tej razstavi.
Izmed pisateljev je nastopil najprej Janez Jalen z odlomkom iz drugega dela »Bobrov«, ki ga je naslovil »Rod«. Vzel je zelo napet in dramatičen ter idejno zelo močan prizor: smrt Brkatega Soma. V 6voji pravi gorenjski jedrnati izgovorjavi in slogu je prikazal v krepkih črtah umiranje starega očeta rodu, gospodarja barjanskega kolišča, ki ob smrti zaželi eamo še enkrat veslo, simbol svoje barjanske vlade, ter umre ob zadnjem stisku. Ta odlomek priča o močnem umetniškem oblikovanju ter je vzbudil v občinstvu velik mik po novih barjanskih zgodbah iz pradavnine, ki bodo v kratkem času prišle na knjižni trg. Za njim je nastopil pesnik Joie Dular ter bral pesem »Nebo žari« iz zbirke »Zveste menjave«, ostale pa so bile nove. Posebno »Svatovski dvospev« med ženinom in nevesto je pričal o dobrem pesniku, ki se zgleduje ob Gradniku in njegovi tihi poeziji, toda ni več epigonski, temveč ustvarjajoč iz svojega lastnega doživljanja. Z močno oznako današnjega razpoloženja »Nebo žari« je učinkovito zaključil svojo recitacijo, s katero se je uspešno predstavil občinstvu kot pesnik. Joie Krivec, pisatelj haloških novel »Dom med goricami«, je bral epilog iz te zbirke >Večerno zvonjenje<, v katerem je podal toplo občuten spomin na aUdnetpo romanje na Goro, ko
še ni vedel, kaj je za njo v tujini, 6edaj pa se iz nje z močno čustvenostjo in žalostjo povrača v ko-prnenju nazaj in posluša večerno zvonjenje v odmevu svojega srca kakor toliko in toliko drugih, ki mu bodo hvaležni za to nežno črtico. Severin Sali je bral samo tri pesmi, med njimi je bila samo ena priobčena — »Pastirica«. Temu lepemu dvogovoru med glasom in pastirico, ki čuva svoj zaklad »mrtve v grobih« in u njih jemlje navdih in pogum, bdeti pod zvezdami v samoti, je zdaj dodal še drugo *BaladO€, ki na bolj realistični način podaja grozo toliko kmečkih usod, ko se vračajo zopet v svet »mrtvih zvonov«. Ti dve baladi bi gotovo v recitaciji kakšnega poklicnega recitatorja vzbudili še večje zanimanje in priznanje, kakor pa sta ju dosegli v Šalijevem pojočem, pesniško-ritmič-nem branju. S pesniško romantično i-Podoknico< se je dotaknil najtišjih strun ljubezenske lirike, ko 6e najdeta »pesem in poet«. Za zaključek pa jo g. Podborhek z recitatorsko veščnostjo prebral nekoliko skrajšano poglavje iz romana »Goričanec< Stankota Kocipra — »Aninska nedelja*, v kateri je prišel ta epik Slovenskih goric do polne veljave.
Po recitaciji je bil ogled knjiievne razstave, ki je bila odprta ves dan. Uslužbenci knjigarne so z veliko vljudnostjo, ki jim je lastna, dajali pojasnila obiskovalcem, ki so si ta dan lahko ogledovali lepe knjige. Razstava je bila okusno aranžirana, prav tako tudi papirnica, kjer jo bilo razobe-šenih polno izvirnih plastik ter domačih in tujih keramičnih del in umetniških reprodukcij svetovnih mojstrskih podob. Po reoitacijskem nastopu je bil ta dan gotovo pomemben kulturni dogodek, po razstavi pa lepa kretnja največje slovenske založnice, da približa slovensko knjigo občinstvu ter tako posreduje med pisateljem in odjemalcem. 2eleli hi, da bi so take prireditve še večkrat ponovilo.
t&hoJ&ne novice
Koledar
Torek, 8. malega travna: Sikst I., papež; Ce-leetki I„ papež; Krescenija, devica.
Sreda, 7. malega travna: Herman Jožef, »poznavalec; Ilegezip, spoznavalec; Donat, m učenec.
Zgodovinski paberkl
5.	malega travna:
I. 1722. je umrl v Kamniku kapucin 0. Hipolil, filolog in nabožni pisatelj, rojen po letu 1650. v Novem mestu (priimek ni ugotovljen). Študiral je menda pri jezuitih v Ljubljani in postal okoli leta 1684. kapucin »štajerske pokrajine*, ki je obsegala tudi Kranjsko. Leta 1718. je bil izvoljen za gvar-dijana v Kamniku. Spisi Matije Kastelca, čigar ostalina mu je prišla v novomeškem samostanu v roke, in pridige sobrala Janeza Svetokriškega so njegovo zanimanje za slovensko knjigo ojačile. Njegovo Literarno delo je merilo v začetku na slovar. Prvotno je sestavljal slovar »na korist sebi in mladim redovnikom, ki v jezikovnem neznanju potra-tijo več časa za besedo nego za 6tvar«. Kasneje se je vdal prigovarjanju sobralov ter priredil slovar za tisk. Pri sestavljanju slovnice je spoznal Bohoričeve »Arcticae horule«; da bi mogel slovar popraviti, je tisk ustavil; toda začetega dela ni nikdar končal. Izdaj pa je novo prireditev Bohoričeve slovnice leta 1715., leta 1719. so ji sledile »Bukvlee od Slejda inu Navuka Kristusa našega lzveličarja«, Tizu... Tomaža a Kempis. Hipolit je imel močno slovensko in slovansko zavest, ki 6e je krepila zlasti iz misli na slovansko liturgijo v okviru katoliške cerkve —
1. 1848. so zastopniki slovanskih narodnih odposlanstev na Dunaju podpisali poziv na Slovence, naj zahtevajo pri cesarju zedirijeno Slovenijo in naj bratsko sodelujejo za dosego svojega cilja s Hrvati, Srbi, Cehi in Poljaki. V tem pozivu, ki 60 ga prinesle Novice kot prilogo k prvi majski številki, so dunajski Slovenci spravili v javnost vprašanje zedinjene Slovenije, ki je postala temeljna zahteva slovenskega političnega programa. Društvo »Slovenija« na Dunaju pa je v zvezi s tem pozivom sestavilo slovenski program, ki obsega poleg zahteve po združitvi vsega slovenskega ozemlja v eno samo upravno enolo, enakopravnost slovenskega jezika v šolali in uradih — dotlej se je uradovalo največ samo v nemščini —, univerzo v Ljubljani in neodvisnost Avstrije od Frankfurta (Nemčije).
6.	malega travna:
1. 885. je umrl na Velehradu na Moravskem sveti Metod. V prvi polovici 9. stoletja je v kratkem času zrastla ob vzhodnih frankovskih mejah država pod vodstvom kneza Mojmira, ki 6e je skoraj povzpela do samostojne politične akcije v srednjem Podonavju, zlasti ko je sledil Mojmiru Hasti-slav, knez širokih konceptov. Kastislav se je hotel otresti nemškega političnega in cerkvenega varu-štva, ustanovitev narodne moravske cerkve mu je le sredstvo za dosego političnih ciljev. Ko 6o se Nemci v borbi proti Velikomoravski zvezali z Bolgari, je Rastielav iskal in našel zaslombo v Bizancu. Leta 862. se je obrnil do bizantinskega cesarja a prošnjo, daj mu pošlje »učitelja« — v mislih ima lastnega škofa — ki bi moravsko ljudstvo učil v vsakomur razumljivem jeziku sveto vero. Cesar je poslal na Moravsko brata Konstantina in Metoda, ki pa zaradi pooovnega porasta frankovskega vpliva nista dosegla posebnih uspehov. Hotela sta se leta 867. ie vrniti preko Benetk v Carigrad. Na potu, ki ju je ob stari rimski cesti BI atog rad—Lendava— Ptuj—Celje—Ljubljana—Oglej vodil prejkone preko slovenske zemlje, je pa brata dosegel papežev poziv, naj prideta v Rim. Papež se je za njuno delo zavzel, ga odobril in dovolil slovansko bogoslužje ter tako pridobil Konstantina in Metoda za Rim. V Rimu je Konstantin kot menih Ciril že leta 809. umrl. V tem je prišlo leta 896. na 6everu do velikega in zmagovitega slovanskega gibanja proti Nemcem. Val slovanske vstaje pod vodstvom Velike Moravske je zasegel tudi slovenskega kneza Koclja, dotlej zvestega vazala Nemcev. Kocelj, ki je spoznal sveta brata že leta 807. na poti v Rim, 6e je sedaj obrnil na papeža, naj mu pošlje Metoda. Papež ga je res poslal obenem s pismom na moravska kneza Uastislava in Svetopolka ter nt- panonskega Koclja. Metodov pohod v Spodnjo Panonijo leta 869. je privedel do prevrata v cerkveni pripadnosti te pokrajine. Metod in njegovi učenci so z bogoslužjem v narodnem jeziku izrinili salzburške duhovnike in njihovo narodu nerazumljivo liturgijo v latinskem jeziku. Metod se je podal znova v Rim in se vrnil ii Koclju kot poglavar nove slovanske nadškofije, ki naj obsega Panonijo in Moravsko in služi kot mogočen branik rimske cerkve proti Bizancu. Kocelj in Rastislav sta dosegla višek svojih prizadevanj. Slovanska nadškofija od Morave do Srema, samostojna slovenska kneževina v Spodnji Panoniji, politična in cerkvena neodvisnost od Nemčije in Salz-burga, zalo pa politična in nacionalna — teri-
torialna zveza med severnimi in južnimi Slovani l>o konec pritoka nemških kolonistov in duhovnikov. — Od leta 809 pa do leta 874 vlada Kocelj panonskim Slovencem kot suveren knez. Metoda, ki se je udeležil zborovanja bavarskih škofov, so Nemai zaprli in ga držali tri leta v ječi (870—873), nedvomno jim je dal za to poguma razvoj političnih dogodkov ob moravski meji. Nemci so se namreč s pomočjo Svetojiolka polastili kneza Rastislava in pokorili Slovane, toda Sveto-polk ee je kmalu naveličal nemške službe in se postavil na čelo borbe za politično in cerkveno nezavisnost Velike Moravske. Proti plačilu letnega tributa so Neinoi priznali Moravsko kot samostojno državo. Nemško-moravski sporazum je plačal Kocelj. Metod se je vrnil iz ječe h Koclju, zaradi groženj i>a je moral zapustiti panonske Slovence in oditi na Moravsko; Kocelj in njegova državica, zadnja slovenska neodvisna kneževina pa izgineta z zgodovinske pozornice. Slovanska nadškofija je odslej omejena na Veliko Moravsko, slovansko bogoslužje se ohrani do Metodove smrti, kasneje pa morajo njegovi učenci bežati pred Nemci na jug, ko jim Svetopolk v svoji politični kratkovidnosti ne nudi opore, to je tudi eden izmed vzrokov, da je ta mogočna slovanska država tako naglo propadla.
Hovi grobov!
+ Julijann Snpnnčič. V Ljubljani je umrla 89 letna mati in gospa Julijana Supančič roj. Suklje, vadniška učiteljica v pokoju. Rajnica leži na svojem domu, Turnograjska 4-11. Pokopali jo bodo v sredo, dne 7. aprila ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah.
"t" Antonija Konečnik. V Guštanju je nenadoma umrla gospa Antonija Konečnik, žena je-klarniškega uradnika.
Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje!
Božič Jernej — petdesetletnih
Božič Jernej, višji finančni svetnik pri Ravnateljstvu računovodstva Visokega komisa-riata, se je srečal v nedeljo z Abrahamom. Petdesetletnik je sin Koroške, rojen v Kasazah pri Dobrlivesi (obč. Velikovec). Po dovršitvi gimnazijskega študija v Celovcu je moral v
firejšnji svetovni vojni k vojakom in je dve eti prebil na fronti v tirolskih gorah. Nato ie vstopil v službo pri Finančni direkciji v Ljub-
ljani in je služboval pri davčnih upravah r I Pliberku in pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, |
kjer je ves svoj prosti čas posvečal naši mladinski organizaciji. Leta 1923 je bil premeščen v Ljubljano, kjer je dovrši! z odliko študije na juridični fakulteti. Po službi v ministrstvu * financ je bil ob ustanovitvi samoupravnih obla- • sti imenovan za šefa oblastne finančne uprave v Mariboru. V službi Bangfke uprave v Ljubljani je bil skozi celo dobo šef proračunskega odseka. V tem svojstvu je vso svojo skrb posvečal finančnemu gospodarstvu naše pokrajine, predvsem mu je bil pri srcu razvoj naših kmetijskih šol in socialnih zavodov.
Kot strokovnjak je bil vabljen na razne gospodarske ankete in je izdelal mnogo referatov. Posebno vnemo je kazal tudi za vzgojo uradniškega naraščaja — bil je stalen preda-vatelj na strokovnih tečajih in član raznih iz-j>itnih komisij. Ves svoj drugi prosti čas posveča svoji družini in je obema hčerkama in sinu omogočil študij in s tem do dostojne eksistence. Ob njegovem življenjskem jubileju izražamo željo, da bi mu bilo naklonjeno preživeti še mnogo let v sreči in zadovoljnosti v
krogu družine, prijateljev in znancev.
•
—	Kino Union obvešča svoje cenj. obiskovalce, da bodo od ponedeljka dne 5. t. m. dalje predstave ob nedeljah, praznikih in delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; poleg tega bodo pa ob nedeljah in praznikih še običajne matineje ob 10.30 uri. — Uprava.
—	Huda slana in led. 2e slana v soboto je
precej ŠKodila marelicam, ki niso bile zavarovane, se hujša slana pa je bila v ponedeljek zjutraj, ko je bila nedelja brez nje. V ponedeljek zjutraj je bilo hladno in spet je bila jutranja temperatura l>od ničlo, to že v dnrrič ta mesec. V soboto je bilo 6icer v mestu O.O" C, toda na prostem za las pod ničlo. V ponedeljek pa je bila jutranja minimalna temperatura tudi v mestnem zatišju pod ničlo. Bilo je —1.2° C. V nedeljo zjutraj je bilo prav toplo in je znašal temperaturni minimum + 4.6° C. Podnevi je bilo primerno toplo. V soboto je bil dosežen temperaturni maksimum +14.5" C, v nedeljo pa + 13.6° C. Vode po barjanskih jarkih so v ponedeljek zjutraj zamrznile. Napravila se je tanka ledna skorja. Zračni tlak je visok. Barometer je v ponedeljek dosegel višino 772.3 mm. Zadnje dneve je bilo močno vetrovno. V ponedeljek je po Barju valovila tanka megla, ki se je kmalu razpršila. Sonce je zgodaj posijalo.
—	V Kinu Slogi bodo zaradi premaknjene policijske ure od danes naprej predstave ob delavnikih pri poljubnem vstopu ob 14, 15.50, 17.40 in 19.30 uri, ob nedeljah in praznikih pa z nakazili sedežev ravno ob istem času, poleg tega pa še zjutraj ob 10.30.
iz <9ela in življenja - ©J iu in 4am
Iz Gorizije
Obletnica posvečenja. Na praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca, obhaja naš nadškof obletnico škofovskega posvečenja. Kakor druga leta, je bil tudi letos za to priliko v stolnici slovesen ponti-fikal, ki ga je pel dekan stolnega kapitlja. Navzoč je bil tudi nadškof, ki je v zahvalo za izražena mu voščila obljubil, da bo za vse molil.
Dobili smo dež. Ko smo zadnjič poročali o vremenu, smo potožili, da nam zaradi prelepe sončne zi.me grozi suša. Kmetje so biLi upravičeno v skrbeh, kaj bo s posejanimi njivami in travniki, ker zaradi euhote ni hotelo nič kaliti in poganjati. Ta moreča skrb je pregnana. Po dolgem pripravljanju in obotavljanju je tiste dni po Marijinem prazniku 25. marca pričelo najprej rahlo rosdti, potem pa pošteno liti, da so tudi vode močno narasle. Sedaj je zemlja dobro namočena in se bo vsa narava sprostila v rodovitni rašči. V torek, 30. marca, je nehalo deževati in ee nam je zopet prismejalo sonce, ker pa gremo v aoril, vreme najbrž ne bo stalno.
Z Gorenjskega
Smrt znanega kiparja. Na Dunaju je umrl 67 letni akademski kipar Friderik Gornik, ki se je rodil v Prevaljah v Mežici. Na Koroškem je dokaj njegovih umetnin, še več pa na Dunaju. Pokopan je bil na Dunaju.
Sprejem naraščaja v mladinske organizacije. Te dni je bil v vseh večjih krajih na Gorenjskem na slovesen način opravljen sprejem 14 letnega naraščaja (pimpfov) v mladinsko organizacijo za dečke Hitlerjugend (HJ) in v dekliško organizacijo Bund Deutscher Madchen (BDM). Po obeh teh organizacijah je gorenjski mladini odprta pot do stranke in s tem udejstvovanje v državi. Dalje je bila jasno opozorjena, kako nevarno je razširjati govorice in pozvana, naj vedno nastopi zoper nje.
Prijava motornih vozil. Na Gorenjskem se pozivajo vsi posestniki osebnih in tovornih motornih vozil in motociklov, naj prijavijo ta vozila pristojnim uradom.
Poroke. V občini Golnik sta se poročila Jožef Jašovec iz Ziganje vasi in Ana Škerjanc iz Senič-nega, v Kamni gorici sta se poročila Alojzij Bra-tina in Terezija Šolar, oba iz Kamne gorice.
Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrla kot žrtev materinstva 28 letna Minka Cerne, roj. Mulej, uradnica pri deželnem svetniku v Radovljici in žena orožniškega stražmojstra Franca Cerneta. Rajnica je iz znane družine Mulej iz Spodnje Lipnice pri Radovljici. V Spodnji Lipnici je umrla Ana Golmajer. V občini Cerklje so umrli Ivan Sager iz Štefanje gore, Ana Mušič iz Dvorij in Teran Marjana iz Šmartna. Na Ladiji pri Medvodah je umrl 85 letni preučitkar Andrej Lustrik (Matijev očka). Prav tam je dan kasneje umrl 76 letni cerkovnik Simon Jamnik, ki je bil dolga leta papirniški delavec.
S Spodnjega Štajerskega
Javna knjižnica v Slov. Konjicah. 28. marca je krajevni skupinski vodja izročil na slovesen način konjiškemu županu ljudsko knjižnico, ki obsega 500 knjig. Knjižnica je urejena za županstvo in vsi občani se je lahko poslužujejo.
Uspeh nabirke za zimsko pomoč. Zadnjo soboto in nedeljo v marcu je bila sedma cestna nabirka za zimsko pomoč. Na vsem Štajerskem so to pot nabrali 2,25 milijona mark. K temu so prispevali spodnješta jerski okraji znatne zneske, tako cel jsko okrožje 94.000 (lani 71.400), Ljutomer 21.500 (12.120), mariborska okolica 48.400 (58.700), Maribor-mesto 102.000 (78.000), Ptuj 55.000 (43.300), Brežice 25.000 (22.400), Trbovlje 19.200 (19.400). V celoti je ta zbirka presegla za 58% nabirsko lanskega leta.
Vpis v trgovinski register. V trgovinski register v Celju je bila konec marca vpisana tiskarna in založba z omejenim jamstvom pod naslovom Siidost-Druck. Tiskarna se bo bavila s tiskarniškimi posli in z založništvom, kakor tudi s prodajo knjig, pisarniških potrebščin in
Podobno. Delniška glavnica je 100.000 mark. oslovodja je Fritz Braun, vodja založbe v Gradcu.
Rekord rojstev in dvojčkov v Mariboru. V
drugi polovici meseca marca se je v Mariboru rodilo 108 otrok, medtem ko je v prvi polovici marca bilo prijavljenih 93 rojstev. Med rojstvi v zadnji polovici meseca je bilo osem parov dvojčkov.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 32 letna uradnica Marija Mlakar, 51 letna Terezija Puk-šič, 74 letna zasebnica Marija Drobir, 42 letnu klobučarka Emilija Rodošek iz Kindberga v mureški dolini, 71 letni upokojeni major Alojzij Frohm, 4 letni železničarjev sinček Roman Supe iz Teznega, preužitkarica 89 letna Emilija Oplot. V Studencih pri Muriboru je umrla 17-letna zasebnica Marija Kokolj, v Klosterneu-burgu 17 letna dijakinja Zofija Trobentar, ki so jo prepeljali v Maribor. V Celju je umrl 69 letni upokojenec Jurij Dvoršak, v Ptuju pa žena železniškega uslužbenca Ana Chiades. — V Selnici ob Dravi sta umrla Amalija Ketiš in Elizabeta Rečnik, v Slovenji vasi je umrl Martin Frangeš, v Rogaški Slatini Marija Berk in Marija Zmerešek. V Brežicah Frančiška Lopa-čič, Ivan Kunst, Ivan Harin, Franc Roth, Jožefa Gre^l, Peter, Rupar. V Stopčah 60 letna Alojzija seško. Pri obrambnih bojih pri Doncu je padel 20 letni topničar Jožef Lešnik iz Št. Jakoba v Sov. goricah, v obrambnih bojih pred Leningradom pa dobrovoljec 25 letni Karel Gol-
lick iz Maribora. Na bojišču je padel podčastnik T"ni 1'odlacha, doma iz Ptuja.
Iz Hrvaške
V spomin pokojnega poveljnika hrvatske »vražje divizije«. Poročali smo že, da je v bojih z od-metniki padel na bosanskem bojišču poveljnik hrvatske »vražje divizije« Jurij vitez Francetič. Ob njegovi smrti so izrazili Poglavniku NDH* sožalje diplomatski in vojaški zastopniki Italije, Nemčije, Slovaške, Bolgarije, Romunije in ostalih zavezniških držav. V spomin ustaškega polkovnika Fran-cetiča je Poglavnik nakazal tudi en milijon kun kot svojo podporo raznim krajem v jugovzhodnem delu NDH, kateri so v zadnjem času posebno trpeli zaradi odmetniških skupin.
Nova kapelica v Zagrebu. Med skupino velikih stanovanjskih nadškofijskih palač v Vla-ški ulici v Zagrebu stoji tudi stara enonadstrop-nu hiša, ki je bila postavljena že leta 1790. Po naročilu sedanjega zagrebškega nadškofa so sedaj v tej hiši uredili prostore za lepo kapelo Matere božje. V kapeli bo od sedaj vsako nedeljo in praznik tudi služba božja.
Osrednja kuhinja za sirote in siromašne družine v Banja Luki. Po zadnjih uspešnih akcijah združenih vojaških oblasti proti odinet-niškim oddelkom v Bosni, hrvatske oblasti v zasedenih krajih obnavljajo redno življenje. Povsod pričenjajo poslovati civilni in vojaški uradi, ki se trudijo, da preskrbe prebivalstvu v opustošenih krajih potrebno prehrano. Po podatkih, ki jih navaja zagrebško časopisje, živi samo na področju velike župe Sana in Luka nad 30.000 ljudi, ki so morali pobegniti pred odmetniki. Med njimi je največ žena in otrok. V banjaluškem predmestju je sploh novo veliko naselje samih vojnih vdov in sirot, ki šteje okoli 1500 žena in otrok. V tem naselju so oblasti pred kratkim odprle osrednjo kuhinjo, ki vsak dan deli med potrebne toplo hrano. Poleg hrane dobivajo sirote tudi denarno podporo. V očiščene kraje pošiljajo hrvatske oblasti predvsem hrano. Za potrebne družine na področju velike župe Sana in Luka je hrvatska državna uprava dosedaj izdala že nad 20 milijonov kun.
Iz Srbije
Duhovna mobilizacija proti boljševizma. V
Srbiji so nalepljeni po vseh javnih prostorih posebni lepaki, ki objavljajo duhovno mobilizacijo proti komunizmu. Lepak poziva vse srbsko ljudstvo v borbo proti komunizmu in vsem njegovim zablodam.
Povečana saditev tobaka v Prokupljn. Odbor za načrtno gospodarstvo je razdelil to pomlad sndilceni tobaka v proKupIjanski občini dva milijona tobačnih sadik, tako da bo samo ta občina v Srbiji letos dala več tobaka, kakor kdaj koli prej.
Zaščita delavske mladine. V prostorih industrijske zbornice v Beogradu je bila konferenca predstavnikov gospodarskih in socialnih korporacij, kjer 60 razpravljali o vprašanju zaščite delavske mladine, kakor tudi o gradnji otroških zavetišč in o letovanju delavskih olrok. Potem so govorili tudi o poročilu in o delu Nedičevega fonda, iz katerega je bilo do zdaj izdano že okoli 11 milijonov dinarjev za zaščito in preskrbo delavskih otrok in družin, katerih hranitelji so na obveznem delu, na delu v Nemčiji aLi v vojnem ujetništvu. V kratkem bo sklican odbor, ki bo o teh vprašanjih še posebej govoril, v kolikor se tičejo Beograda samega.
Zaprisega sester Rdečega križa. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je bila te dni v Velikem Bečkereku prva slovesna zaprisega ba-natskih sester Rdečega križa, ki so obiskovale tozadevne tečaje v Melencih. Zbrane sestre, članice nemške narodnostne skupine v Banatu, je po zaprisegi nagovoril vodja te skupine.
Drobna ljubljanska kronika
Namesto venca na grob pokojnega g. dr. I nicah z živili. Ker bo zaradi tega ledu pri-Frnna Toinlnška so darovali Slovenskemu manjkovalo, so v teku žo vsa potrebna dola, planinskemu druitvu; Rodbina Oinahcn iz da pričneta tako mestna klavnica kakor tu-Višnje gore 300 lir._Polak Marija iz Ljub- di pivovarna Unioil z izdelovanjem umetnega ledu nn debelo. Pripravlja so tudi vse potrebno za higiensko razvažanja ledu po mestu.
liane 200 lir in dr. Konrad Janežifi iz Ljubljano 1U0 Ur. — Vsorn darovalcem iskrena
ii»'alal
Sadlarska In vrtnarska podružnica Ljubljana 1 priredi » sredo, 7. t. m., ob 18.30 v dvoran* Kmetijsko družbe na Novem trgu 3 specialno predavanje z naslovom »Krompir in fižol, njih saditev in gojitev«. Predaval bo g. inž. Ivan Zaplotnik. Člani in gostje vabljeni.
Prva aprilska nedelja je bila lepa ln
sončna, Ljubitelji prirode so oh sončnem jutru pešačili po tivolskih drevoredih in kro-liili v tivolske gozdove, posebno na Šišenski vrb, odkoder je bil krasen razgled na vso ljubljansko okolico. Pa tudi čez dan je bilo mnogo sprehajalcov, ki so so krepili v gozdnem ozračju. Velika jo bila udeležba vernega ljudstva pri raznih cerkvenih prireditvah in svočanostih. Popoldne, zlasti zvečer pa so ljudje pohiteli k raznim gledališkim in drugim predstavam. Tudi za šport se je Ljubljana zelo zanimala. Obe igrišči. kjer so bile nogomot.ne tekmo, sta bili dobro obiskani od občinstva, ki posveča razvoju našega športa posebno pozornost.
»Prazrlk cvetočih češenj« je naslov izvirni jaj-onski drami, ki jo bodo igralci llokndeisl cga odra uprizorili v nedeljo, 11. aprila, pi» pol 7 zvečer. Prekrasna vsebina
0	ljubezni in žrtvovanju l.o pritegnila vsakogar. Predprodaja vstopnic v društven! pisarni na dan predstave od Ki—12 ln dve uri pred predstavo, Petrarkova 12-1., desno,
Izdelovanje umetnega ledu v Ljubljani.
Iz socialnih razlogov je svol «h* bilo do< voljeno razpečavauje naravnegu ledu. uv» -enega v pivovarno Union. Ta led so nn.i več uporabljali gostilničarji. Ker so je kljub vsem možnim ukrepom izkazalo, da se ta led lahko onečisti. je bilo v bodoč8j dova
1	leno uporabljati naravni led in v Industrij *ke namene, prepovedano pa ga je uporab l jati za hlajenje živil in pijač v obratoval
V Ljubljani so nmrll od «. marca do 1. aprila: Volčko Ana. 82 let, Japljeva ul. 2; Skalar Ivana roj. Armič, 75 let: Bručan Terezija roj. Zaletel, 58 let, žena delavca, Galjevica 10: Pregelj Ivana roj. Sega. 81 let, vdova zidarskega polirja, Japljeva 2: Klnnšek Ivan, 70 let, delavec, Velika čolnarska 10: Primožič Franc. 85 let, zasebnik, .lapljeva 2: Kranjc Krištof. 74 let. delavec, Vidovdanska 9; Jordan Jožefa, 74 let, kuharica. Vidovdanska 1); Hribar Jernej, 83 let, kočijaž. Japljeva 2: Dražumerič Marija, 15 let, hči posestnika. Vidovdanska !>; De-bovee Peter, 23 let. zasebni uradnik, Ciglar-jova 11; Scr.ink Nežika roj. Lindtner, 70 let, vdova posestnika. Sv. Florljana 11; Cavdek Justina roj. Nemec, 69 let. vdova stavheni-ka, OostilniSarska 12; Itecknagcl Pavlina roj. Waschl. 94 lot, vdova trgovca, Vidovdanska 9; Pogačar Ana roj. Petrovčič. 56 let, delavka tobačne tovarne. Vidovdanska cesta 9; Crnngoj Marija roj. Vodo vdov. Franzl, 89 let, vdova šolskega ravnatelja, Tržaška 50; Labernik Antonija. 79 let, kuharica. Križevniška 2; Slanovec Marija, 83 let, upokojenka tobačne tovarne, Japljeva 2; Skubic Ivan, 40 let, tessrRki delovodja. Do-brovika 37; Bornik Ljudvik, 30 let, sobosli-kar, fcibeniška 17.
V Ljubljanski bolnlinlrl so omrll: Ben-čič Vekoslav, 30 let, mehanik. Kopališka 3; Sčck Ivnnn. 57 let, vratarica karmellčan-skoga samostana, Zaloška 64: Selan Anton, 59 let. železniški uradnik v p., Trdinova 8; Cloriup Frnnc. 53 let, železniški zvanlčnik, Mencingerjeva 15; 1'czdir Miroslav. 34 let, trgovski sluga. Tržaška 109; Trijatelj Matilda, 8 let. gojenka zavoda, Vidovdanska cesta, zavetišče; Lovtik Ivanka roj. Zupane,
45 let. pletilja. Krakovska nI. 7; Pre!ov«ek j — Franc, R mesecev, sin miznrskegn pomočnika. Ključavničarska ul. 2: Caudolini Helena
roj. Tlapa, 57 let žena polkovnika v p„ Pred škofijo 1; 2itko Frano, 88 let, delavec, Cernetova 31.
Ponesrečenci v LJnblJanl. 67 letna trafl-
kantinja Ano Grajzcrjeva je padla. Močno se je poškodovala na desni rami. — Na Rudniku stanujoči 50 letni delovodja Alfonz Vrabec je dobil poškodbe nn glavi, — Tudi na Rudniku stanujoči 51 letni delavec Albin Glavan je padel in so poškodoval po obrazu in rokah. — 44 letni železniški kurjač Rudolf Coli se je s kropom opekel po rokah. — Stanko Steiner. 14 letni dijak, je podel in si zlomil desno nogo.
Rdeči križ sporoča
V Poizvedovalnem nradii Italijanskega Rdečega križa — avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella lica (Gosposvotska cesta) 2-II„ naj se mod uradnimi urami od 8.30—12 javijo; Diz Ivan, Jevševar Zdenko. Mnstnak Ana, odvetnik ToS Frnnjo. strojni ključavničar Zupan Anton; dalje osebe, ki so poslalo pakete naslednjim: Velde Alojz, Sover Frnnc. Podržaj Janez, Pnjnič Ivan, Sečnik Jože, Hočevar Ivan. Boh Franc, Muster Jože, Zaje Vinko, Kozina Ivan, Vidic Stanislav, Vldlc Anton, Fink Franc, Marinč Martin, Kaši Adolf. Zupančič, ftva.iger Franc, Peterle Alojz, Peršin Gabrijel, (Vrnič Frnnc, Zalar Matic, Arko Anton, Sproicer Ana, Staruša Ivan, Staniša Jože, Mamllovič Avgust,
Paketi za vojne ujetnike, civilne Inler-nlranee, koiiflnlrancc In jetnike v zaporih
se sprejemajo od 5. aprila 1943-XXT dalje vsnk delavnik po naslednjem redu (za prejemnike z začetnimi črkami Imen); Ponedeljek; A, B. C, C: torek: D, E, F, O, n: sreda: I, J. K, L: ietrtek: M, N, O, P: petek: H. S, S, T; sobota: U, V, Z, t.
Cas sprejema od 8.3(1—11.30 in od 15.30 (pol 4) do 17.30 (pol 6), ob sobotah samo od 8.30-11.30.
V vsako hišo »Slovenca«!
Gledališče
Uprava Državnega gledallSJa opozarja p. n. občinstvo, da bo poslovala dnevna operna blagajna, ki ima predprodajo vstopnic za operne in dramske predstave, od torka. 6. aprila, dalje v dopoldanskih urah kot doslej, to jo od 10.30—12.30, popoldne pa od 17 do 1».
Opera: Torek. I. aprila. Zaprto. Sreda, 7. aprila ob 18: »Janko In Metka«.
Red Sreda.
Četrtek, 8. aprila ob 18: »Madame Butter-
fly«. Premiera. Red Premierskl. Petek, i. aprila; Zaprto.
Sobota, 10. aprila, ob 18; »Zemlja smehljaja«.
Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. P. n obiskovalce Opero opozarjamo, da se bodo pričenjalo počenši s sredo. 7. aprila, vse oporno predstave oh delavnikih eno uro kasneje kot doslej. »Janko In Metka, se prične po novom redu v sredo ob 18.
Oeloma nova zaaedha partij v Pucelnl-jevl operi »Madame Butterfly«. V četrtek bo uprizorjena letos prvič ta melodiozna opera, ki je dosegla lani nenavaden uspeh. Zanimivost letošnjo sezone bo delna preza-sedba nekaterih partij. Nova bosia Slado-Ijev in Lipušček. ki sta naštudlrala partijo Pinkertona, in nov bo tudi konzul Sharploss v kreaciji Popova, Vsi ti trije pevci navedenih partij še niso peli na našom odru. Buttorfly ho llevlialova. Suzuki — Golobo-va. Kate — ftpanova. Vainadorl — Bolničar, bonec — Lupša, komisar — Gregorin.
Drama:
Torek, (. aprila ob 18.30; »Prava ljubezen«.
Red Torek.
Sreda, 7. aprila ob 18.30 »V LJubljano Jo dajmo«. Red A. Četrtek. 8. aprila ob 18.30; »Veliki mož«. Red
Četrtek. Petek, I. aprila: Zaprto,
P. n. obiskovalce Drame opozarjamo, da
bo zaradi podaljšane policijsko ure začetek dramskih predstav eno uro kasneje kot doslej. Predstave se bodo nričeninie nnmeslo ob 17.30 ob 18.30. Prva predstava z novim časom bo v torek, t. J. danes.
Naznanila
ItOKODELSKI ODER. Nedelja, 11. aprila, oh pol 7 zvečer: Klabundova drama »Praznik cvetočih češenj«. Na lo predstavo že danes opozarjamo in priporočamo, da si občinstvo preskrbi vstonnice v prodprodaji v nedeljo od 10—12 in dve uri prej piičet-kom, ki bo ob pol 7, v oruštveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno,
RADIO. Torek, I. aprila: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. fii-.ianec, lahka glasba — 14 Poro<5ila v italijanščini — 14.10 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Pisana glasba — 17.35 Sek-stet vodi dirigent Guarino — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. Lehen — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napoli-tanske pesmi — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Koncert kvinteta Akademije Chiglana — 21.15 Koncert pianista Antona Trosta — 21.50 Orkedter Ce-tra vodi dirigent Barzizza — 22.15 Orkester vodi dirigent Petralia — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Lcvstek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
ilamske usnjene rokavice je nftkdo nnRel
v nedeljo dopoldne v frančiškanski dvorani. Dobijo se v trgovini Dolenc, Prešernova 42.
Gospoda, ki je v frančiškanski dvorani v nedeljo našel rokavice, prosim, ila iih odda pri Sfiligoju (Frančiškanska ulica).
Nalivno pero je hilo najdeno pred Lleh-tenturnovim zavodom ter »o dobi v upravi »Slovenca« proti nagradi.
Enajstorica Tobačne tovarne bo igrala v I. razredu
Mladika premagana z 2:4 — Prvenstveni spored v I. in II. razredu
Od modrih Mindikarjev proti rumeni enajsto-rici Tob. tovarne je pihal močan veter. Časnikarska loža na tribuni je bila v senci in pihalo je tako vneto, da sem si moral zavihati ovratnik. V tem hipu sem zavidal odbornike in prijatelje obeh klubov, ki so stali prav na mejni črti igrišča in trepetali za usodo svojih moštev, šlo je za biti ali ■ne biti in pot jim je lil z obraza kljub svežilni sapi. Kako tudi ne? Kdor bo danes zmagal, bo igral z Ljubljano, Hermesom in Marsom v I. razredu, kdor pa bo podlegel, bo padel v tovarišijo drugorazrednih.
Igra je bila zlasti v začetku zelo živahna in prežeta z borbenim duhom. Vrste Mladikarjev so bile dobro povezane in uspevale so jim nekatere nenavadno lepe poteze. Odlikovali so se zlasti Karič, Bine in Šebenik, ki so znali lepo podajati in skušali z dobro tehniko izposlovati svojemu moštvu vstopnico za prvi razred. Goli so padali zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Pri stanju 2:2 se je obrnila sreča na stran Dopolavora Tob. tovarne. Ta je igral zelo požrtvovalno in se vneto boril za vsako žogo. Borbenost Tobakarjev je zmagala nad tehniko Mladikarjev. V I. polčasu so postavili rezultat, ki je odločil usodo obeh moštev. Dopolavoristi so premagali Mladiko s 4:2 in odločili kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. razred v svojo korist.
Sodniku g. Kosu sta se predstavili moštvi v naslednjih zasedbah:
Mladika: Kordeš, Keržič Zv., Keržič O.. Kor-deš M., Gvardjančič, Karinč, Bine, Keržič M., Mo-har, Baje, Šebenik.
Tob. tovarna: Oblak, Kisel, Nagode SI., Januš, Plečko, Vidmar, Marn, Rot, Nagode, Pavšič, Lovšin.
Preden se je Mladika znašla, je že obležala žoga v mreži. Nagode je postavil rezultat 1:0 za Tob. lov. Sledile so minule ostrega napadanja z obeh strani, dokler so ni posrečilo Mladiki, da je izenačila po Moharju, ki dobil lep predložek z desnega krila. Plečko, ki je bil med Tohakarji med najuspešnejšimi, je kmalu potem dosegel 2:1 v prid rumenim. V 19. min. izkoristi Mladika kot, ki ga strelja Bine, Šebenik pa pošlje z glavo žogo v mrežo in rezultat jo izenačen 2:2. Tempo ne popušča in igra valovi s polja v polje. Sodnik prisodi 11 metrovko v prid Mladiki, toda Bine jo pošlje previsoko in žoga izgine med skladiščem drv. Sporazum med Rotom in Nagodetoin privede v 35. min. do 3:2 za Tob. tov. Marn poviša razliko po lepem, toda ubranljivem strelu na 4:2 in pri polčasu imajo Tohakarji dva gola naskoka. Bitka pa še ni niti dobljena, niti izgubljena. Mladika napenja vse sile in se ji res posreči vrsta nevarnih prodorov. Pritisk Mladike je trajal približno pol ure, ves čas igrajo na polju rumenih. Poslednje nade Mladike se razblinijo v 31. min. z 11 m, ki jo pošlje šebenik previsoko. Proti koncu je pobuda spet na strani Tob. tovarne, izid pa ostane nespremenjen.
Igra je bila mestoma zelo ostra in je valovala
nn meji dovoljenega in nedovoljenega. Moštvi sta bili enakovredni, Če izvzamemo vratarja, ki pomeni najšibkejšo točko Mladike. Na zmagi Dopolavora Tob. tovarne imata zasluge Nagode in Marn v napadu, pa Plečko in Oblak (preje Hermes), ki je znatno okrepil vrste rumenih. Mladika je bila ves čas enakovreden partner, igro pa je izgubila zaradi nesigurnega vratarja, delno pa tudi zaradi borbenosti nasprotnika, kateri ni bila kos.
Predtekma: Vič : Korotun 2:0. Vič je igral prav lepo, gole pa sta dala v prvem polčasu Bevc in Korošoc. Gledalcev okrog 400.
Sedaj, ko je rešeno vprašanje četrtega moštva v I. razredu, objavljamo še podroben spored prvenstvenega tekmovanja, s katerim bodo začeli v nedeljo. Naslednji spored velja za 1. in 11. razred: 11. aprila: Hermes : Tob. tovarna. Mladika : Ža-bjak; 18. aprila: Mars : Ljubljana, Korotan : Vič: 2. maja: Hermes : Ljubljana, Vič: Mladika; 9. maja: Tob. tov.: Mars, Korotan : Žabjak; 16. maja: Hermes : Mars, Mladika : Korotnn; 23. maja: Ljubljana : Tob. tovarna, Vič : Žabjak; povratne tekme bodo igrali do 11. julija.
Hermes : Mars 2:1 (0:0)
Poleg llermesovega turnirja namiznega tenisa, o katerem bomo poročali jutri, ker ga še niso zaključili, in poleg kvalifikacijske tekme na igrišču Ljubljane, so imeli včeraj tudi v šiški zanimiv športni dogodek. Tam jo gostovala enajstorica Marsa in opravila zadnjo preizkušnjo pred začetkom prvenstva. Nedavno je Hermes premagal Marsovce s 6:2 in tokrat bi bila naloga Marsa, da bi se jim oddolžil. Da imajo Ljubljančani povratne tekme posebno radi, so pokazali tudi včeraj, ko so prišli v lepem številu v Šiško. Pri blagajni je padlo, kakor smo slišali, 2600 lir.
Začeli so s precej mlačno igro, ki ni bila gledalcem po volji. Tu pa tam se jo odprlo zdaj ilermežanom, zdaj Marsovcem, mreža pa je ostala v prvem polčasu nedotaknjena. V drugem delu so se vrstili že lppi napadi, ki so jih znali lier-inežani izrabiti, Marsovci pa ne. Gole sta zabila za Hermes v 30. min. Brodnik, v 32. pa Aljančič. Mars jo imel veliko priložnosti, da bi v istem času odločil igro v svojo korist, tako pa se je pred vratmi obotavljal in se moral zadovoljiti s častnim golom, ki ga je dal Piskar Ivo tik pred zaključkom. Sodil je g. Makovec.
V predtekmi sta se pomerili rezervi in končali igro (sodnik g. Kastelic) neodločeno z 2:2.
Od nedeljskih tekem v Ljubljani dodajemo še dva izida: Mladina Viča je premagala mladino Ljubljane s 5:2, Žabjak juniorji : Dopolavoro ju niorji (dopoldne na Hermesu) 1:0.
V Krsmanovifem kopališču v Beogradu so priredili velike plavalne tekme za nemške vojake in za civilne uslužbence. Spored je obsegal deset pra-valnih točk in vaterpolo. Najboljši čas v plavanju na 100 m prosto je dosegel podoficir Schvvauke s časom 1 min. 16.3 sek.
Razbit ameriški težki tank na bojišču v Tunisu.
Livorno v kleščah
Po neuspehu v Rimu jc Livorno na 2. mestu. Torino vodi t 38 točkami.
27. nedelja italijanskega državnega prvenstva je prinesla važno spremembo. Livorno je zdrknil s prvega mesta na drugo in se nahaja v kleščah obeh torinskih moštev. Vse kaže, da bo Torino s svojo odlično napadalno vrsto zdržal do konca, medtem ko ja že nekaj nedelj očividno, da v vrstah Livorna ni več onega poleta, ki ga je kazal \*e do srečanja s Triestino. To smo pričakovali, da bo Torino nn lastnih tleh premagal Atalanto, odprto pa je bilo vprašanje, kako bo z Livornom v Rimu. Samo oni, ki ne privoščijo Livornu zmage so napovedovali, da ga bo Roma ukanila. In tako se je tudi zgodilo. Koma, ki je letos razmeroma šibka, je premagala Livorno z 1:0. Livorno je zdrknil s prvega mesta ravno sedaj, ko se prvenstvo približuje koncu.
Tisočeri prijatelji nogometnega športa v To-inu imajo po včerajšnjih izidih dovolj razloga, da gledajo z optimizmom na srečanja, ki jih še čakajo. Dva kluba imajo v Torinu; enajstorica istega imena se je utaborila na vrhu preglednice in prevzela vodstvo. Juventus pa se je vrnil z zmago s težke tekme v Genovi. Trenutno iiunjo torej Torinci prvo in tretjo mesto!
Drugače pa je z moštvi, ki jim gre za biti ali ne biti. To čuti zlasti Liguria, ki je gostovala v Triestu in se vrnila domov praznih rok ter s porazom 1:3. Tako je sedaj Liguria na zadnjem mestu. Drugo moštvo od zadaj — Venezija ie napelo vse sile in premagalo Lazio z 2:1. ln po točkah sla tu še Triestina in Vicenza, katerima se lahko zgodi, da so bodoče tri nedelje poslednje, ko bosta še igrali v A razredu. Na kratko povedano bi izrazili včerajšnje dogodke in spremembe v drž. prvenstvu takole:
Trieste: Triestina — Liguria 3:1, Torin: Torino — Atalanla 4:2, Benetke: Venezia — Lazio 2:1, Milan: Milano — Bologna 3:2. Vicenza: Vicenza — Bari 1:0, Rim: Roma — Livorno 1:0, Firenca: Fiorentina — Ambrosinna 2:0, Genova: Juventus — Genova 2:1. Vrstni red in točke v A razredu: Torino 38, Livorno 37, Juventus 35, Ambrosiana 32. Genova 30, Milano 29, Bologna 28, Fiorenlina 27, Lazio in Roma po 26, Atalanla 25, Bari in Vicenza po 21, Triestina 20, Venezia 19, Liguria 18.
V B razredu so dosegli na>lednjo izide: Napoti: Napoli — Pescara 4:0, 1'isa: Pisa — Savona 2:1, Busto Arsizio: Pro Patria — Cremonese 0:0, Novara: Udinese — Novara 2:0, Alessandria: Alessandria — Siena 1:0, Modetia: Modena — Palermo Juve 3:0, Brescin: Brescia — Fanfulla 2:0, Ancona: Anconelana — Mater 3:3, Laspezia: Spezia — Padova 2:0.
Vrstni red in točke: Modena 37, Napoli, Pisa in Spezia po 35, Brescia in Pro Patria po 34, Cremonese 29, Fanfulla 28, Anronitana in Padova po 26, Novara in Udinese po 23, Pescara 22, Mater in Alessandria po 20, Palermo Juve, Siena in Savona po 17. (Napoli, Anxonitana, Mater in Siena imajo še po eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa štiri.)
Švica : Hrvaška 1:0
Gradjanski, okrepljen s Kacljnnoin v vlogi prednjega eapadalca, je otvoril včeraj letošnjo mednarodno sezono evrop. nogometa. Mednarodno tekmo med Hrvati in Švicarji je odločil Ama-do že v 9. min., ko je zabil prvi, edini in odločilni gol za Švicarje. V ostalem pravijo prvi viri o tej tekmi, da je bila precej mlačna in tudi Švicarji niso bili zadovoljni s svojim moštvom, čeprav je zmagalo z 0:1. Z ozirom na sloves, ki ga uživa švicarski nogomet, ne pomeni izguba za Hrvate posebnega poraza. Lahko pa bi tudi zmagali ali dosegli vsaj neodločen izid, če ne bi odpovedala Antolkovič in Kacijau, ki nista imela dobrega dne.
Prva podmorniška žrtev leta 1774
Prva smrtna žrtev podmorniške plovbe je bil Anglež Day. Pred svojo poslednjo vožnjo se je bil že prej s svojo jjodmorsko ladjo 710-topil deset metrov globoko, je ondi ostal 24 ur in je se nato brez tuje iromoči dvignil z ladjo nad gladino. V novembru 1773 je z nekom stavil, da sc bo s svojo ladjo potopil 400 metrov globoko in bo ondi ostal tudi 24 ur. Dne 20. junija 1774 jc nato Day pri Plvmou-tlru zares to poskusit. Vzel je tri drogove — rdečega, belega in črnega, da bi se z njimi lahko sporazumeva.! z ljudmi na morju. Ce
NEKEGA POLETJA JE PRIJAHAL TOD MIMO SAM KRALJ. BILO JE SOPARNO IN JE BIL ŽEJEN. ZATO STOPI K RIBIČU, DA BI MU DALI STUDENE VODE.
KO MU PLAVACEK PRINESE VODE, SE KRALJ ZAGLEDA VANJ. »LEPEGA MLADENIČA IMAŠ, RIBIC«, RECE. »ALT JE TVOJ SIN?< »JE PA TUDI NI!< ODGOVORI RIBIC. >PRED DVAJSETIMI LETI MI GA JE PRIPLAVILA VODA.«
bi pokazal bel drog, bi pomenilo, da mu gre dobro; čc rdečega, bi pomenilo, da še more prestajati, a s črnim drogom bi naznanil, da je v nevarnosti. Toda — prikazal sc ni sploh noben drog in Daycvi p r i j u tel j i so vsi vznem.r-jeni poklicali nu pomoč kapitana bližnje fregate. Vse so poskusili, da bi ladjo dvignili, to da vse zaman. Day je bil izgubljen, ker se je potopil prav na takem kraju, kjer so bile pečine in čeri najmanj f>0 čevljev visoke in je bila njegova ladja bržkone zašla med čeri.
Igra za glauo
Dasi je preteklo že deset let odtlej, odkar se je dogodila zgodba dr. Treptova, si jo vendar še danes po vsej Kitajski pripovedujejo. Jaz sem jo slišal v Šanghaju, Nankingu in slednjič daleč tam zgoraj ob Rumeni reki v Tsu-Tanu. Dr. Treptov, ki je v Hamburgu trgal svoje prve hlače, je že »od nekdaj« živel na Kitajskem.
Ko je izbruhnil upor, ki ga je bil vodil general Fuang, je bil Treptov zdravnik misijonišča v Vančavu. Fuang ni bil nič drugega ko navaden cestni ropar, a se je bil nekega dne oblekel v generalsko uniformo, zbral dvajset tisoč mož okrog sebe in je vdrl v pokrajino Senčvan. V Vančavu so njegovi ljudje ujeli Treptova in ga privedli k Fuangu. General je vprav igral šah, ko je stal zdravnik pred njim.
»Kaj pa naj to pomeni?« se je uprl doktor Treptov. »Ali ste vojaki ali zločinci? Zahtevam, da me takoj izpustite!«
Fuang je zamišljeno prikimal, rekoč:
»Res je, da si inozemec, a pred Bogom smo vsi enaki. Koliko bi pa tvoji ljudje palačali zate?«
»Nič,« je zaničljivo odvrnil Treptov. »Še beliča ne...«
»Potem,« je dejal Fuang in dvignil glavo, »potem te bom dal ustreliti.« Spet se je poglobil v igro, a Treptov, ki se ni dal ugnati, je ostal in gledal igro.
Cez čas je Fuang pogledal kvišku in se ozrl v doktorja. »Kako ti je to všeč?« se je zarezal. Tedajci je Treptovu šinila misel v glavo.
»Ti si bandit,« je dejal preprosto, »in igraš ko kak bandit. Še otrok bi se ti smejal, tako igraš!«
V sobi je postalo tiho. Treptov se je veliko upal, vendar je poznal Kitajce. Fuangov obraz se je od besnosti skremžil, pa se je premagal in nasmehnil. »Človek,« je čez čas mirno dejal, »pripravljen sem. da bom s teboj igral za tvojo glavo. Ce dobiš, boš prost; če izgubiš, boš obglavljeni«
»V redu.« je rekel Treptov. »Sprejmem igro. Vendar nočem igrati tu, ker ne morem, ko ti in tvoji ljudje, čepeti na tleh in premišljati. Igral bom v svoji sobi v misijonišču. Pridi ob osmih k meni, pričakoval to bom s ča jem ....« in že je šel ven, ko da bi bil kakega dobrega prijatelja povabil na kozarec piva.
Vsi tisti, ki pripovedujejo zgodlx>, pravijo, da je Treptov nato generala zares matirat in da ga je general potem izpustil v svobodo. »Vedite,« mi je dejal nek star učen Kitajec, »da je bil Fuang eden naših najboljših in najbolj slavnih šahistov. Zdravnik je moral bili naravnost veleum, da je bil dobil to igro! Iti mimo tega je moral imeti železne živce! Le kdo neki bi bil tako mirno igral za svojo glavo?«
Seveda sem si na vso moč želel, da bi bil osebno spoznal svojega rojaka, zdravnika Treptova. Nekoč sem naletel nanj v Šanghaju. Bil je visok, mršav gospod, čigar plavi lasje so že siveli. Krog njegovih odločnih ust je bil prijazen smehljaj. Seveda sem mu koj omenil njegovo slavno šahovsko igro. Pa je zamahnil z roko, rekoč:
»Ljubi Bog, ne smete verjeti vsako neumnost! Saj veste, da 60 Kitajci že deset tisoč let najboljši pripovedovalci pravljici Res je, šahiral sem s starim Fuangom, šahiral za svoje življenje, in stari bandit je bil kar preveč pripravljen, da mi vzame glavo! In pri vsem tem je bil veličasten šahistl Mislim, da bi bil slehernega naših mojstrov premagal.«
»Pa ste ga le vi vrgli, doktor,« sem navdušeno vzkliknil. »Kako pa potem šele vi znate šahirati!«
»Jej,« je dejal zdravnik in zamahnil z roko, »jaz se svoj živ dan nisem dosti zanimal za šah. Da me boste prav razumeli: nikoli nisem bil v stanu, da bi bil premagal kakega dobrega šahista! Vendar 6e nekoliko razumem na igro in znam kako igro podaljšati in zavlačevati. Mimo tega pa mi je prišel Fuang na pomoč. Koj je spoznal, da zna več ko jaz in se je hotel z menoj poigrati — kakor mačka z miško. In tako 6va šahirala sedem dolgih ur — najhujših v mojem življenju! In potem je bilo storije konec.
»Torej ste vendarle premagali Fuanga?«
Treptov se je smehljal. »Sem ga in ga nisem,« je dejal. »Premagal sem ga, ker ni znal francoščine. To je bila njegova napaka!«
Bil sem nekoliko presenečen. »Kaj pa ima francoščina opraviti s Šahom?«
»V tem primeru prav veliko.« je rekel zdravnik zamišljeno. »Pa dajte, da vam povem vse po vrstil —
Ko sem odšel od Fuanga, so me njegovi ban-dnti odgnali v mojo sobo in so me tu stražili do 1 večera. Krog osmih pa je prišel general, ki sem
ga povabil, naj pije z menoj čaj in naj bo ko doma. Imel se mizvrsten radijski aparat kratkih valov in sem prosil Fuanga, ali ga smem pripraviti, kar mi je on milostno dovolil. Tako sva imela godl>o, ko sva pila čaj, in tudi potem, ko sva začela šahirati. Pred edinim oknom je stalo nekaj banditov, med njimi je bil tudi rabelj, ki je ves čas brusil 6voj meč, nemara zato, da bi mi bil čim bolj olajšal slovo od tega sveta. Stari Fuang je bil dobre volje in mi je pripovedoval o svojih junaštvih, in šele krog devetih sva začela igrati.«
Treptov je nalahno vzdrhtel. »Pomislite: jaz in tisti človek, ki je od njegovega znanja zaviselo moje življenje, sama v sobi! Sediva pri šahovnici in je sleherni ves prežet z željo, da pobi je tekmeca!
Oba sva koj sprevidela, da je znal več ko jaz. Vendar sva si oba prizadevala, da bi igro zavla-čila. Jaz zalo, da bi si pridobil kaj časa, on pa, da bi povečal moj strah pred smrtjo. Še ni bilo enajst, pa me je že skoraj imel. Za hip sem bil postal lahkomiseln in je že kazalo, da l>o igro skončal. A jaz sem se kar s silo zbral in sem tako dobro šahiral, kot še nikoli v svojem življenju. Dozdevalo se je, da je začela generala stvar spet zanimati, moja odpornost ga je dražila in je igro spet zavlekel... Iz zvočnika se je ves čas oglašala godba. Nenadoma je bilo slišati bobne, nato neki glas in spet godbo.
»Zaradi mene ni treba, da ta vražja ropotulja tulil« je dejal general.
»Meni pa je to potrebno,« sem dejal jaz, »ker mi dobro dene za živce.« Vprav tedaj pa je godba prenehala in nek surov glas je nekaj zakričal.
»Kaj je pa rekel?« je vprašal general, kajti tisti človek je bil nekaj kriknil v francoščini,
»Napovedal je le naslov glasbe, ki sledi zdaj.« sem skromno odgovoril in se skušal nasmehnili. Nato sva šahirala dalje. Vprav pred menoj je bila ura in lahko sem opazoval, kako gre kazalec dalje. Počasi, neskončno počasi se je premikal, in začel sem se tresti. Šahovnica se je bila polagoma izpraznila in čim manj figur sem imel, tem prej je utegnil stari vrag pred menoj igro končati. Ob treh zjutraj sem bil tako razburjen, da mi je vse plesalo pred očmi. Kakor v megli sem videl pred seboj porogljivi, režeči se Fuangov obraz, in na šahovnico, ki je kar migotala pred menoj. Mehanično sem pograbil figuro in sem čulil, kakor bi imel kos ledu na tilniku.
Spet sem se ozrl na uro. Bilo je deset minut pred četrto. Zvočnik je tulil še zmeraj, in ta ropot mi je slednjič šei na živce. Vstal sem in ga zaprl. V nenadno tišino so padle Fuangove besede: ,Čez deset minut boš odšel s tega svetal'
,Tudi najboljši igralci se utegnejo zmotiti,' sem odvrnil. In začutil sam, kako sem postal hladnokrven in miren. ,V desetih minulih, Fuang, te bom premagali'
Bilo je tri in petdeset minut... Ob štirih je Fuang iztegnil svojo koščeno, rumeno roko. da bi napravil zadnjo potezo. Krog trdih ustnic mu jc igral leden smehljaj... Tedajci smo zunaj zaslišali strele, ljudje so kriknili, vrata so zahreščala in v sobi je stal mali stotnik, nameril je samokres na Fuangove prsi in dejal: ,Šah mat, general !'«
Treptov je končal in se zamislil. Bil sem razočaran.
»Saj stvar vendar ni tako romantična, kot setn si bil mislil! Prav za prav je bilo vse skupaj jako trezna zadevščina. Saj se tako rekoč niti ne da reči, da bi bili igrali za svojo glavo ...«
»Le nikar ne recite lega,« mi je doktor odvrnil in se krotko nasmehnil, >ko sem bil popoldne odšel od Fuanga, sem poslal klice na |>omoč v svet in sem iz Hoanghaja koj dobil odgovor, da bo stotnik s tisoč konjeniki takoi od rinil od lam, da bo Fuanga prepodil in rešil mene. .Ne vemo, kdaj pridemo,' so mi sporočili, ,vendar bomo poskrbeli, da bosle nenehano sprejemali poročila — in sicer v francoskem jeziku. Da ne bi postal na ta način kdo pozoren, bomo pa vmes dajali godbo.' In tako se je tudi zgodilo. Trije telegrafisti so tulili nekakšne pesmi — sai druge godbe itak niso imeli — vmes so mi pa poročali, kje da so že. Jaz sem jih tako rekoč kar videl prihajati. Sleherni hip sem vedel, kje so in sem moral igro naravnavati po tem prihajanju. Ali si morete misliti, kaj se to pravi, da morate pazfFi na igro in hkrati na poročila? Videl sem. kako me je stari Fuang počasi seganja! v kozji rog, in sem slišal, kako se mi reševalci bližajo. In ves sem se tresel ob misli, da bi utegnilo priti staremu vragu na misel, da bi me mattral, preden bi prišli konjeniki Bil ie okruten, star vrag in se je hotel zabavali... No, ali nisem igral za svojo glavo?«
Segel sem Treplovu v roko Pa ie bil le junaki In pa — sai je vendarle dobil igro, saj je bil slednjič vendarle Fuang premagani
S. S. VAN DINE:
37
Umorjeni Kanarček
»Prepričan sem, da je še na tisoče drugih, ki ga obožujejo« ji je odvrnil Vance, »Zal pa nimam zdaj nikake veselice, ki hi jo niogli narediti bolj privlačno 6 svojo ljubko prisotnostjo... Prišel sem v neki zelo resni zadevi... Znano mi je, da ste bili v prijateljskih stjkih z ubogo gospodično Marjeto Odeli...
Ob plesalkinem imenu se je mladenka zdrznila. Vsa ljubeznivost je v hipu izginila iz njenih oči, ki so se zabliskale in skrile za trepalnice.
»S kako zadevo prihajate vendar na dani Ničesar ne vem. Pojdite odtod s svojim odvetnikom!«
Vance pa nikakor ni bil voljan, da bi jo ubogal. Vzel je iz žepa cigaretno dozo in izbral cigareto.
»Vam je morda dim neprijeten? Želite cigareto tudi vi! Dobivam jih naravnost iz Carigrada jKitom svojega zastopnika. Boljših 6i no morete misliti.«
Gospodična je puhnila kakor mlada mačica in divje pogledala Vanceja.
»Pojdite odtod, če ne pokličem stražnika!« Pri teh besedah se je približala telefonu, ki je bil na mizi blizu nje.
Vance je počakal toliko časa, da je vzela slušalko v roko.
»Če storite to, vas dam pozvati na policijski urad, kjer boste zaslišani po vseh pravilih,« je dejali brezbižno, si prižgal cigareto n se udobno jzleknil v naslanjač.
Deklica je počasi odložila slušalko in 6e okrenila k nama.
»Kaj hočete od mene?... Morda sem res poznala gospodično Odeli, a kaj za to?... Kaj pa imate vi s to zadevo skupnega?«
»Zalibog prav nič!« je odvrnil Vance in se nasmehnil. »Zdi se prav za prav, da nima nihče z njo nikake zveze. Dejstvo je. da hočejo aretirati in obtožiti umora vaše prijateljice nekoga, ki tudi nima s to zadevo nič skupnega. Načelnik policije je moj prjatelj n zato mi je znano vse, kar se tam pripravlja. Policija je mrzlično na delu in nemogoče je vedeti, po kateri poti bo še krenila. Zdelo se mi je umestno, da vam prihranim cel kup neprijetnostim s kratkim prijateljskim razgovorom... Seveda, če vam je tako ljubše, bom izročil vaš naslov policiji in tedaj se bo sama zavzela za to. da vas temeljito izpraša na svoj ne-prekosljiv, čeprav ne preveč nežen način. Vedite, da zaenkrat policija še nič ne ve o vaših prijateljskih odnosih do gospodične Odeli in če boste dovolj modri, tega tudi nikdar ne bo zvedela.«
Deklica je še vedno stala poleg telefona, z roko naslonjeno nanj in je nepremično gledala Vanceja. Vancejev glas je bil brezbrižen, a izdajal je neko prisrčnost. Končno se je mladenka odločila in je zopet sedla na prejšnje mesto.
»Hočete zdaj cigareto?« je pomirjujoče vprašal Vance.
Sprejela je njegovo ponudbo, medtem ko je še vedno upirala svoj pogled v Vanceja. kakor da bi skušala spoznali, koliko mu lahko zaupa.
»Koga nameravajo aretirati?« je vprašala, ne da bi se pri tem zganila le ena poteza na njenem obrazu.
»Nekega gizdalina z imenom Skeel... Kako neumna misel, kaj ne?«
»Njega?«, Njen glas je izražal prezir in stud. »Ta nepridiprav? Saj bi ne imel dovolj poguma nili, da bi zadavil mačko!«
»Prav zares. Toda ta razlog ni zadosten, da bi opustili, da ga obsodijo na električni stol, kaj ne?« Vance se je sklonil naprej in se opogumljajoče nasmehnil. »Gospodična I.a Fosse, če sle pripravljeni govoriti z menoj pet minut in pozabiti. da sem tujec, vam dajem častno besedo, da policija ne bo ničesar zvedela o vas. Nikakih slikov nimam z oblastmi, a neprijetna mi je misel, da bi bil obsojen nedolžen človek. Obljubljam vam tudi, da bom pozabil, kje sem dobil jiojasnila, ki mi jih boste dali. Ne bovam žal, če mi boste popolnoma zaupali.«
Deklica je nekaj časa molčala. Uganil sem, da je skušala presoditi Vanceja. Končno je spoznala, da zdaj, ko je znano njeno prijateljsko razmerje do Kanarčka, ni imela kaj izgubiti s tem, če govori z Vancejem, ki ji je obljubil svojo zaščito.
»Mislim .da imato prav,« je dejala še nekoliko dvomeče, »a ne vem, zakaj mislim tako...« Umolknila je za hip. »Poglejte, dejali so^ mi, da naj se ne vmešavam v to zadevo. Rečeno mi je bilo, da bi na ta način lahko uničila svojo kariero. To pa mi nikakor ni všeč, ker sem vajena udobnega in razkošnega življenja.«
»Nikar se ne bojte, da bi vas pahnil v ne-
srečo,« jo je pomirjeval Vance. »Kdo vam je svetoval, da se ne vmešavajte?«
»Moj zaročenec!« je dejala Alys nekako samozavestno. »Zelo znana osebnost je in zato se mu zdi, da bi se ne spodobilo, da bi se vmešavala v zadevo Kanarčka kot priča ali kajpodobnega.«
»Prav dobro ga razumem,« jo prijazno pritrdil Vance. »A kdo je ta srečni Človek, Če smem vprašati.«
»Zelo prijazni ste,< mu je dejala in se nasmehnila. »A moja zaroka šo ni prišla v javnost ...«
»Nikar ne hodite brezsrčni,« je prosil Vance. »Dobro veste, da lahko prav kmalu to izvem. Če pa me prisilite, da ix>izvem kako stvar drugje, me s tem odvežete obljube, da vas branim pred javnostjo «
Gospodična I.a Fosse se je za hip zamislila.
»Res je. z lahkoto bi to izvedeli... Tedaj je pač vseeno, če vam sama zarpam svojo skrivnost in tako ohranim vaše pokroviteljstvo.« Široko je odprela svoje oči in zapeljivo pogledala Vanceja. »Vem. da mi ne boste škodovali.«
»Draga eospodična La Fosse!...« Naglas Van-cejevih besed je izražal presenečenje.
»Dobro: moj zaročenec je gospod Mannix, lastnik velike tvrdke za uvažanje krzna... Veste,« je začela razlagati. >-Louis, gospod Mannix, je precej občeval z Marjeto in zato noče, da bi se jaz vmešavala v to zadevo. Pravi, da bi mogla policija nadlegovati z zasliševanji in da bi zaradi tega njegovo ime prišlo v časopise. To p? bi lahko škodovalo njegovemu položaju ...«
»Razumem,« ie zamrmrat Vance. »Ali morda veste, kje je bil gospod Mannix v ponedeljek zvečer?«
Ul Capone se vrača...
Lizbona, v marcu. — Spočetka je šlo le od ust do ust, slednjič je prišlo tudi v tisk: »Al Caponcjeva tolpa je spet na delu.« Sam Capone, mojstrski gangster, živi seveda napol nor v svojem bivališču. Na višku svoje oblasti, v dneh prohibicije okrog leta 1920, so znašali prejemki njegovih zločincev in z njim zvezanih tolp več ko 100 milijonov dolarjev na leto. In sicer so imeli 60 milijonov od prodaje piva in žganja; 25 milijonov od igralskih beznic; 10 milijonov od zloglasnih hiš in kabaretov; 10 milijonov pa od raznih oderuških kupčij. Ko je bil leta 1931 Al Capone obsojen, predvsem pa po odpravi prohibicije, so gangsteiji obubožali, potem ko so prej s svojimi pištolami, strojnicami, tanki in podkupninami obvladali ves Čikago. Na vzhodu Amerike je letos februarja izjavil neki neimenovani gangster, da od leta 1933 ni zaslužil »več«, ko po 1000 dolarjev na teden...
A zdaj sc dozdeva, da je minilo teh »sedem let suhih krav«. Namesto alkohola ugrabljajo, tihotapijo in prodajajo meso, sladkor in kavo. Najbolj se obnese kupčija z mesom na črni borzi. Razne tozadevne preiskave so dognale, da na debelo koljejo živino v umazanih zakotjih in v temnih, z orožjem hranjenih ulicah in zato ima Čikago za seboj prvo majhno epidemijo zastrup-ljenja z mesom. V nekem majhnem okrožju Ohioa so dognali, da tri klavnice oskrbujejo z mesom črno borzo. Štirideset mesarjev, ki so prej po malem sami klali, je zdaj poklalo trikrat več živine ko v letu 1941. V Washingtonu so izračunali,
rEL*
KINO SLOGA
M-K
Ne zamudite ogledati si najlepše delo slavne pevko MARIJE CEBOTARI v velefllmu
»Odesa v plamenih«
V gl. vlogi Se Carlo NINCHI ln Rubl Dalma. FIlm nagrajen na zadnji kinematografski razstavi v Venezti. — — — PREDSTAVE od danes dalje ob 14. 15.60, 17.40 in 19.30.
rEU KBNO RIATBCA
Dnevno ob 17.30 In 19.30 odlična muzlkalna veseloigra z baritonistom GINO BECHIJEM v glavni vlogi. Oneretne arije in najnovejše popovke! :—: Soigralci: Carlo Campanini, Irasema Diltan, Paolo Stoppa
>Kjer prepirata se dva ...
«
Dnevno ob 15.30 A T.IDA VALI IN ANDREA CHECCHI v ljubki Igri iz dekl. internata
-m.
»Ura kemije«
u-n
rEU KINO UNION
»Svojo knjigo «em sežgal..: Ko sem Jo pisal, nisem Se poznal življenja
Začeti moram znova ...«
3®-
»Idealist Jakob«

V glavnih vlogah: Marina Bertt. Tina Lat-
tanzl. Masstmo Serato. Andrea Cheechl itd PREDSTAVE ob nedeljah, praznikih in ob delavnikih ob 15.30, 17.30 In ob 19.30. uri.
da gre 20—30 odstotkov vsega mesa na črno borzo. Veliki hoteli, ki hočejo svojim gostom po starem postreči, kupujejo meso vsi pri gangster-jih. Samo v New Yorku donaša izkupiček mesa na črni borzi vsak teden 2'/« milijona dolarjev. Oblasti so brez moči. List »Time« je napisal, da bi bila potrebna vsa ameriška armada, če bi hotele oblasti s policijsko silo nastopiti proti vsem tem majhnim in velikim zločincem.
Časnikar Raymond Clapper, ki veliko potuje okoli, je nedavno zapisal: »Prohibicija je bila nekaj drugega. Črne borze z mesom ne moremo z isto mirno vestjo uporabljati, kakršno smo imeli včasih, ko smo pili vtihotapljeni alkohol. Skoraj vsakdo, ki sem ga poznal, je kupoval alkohol od tihotapcev. Poslanci in senatorji so glasovali za prohibicijo, torej za »sušo«, pa so pili do onemoglosti ... A to so bili nekdanji, dobri časi. Človek, ki je v dneh prohibicije pomagal tihotapcem, je škodoval samo sam sebi. Ženska pa, ki dandanes vzpodbuja trgovca, naj prodaja blago s črne borze, škoduje svoji družini in svoji domovini. Urad za nadzorstvo cen ne bo mogel nikoli nastaviti preveč uradnikov za pobijanje črne borze mesa.«
Seveda pa ima pri tem, kot včasih pri pro-hibiciji, politika svoje prste vmes. Velike mesne tvrdke, ki jih zvezne oblasti pobijajo, podkupujejo krajevne oblasti in dajejo denar različnim strankam. Ze se pletejo niti, da bo za prihodnje ameriško volilno leto zavarovana podpora mogočnim gangsterskim organizacijam. Pridna gospodinja je v tej nevidni mreži nove organizacije le predmet brez svoje volje. Gangsterji skušajo priti v času splošne zmede v Ameriki spet na površje.
j SUižte |
Dobe:
Služkinjo ali posjrežnico
sprejmem. Florjanska ul. št. 26, I. nadstropje.
(b
Rumeno korenje
in krmilno peso dobite v skladiščih »Gospodarske zveze« v Maistrovi ul. 10
Čebulo po 2.60 lir
kilogram dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu.	(1
| Službi g
Jitttc:
Mlado dekle
žel t Iti k otrokom k posten! družini z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2297. (a
Izposodite si gramofon
In ploščo proti majhni odškodnini pri tt. »Eve-rest«, Prešernova ul. 44.

Dvoumno laskanje
»Gospodična, vi ste prva inteligentna oseba, s katero lahko nocoj spregovorim nekoliko besedi.«
»In koliko več sreče imate še vedno, kakor pa jaz.«
Sadje, zelenjavo, cvetje
Ima vedno na zalogi BALOH, Kolodvorska 18.
Ženski šivalni stroj
orlg. »JAX«, zelo dobro ohranjen in krojaški šivalni stroj v zelo dobrem stanju, prodam. Kamniška ulica št. 13.	(1
Sončno sobo
takoj oddam. Florjanska ulica št. 9, I. nadstr. (s
§ Poizvedbe B
m--
Izgubila je revna
dijakinja denarnico z malo vsoto denarja v petek, od kavarno Evrope do Obrtne šole. v tramvaju ali na cesti. Najditelja prosim, naj vrne proti nagradi v upravi »Slov.« pod št. 2300.
j PMnre |
Dražba lesa!
Začasna državna upra-a razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta Vittorla Emunucla III, št. 1, proda na javni pismeni dražbi dne 20. aprila 1943-XXI
865 m" mehke hlodovine,
posekane (v celih deblih) ob cesti Grčarice-Gotcni-ca (odd. 28 revirja Grča-rice B). Pogoji, tiskovino In pojasnila so na razpo laso prt gornji upravi.
Gumaste odpadke
vseh vrst plačamo po Izredni ceni. Dobava najpozneje do 16. aprila. — »Metalla«, Cesta Arielie Rea št. 16 (pri »Levu«),
|Kiiplnip|
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A. Kova-eič, Prešernova 44.
Boe, lisičje
in dehorjeve, nove In nošene, polhe, strojene in nestrojene, nove in rabljeno aktovke ter vse drugo kože divjačine kupuje stalno ZDRAVIČ, Ljubljana, Stari trg štev. 30.
Imminente a/ C/ne II y I A Al V kratkem v kinu U III U N
predvaja
diretlo da
t eJ_!i
Naročajte »Slovenca«!
... . v- »
Denar dobite
če nam prodaste svoje nerabne predmete: kovine, železo, vreče, krpe, gumo ln druge predmete. »Metalia«, Cesta Arleile Rea št. 16 (pri »Levu«).
V visoki slarosfi 69 lel nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba, skrbna mali, tašča, babica in prababica,
gospa
lulijana Supančič raj. Šuklje
vadniška učiteljica v pokoju
Truplo pokojnice počiva doma, Tumograjska ulica št. 4-II. Pogreb bo v sredo, 7. aprila ob pol 3 pop. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — Sveta maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 8. aprila ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Graz, Wien, 5. aprila 1943. Žalujoče rodbine: černivec, Suppantschitsch, Herz
Cnsn E5IPII3U5KEBR Pl3DKRn[i3fl
U. Mi o ni
1. POGLAVJE. V puščavi.
puščave velik okamenel gozd med Nilom in Rdeči
Morda je najbolj zanimiv de^ egiptovske čave ■•• ■	• > ■ >
dečim morjem.
Nepregledno obsežno ozemlje pokrivajo ogromna okamenela debla starodavne palme, zadnji ostanki obširnih gozdov, ki so poraščali puščavo. V številnih potokih in malih rekah je v starih časih tekla obilna voda proti Nilu in razlivala rodovitnost in življenje. Čudovito rastlinstvo sc je bohotilo po višavju in ravninah, po gozdni mehki zemlji pa so žitele vseh vrst živali.
Po spremembi narave, ki si jo lahko umiš-ljamo, ne moremo pa z gotovostjo trditi, so studenci usahnili in se reke posušile; noben pritok več ne obogati skope Nilove vode; deževju je bilo premalo in z vodo je izumrlo tudi življenje. Rastline so usahnile; živali so zapustile zemljo, ker ji je manjkalo vlage in zelenja iri so odšle drugam. Kjer je bila prej razkošna rast in nudila bujno življenje, je začela vladati smrt, nustala jc puščava z vsemi strahotami. Edina sled nekdanjega življenja, ki je tu nekdaj vladalo, sta bila dva okamenela gozdova.
Ne daleč od manjšega okamenclega gozda se odpira v skalovju votlina, zavarovana od velikanske gmote. Z marmorja kaplja neprijetno slana voda, ki leno namaka tla in napaja ter oživlja kako revno in skromno rastlinico, ter se zbira v majhno kotanjo.
Votlina služi za pribežališče in oporišče puščavskim roparjem, šakalom človeštva.
Štirje možje divjega obraza so bili zbrani v tej votlini, v senči štrlečih gmot, zapleteni v živahen razgovor. Kolikor manj so bili njihovi obrazi dobro obetajoči, toliko boljše jc bilo njihovo orožje. Vsak od njih je bil oborožen s kratkim mečem z lesenim ročajem, ki je bil okrašen s srebrnimi in medeninastimi okraski; vsi so imeli tudi loke čez rame in puščice v tulit. V nekem kotu so bile naslonjene na steni velike sulice z ostmi, širokimi za pest, orožje, ki je služilo za napad in obrambo in bilo zelo nevarno.
Štirje možje so bili v zelo živahnem razgovoru.
»Ne dotaknite se mi ga! Njemu dolgujemo rešitev dežele!« vzklikne Buket, najstarejši med štirimi roparji, visok, močan, razburljiv mož, s kratkimi, osivelimi lasmi, divjega obraza, kateremu je manjkal uhelj na desnem ušesu in konica nosu, kar je izgubil v neki borbi.
»Tujec jel« pristavi zaničljivo Ramuzenti.
Rumuzenti je bil nasprotje Bakcta; zelo majhen, sama kost, koža in mišice, nemiren, kateremu niso noge in roke nikoli mirovale. Bolj kot s svojim junaštvom, so je razlikoval od drugih s svojo prekanjenostjo, zaradi česar je bil zelo opasen nasprotnik in zelo dragocen
član male tolpe, h kateri je pripadal šele malo časa.
»Ali si mar Egipčan?« vpraša prezirljivo Baket.
»Jaz sem izvoljenec.«
»On ravno tako.«
»On ostane vedno ttijcc, ker se je pridružil rodu lksos, ki zatira Egipčane.«
»In kaj se bo rekli o tebi, ki jih primerno skubeš?« vpraša zelo prezirljivo Ameni, najmlajši med njimi.
»Pa vendar! On mi ni po godu!« pravi Ramuzenti.
»Jaz ga pa občudujem.« ugovarja Baket. »On je tisti, ki nam daje zadosti kruha. Kaj bi bilo ž nami brez njega? On je začel zbirati v sedmih rodovitnih letih žito in napolnjevati žit-nice. Ako bi ne bil tega storil, bi bili že od lakote pomrli.«
»Prokleti jud, ki je vešč svojega posla. Pokupil je. žito v letih blagostanja po najnižji ceni, zdaj ga pa prodaja po ogromni ceni,« odbije posmehljivo Ramuzenti.
»Koliko te pa stane žito?« vpraša Miebi, zelo debela, zelo mirna, zelo umirjena, pa zelo strašna in nevarna stvarca zaradi hladnokrvnosti, ki jo je znal ohraniti v borbi in velikih nevarnostih.
»Dobili smo potrebno žito, ne da bi ga plačali,« pristavi mali Rumuzenti z nasmehom.
»Gotovo; toda ako bi ga ne bil on prihranil v letih obilja, bi ga sedaj ne mogel prodajati, nihče bi ga ne dobil in mi ne bi bili imeli prilike, da si ga prilastimo in potoln/imo svojo pošteno lakoto,« pripomni mirno Miebi.
»Njegova zamisel jc bila izborna! Da smo mi prišli nanjo!« pristavi Ameni.
»Zakaj ga nismo poslušali? Vsem je priporočal, naj se oskrbe z žitom v letih obilja, da bi imeli kruha v letih lakote. Toda vsi so se mu posmehovuli in nihče mu ni verjel. Da smo ga vsaj mi poslušali! Zdaj bi lahko prodajali žito po najvišji ceni in si nakopičili mnogo denarja.«
»Jaz si denar rajši vzamem,« pravi Ramuzenti.
»Zdaj ga je malo v Egiptu.«
»Ker bo končno prišel ves v roke prokle-tega Zafuatpanca!« ugovarja Ramuzenti.
»Zelo verjetno. Pa čc bi si ga tudi nekaj ridržal, kdo mu more kaj očitati? Ali ni vsa-io delo vredno plačila?« vpraša Baket.
»Medtem je zdaj zelo težko najti koga. ki bi imel še denarja v izobilju, mi smo pa brez dela.«
»Kaj nam pa koristi denar?«
»Da kupimo kruha.«
»Kruh lahko dobimo, ne da bi ga nam bilo treba plačati.«
»Pozneje si bomo nabrali denarja. Saj pomanjkanje ne bo trajalo večno. Toda ta satan ni pokazal samo vsega denarja v Egiptu, marveč tudi vse dragocenosti, ki jih imajo Egipčani: dragulji, okrasje, obleka, vse je steklo v državno blagajno.«
»Ali so tudi tebi kaj vzeli?« odvrne Baket.
»Moje blago,« ugovarja Ramuzenti.
»Tvoje?«
C
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi
izdajaieij: inž. jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčic