ANO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 44 sGMHnoRMsmsKisauaiMaaKVaRBKiaraaflMB
DR. MIHA KREK
ESEOVENIA libre
BUENOS AIRES 31. oktobra 1963
29. oktober 1918
Naš, slovenski dan je to. Slovenski narodni praznik. Praznujemo ga demokratični Slovenci že 45 let. Komunistični režim v Sloveniji ga je sicer zatrl in nadomestil z obletnicami svojih sedmjh ofenziv, ustanovitve Osvobodilne fronte in ustoličenja komunistične diktature. Pa to vsebini in pomenu praznika za Slovence na- more škodovati pred objektivno in pravično zgodovino. Brisanje tega narodnega praznika in prepoved zunanjih slovesnosti bo ostalo le na komunizmu kot dodaten dokaz njegove sramote, popolnoma nepotrebne ozkosrčnosti, prikrivanja dejstev in po-tvarjenja zgodovine. Sicer so partizanski profesorji po univerzah v Jugoslaviji, kot je npr. dr. Mikuš v Ljubljani, trudijo na vse pretege, da bi študentom dokazali, da se je na slovenskem začelo resnično narodno gibanje šele s komunistično revolucijo v letu 1941, državno življenje Slovencev pa v letu 1945, ko je sovjetski general ustoličil Tita za diktatorja Jugoslavije in so v Sloveniji ustanovili komunistično republiko. Pa verjetno ne bo minilo novih 45 let, ko bodo te abotnosti ostale le še kot ža losten spomin na dobo, ko so tudi najvišje znanstvene ustanove morale suženjsko služiti v političnih, kulturnih in socialnih področjih totalitarnemu režimu vladajoče stranke, tudi če in kadar je bilo treba naravnost nadomestiti resnico z lažjo.
Kolikor huje pa komunizem doma skuša zabrisati resnično podobo naše narodne zgodovine, toliko večja je dolžnost Slovencev v svobodnem svetu, da jo ohranjamo svetlo in čisto. Na to dolžnost nas opozarja 29. oktober.
Leta 1918 so dozoreli stoletni napori našega ljudstva za dostojno in pravično mesto i r družbi narodov. Vsaj od leta 1848, ki ga imenujemo „leto prebujanja“ .avstrijskih narodov, so se Slovenci vztrajno in dosledno trudili za enakopravnost in pravico svobodne ¡rasti. To leto so na Dunaju in v Ljubljani razglasili program Zedinjene Slovenije. Dunajski nemški centralizem se je zahtevam, narodov uprl in bilo je treba 70 let .trdega, vztrajnega dela in bojev, bil je potreben poraz Avstro-Ogrske in Nemčije v prvi svetovni vojni, da se je mogel roditi uspeh leta 1918. V tej dobi smo se Slovenci iz ljudstva, ki ni imelo ne volje, ne sredstev za javno 'tekmo, preoblikovalo v strnjen, zaveden, zahteven narod. To je doba narodnih taborov ha katoliških kongresov,
, doba organizirane gospodarske samopomoči v svobodnem zadružništvu, doba od ■ prvih čitalnic do mreže prosvetnih društev po vsej slovenski zemlji, doba boja in ločitve duhov, doba ustanavljanja modernih političnih ¡strank, ¡ki so nam dale močna parlamentarna zastopstva. To je doba Antona Martina Slomška do Antona Mahniča in Bonaventure Jegliča, doba Franceta Prešerna do Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Franceta Finžgarja in Ivana Preglja. To je bii čas narodnega političnega vzpona od Bleiweisa do Ivana Šušteršiča, Janeza Ev. Kreka in Antona Korošca. To je bil čas, ko je malo, neznano ljudstvo Slovencev razvilo toliko jžilavost in vztrajnost, da je glas njegovih govornikov odmeval in vplival na razvoj, dogodkov v .Podonavju.
Le takp solidno pripravljen, z vsemi svojimi močmi usmerjen za cilj, je naš narod v odločilni uri mogel izkoristiti. ponižanje in poraz svojih tlačiteljev v prvi svetovni vojni in sam odločiti o svoji bodoči usodi.
29. oktober je praznik zmage suverene volje slovenskega naroda. Praznik zmage naše državne zamisli. Praznik in slavje naše narodne politike. Edinstveni dan v našem narodnem življenju.
Sovražniki slovenske svobode in neodvisnosti — notranji in zunanji imajo to dejstvo bolj živo pred očmi kot mi sami. Zato je naš narod moral na Kalvarijo okupacije in krvave revolucije ter v sužnost kom. diktature, Ker vemo, da duha tako vzgojenega rodu Slovencev ubiti ne morejo, so mu lomili in mu še lomijo njegovo demokratično hrbtenico. Zato so ubili njenega predstavnika Marka Natlačena, zato podrli mladinskega duhovnega vodnika Lamberta Ehrlicha, zato obesili Narte Velikonjo, Zato sta v Dachau morala umreti Pu-
ÏI.TOV SIJAJI MEDLI
V	davni skupščini ZN je imel Tito govor v srbščini. Policija je močno za-stražila vhode v stavbo ZN in prepove-dala vstop vsem tujim obiskovalcem, tako da so bilo galerije za gledalce prazne. V govoru se je Tito, kakor to dela tudi. Hrušcov, zavzemal za sožitje med. obema blokoma in predlagal vrhun. sko konferenco, na kateri naj bi izdelali pravilnik za tako sožitje.
Po govoru je imel. tiskovno konferenco. Newyorski dopisnik buenosaire-ške.ga dnevnika „La Nacion“, Santiago Ferrari, ki se je udeležil Titove tiskovne konference, je jugoslovanskega komunističnega diktatorja in potek, te konference popisal takole:
Skupinam, ki so protestirale proti Titu, ni bilo dovoljeno približati se vhodom stavbe ZN. Veliko število policije na konjih je zadrževalo v stranskih ulicah jugoslovanske begunce, ki so hoteli pokazati Titu svojo „naklonjenost“, ki jo gojijo do njega. Videl je že -dovolj sovražnih napisov v Washingtonu, kjer ne živi toliko brezdomcev. Njegovo spremstvo je imelo sitnosti s policijo ter je Tito zato odpovedal banket, ki ga je pripravil za nocojšnji večer (22. oktobra) v hotelu Waldorf Astoria.
V	dvorani Glavne skupščine so ga sprejeli z zmernim ploskanjem. Svoj govor je bral v srbščini, monotono, ne da bi napravil kakršno boli kretnjo ali odmor.
Nekaj trenutkov za tem se je predstavil časnikarjem v dvorani za tiskovne konference št. 4. Je človek nizke postave, čokat, obleka mu je prevelika, kakor da bi bil shujšal. Prav gotovo je shujšal, kajti, koža mu visi na licih in pod brado, tako da izgleda kakor izpraznjena žoga. Lase ima tanke, malo nakodrane, umazano svetle barve; obraz štirioglat in močno rjavkast, kakor da bi bil ožgan od sonca ali pobarvan od žolča. Ustnice se mu nikdar ne raztegnejo v smeh, pač pa nasprotno, ko je poslušal vprašanja, so se .mu stiskale, zavijale se navzdol kakor v posmeh, ko-vinasti naočniki pa so, ne vem zakaj, še večali občutek pomanjkanja odkritosrčnosti, ki je sevalo iz njegove osebe. Je zelo drugačen od imponentne osebnosti, kakor ga kažejo na fotografijah.
Prvo vprašanje je bilo o Kitajski: „Pred dvema letoma ste rekli, da se Kitajska ne sme vmešavati v evropske .zadeve. Ali bi to tudi danes izjavili?“
Tito nekaj razume angleško, ostalo pa si daje prevajati. Ko je slišal vprašanje, je pokazal na obrazu izraz nezadovoljstva in odgovoril, da tega ni nikdar dejal in če je dejal, da je mislil na ideološka .vprašanja. Nekdo drugi ga je vprašal glede položaja na indijski meji. Tudi to vprašanje ga je vznemirilo, ker hi moral govoriti o Kitajski. Omejil se je na odgovor, da želi, da bi tam vladal mir. Nadaljeval se je počasen proces vprašanj, prevajanj, odgovorov in novih prevajanj. Od časa do časa se je Tito razburil nad svojimi prevajalci.
„G. predsednik,“ je vprašal neki Južnoaraerikanec, „vi, ki ste pravkar obiskali več južnoameriških držav; ali se vam ne zdi, da je vsa latinska Amerika zrela za revolucijo?“ ,
Tito je MI edini, ki se ni smejal med splošnim in zelo dolgim krohotom, ki ga je povzročilo to ¡vprašanje. Odgovo-
celj in Žabot, zato sp nacistične, fašistične in komunistične sekire pokončale toliko naših duhovnikov, mož in žena. Zato so tisoči in tisoči umirali na Rabu, v Mathausenu in drugih mo-riščih Mussolinijevega in Hitlerjevega režima, zato so komunisti pobili .tedanjo borbeno mladino. v
Tudi doba od 1848 do 1918 je bila polna začasnih prehodnih porazov. Pa so Slovenci vztrajali. Ostali so narod trpinov in siromašnih, a svoje duše niso prodali-
29. oktober je sedaj slavolok zmage v narodnem življenju, ožarjen s plameni naknadnih žrtev za njegovo svobodo.
Naj hodi pred nami iz roda v rod: v zaupanje, da narod, ki je zvest, nikdar ne more biti do kraja poražen; v opomin, da le dosledna vztrajnost, požrtvovalnost in trdna povezanost vseh moči za osnovne namene vodi k novim uspehom.
Nb tem slavoloku je svetopisemski in Koroščev klic: Dvignite glave, ker bliža se vaše odrešenje!
ril je, da njemu ne pripada dajati mnenj, videl pa da je veliko, zelo živahno gitfenje za dosego reform. Končna- je prišlo vprašanje, ki smo ga vsi pričakovali.
„Ali predvidevate, g. predsednik, bodočnost, ko bo v Jugoslaviji dovoljena opozicija in ko bodo izpuščeni na svobodo ljudje, kakor n. pr. Milovan Dji-las ?“
Poslušal je vprašanje in prevod; napravil je zaničevalno kretnjo, toda zelo malo olimpično, in odgovoril:
„To je izključno notranja zadeva in se čudim, da se jo iznaša na tej konferenci.“
Pomanjkanje čuta, pa kakšno! Tako lahko bi mu bilo izogniti se in še ploskali bi mu, če bi le imel vsaj malo smisla za humor.
„Ali tu ni določeno, da je treba na tiskovnih konferencah ločiti notranja in zunanja vprašanja?“ je odgovoril, kakor da bi bil vprašan v debati v Glavni skupščini ZN.
Ko je šel mimo nas, sredi strnjene skupine, ki ga je obdajala, smo jasno čutili, da vsi ti ljudje pripadajo čudnemu svetu, ki ga z našim ni mogoče sprijazniti in to ne samo zaradi ideoloških razlik. Kar tiče Tita, je lepši na slikah. Celo sijaj njegovih gverilskih kampanj in njegovega legendarnega odpora proti Stalinu je vedno bolj medlel pred našimi očmi in razgaljal glavo mrzlega, majhnega in računarskega človeka.
Banket, na katerega je Tito povabil 1100 gostov in ki naj ti bil isti večer v hotelu Waldorf Astoria, je iz strahu pred atentatom odpovedal z navedbo, da odgovorni newyorški čimtelji niso pod-vzeli potrebnih ukrepov za njegovo varnost“.
Newyorški policijski* (.komisar Murphy je pritožbo označil za „popolno neresnost“. Poudaril je, da za varstvo Tita in njegovega spremstva ne bodo povečali že itak velikega števila policije, ki „je večje kakor običajno zaradi dvomljive narave Tita in njegovega spremstva“.
Protikomunisti so poleg drugih Titovih spremljevalcev napadli tudi njegovega osebnega stražarja generalmajorja Milana žeželja. Dva od napadalcev je policija priprla za čas Titovega bivanja v New Yorku. Njun advokat je izjavil, da sta hotela „zahtevati od Tita, naj izpusti nekatere politične pripornike, ali nekaj takega“.
Tito se je v soboto, 26. t. m. vkrcal na holandsko 38.000 tonsko luksuzno ladjo „Rotterdam“ za odhod v Southampton, Anglija, od koder se bo vrnil v Beograd. Ladja se je zaradi obvestila, da so nanjo postavili bombo, zakasnila jz odhodom za 40 minut. Tito je za to potovanje, iz New Yorka v Southampton, plačal zase in za svoje spremstvo ok. 30.000 dolarjev (pribl. 4,5 milijona pesov).
Novi angleški zun. minister Buttles ga je povabil na razgovor ob priliki prihoda ¡v Southampton v petek, 1. novembra. Tito verjetno tega vabila na bo! odklonil.
Vatikan: nepremakljiva Velika noč
Na Vatikanskem koncilu se najdlje vleče debata o vlogi laikov v Cerkvi. Na programu imajo vprašanje diakona-ta brez celibata ter problem laičnega sodelovanja in delovanja v Cerkvi sploh. Brez posebnih težav so izglasovali primernost opravljanja nekaterih mašnih molitev in. drugih obredov v modernih jezikih, kakor se bo pač zdelo potrebno posameznim škofom. Prav tako so izglasovali, da bodo lahko duhovniki molili brevir v svojem jeziku in ne več samo v latinščini.
Za ves svet pa je bilo najbolj zani-
mivo glasovanje o določitvi nepremakljivega datuma za praznovanje Velike noči in s tem v zvezi za določitev novega koledarja. Za je glasovalo 2057 udeležencev, proti 4, en glas je bil neveljaven. Določili so samo, da mora v novem koledarju teden obdržati sedem dni. Menijo, da bi določili Veliko noč v novem koledarju na nedeljo, 9. aprila. Vatikan ne namerava sam izdelati novega, trajnega koledarja, pač pa zadevo prepustiti Združenim narodom in drugim organizacijam, ki se z zadevo tega vprašanja bavijo že nad deset let.
I®0|iîiJsaBrBjsa æsa premirje v Bamako
Vojna v Sahari med Marokom in Alžirom za posest področja, bogatega mineralov, se je nadaljevala prejšnji teden. Prevladali so maroški oddelki.
Alžirskemu predsedniku Ben Belli se je posrečilo, kakor je izjavil on, pomiriti berberske upornike in jih mobilizirati za vojno proti Maroku. Istočasno so začele prihajati v alžirsko pristanišče Oran kubanske ladje, na katerih so pripeljali 40 sovjetskih tankov in neznano število sovjetskih lovskih letal Mig. Iz Egipta pa so odšle ladje, prav tako z orožjem ter večjim številom egipčanskih padalcev, ki jih je Nasser potegnil z bojišča v Jemenu, kjer se bori proti monarhističnim upornikom, Kateri so se uprli republikanski vladi, ki jo podpira Egipt.
Zahodnjaki so izrazili bojazen, da se lahko vojna med Marokom in Alžirom razplamti v svetovno krizo, če bodo vo-njo začele posegati tuje sile, kakor so to že storile na strani Ben Belle ZSSR, Kuba in Egipt.
Abesinski cesar Hajle Selasi ter predsednik države Mali Keita sta zato. posredovala pri Hassanu II. in Ben Belli, naj se sestaneta na pogajanja. Ta so se začela v torek, 29. t. m. v mestu Baniako, v državi Mali. Udeležujejo se jih Ben Bella, Hassan II., Hajle Selasi in Keita.
Izid pogajanj je negotov, tako menijo opazovalci, ker se doslej niti Hassan II. niti Ben Bella nista hotela odpovedati mineralov bogatega področja, v Sahari.
I Z
T E
N A
T E
E I
Medtem je Ameriško-srbski odbor v j
Papež Pavel VI. je na praznik Kristusa Kralja, po molitvi Angelovega če ščenja, ob oknu svojega stanovanja v vatikanski palači ,nagovoril tudi mno žico ljudstva na trgu Sv. Petra. V govoru je poudarjal pomen praznika Kristusa Kralja. Med drugim je dejal: „Praznik Kristusa Kralja, ki ga slavimo danes, nas opozarja na žarišče, ki je Kristus, v zgodovini in v svetu, vedno žarišče v razvoju dogajanj, h kateremu moramo stremeti. To žarišče nas opozarja na posledice, ki bi nastale, če bi Kristus bil vladar sveta v ljubezni, bratstvu in miru. Moliti moramo k Mariji z namenom, da bi se ta idealni mir in to idealno bratstvo po posredovanju Marije in po naših ponižnih prošnjah v resnici razširila v korist družin, poedincev in narodov po vsem svetu.
V	nedeljo je papež Pavel VI. proglasil za blaženega redovnika pasionistov Dominika božje Matere, ki je v svojem redu ustanovil „sveto ligo“ za zedinjenje z ločenimi kristjani.
V	Peruju je v andskem predelu Apu-rimac 700 kmetov napadlo posesti 300 kolonov. Kmetje so nosili velike napise „Zemljo ali smrt“. V spopadu med obema skupinama je bilo kakih 15 kmetov ubitih, kolonisti in orožniki so pa imeli okoli 30 ranjencev.
Na zasedanju glavne skupščine ZN komunistična Kitajska tudi letos ni mogla postati članica te svetovne organi-j zacije. Proti njenemu sprejemu je gla-| .sovalo 57 delegatov, za sprejem je bi-j lo 41 glasov, glasovanja se je pa vzdr-! žalo 12 delegatov.
Ameriški zun. minister Dean Rusk New Yorku objavil, da so demonstranti, v Bonnu zagotovil zahodno-nemško proti Titu dobili od svojcev v Jugoala-j	da ^ ZDA obdržale v Zahod-
viji pisma, v aten ji prosijo, naj j	emčiji svoje oborožene sile tako I plomat pesnik Giorgos Seferis.
„ne delajo to, kar so delali oktobra	1
dolgo, dokler bo to potrebno. Ob tej priliki je pa tudi poudarjal, željo, naj bi zahodnoevropske države malo več prispevale za obrambo Zahodne Evrope, kot pa doslej.
V	Rimu je na kongresu italijanske
socialistične stranke Pietro Nenni v uvodnem nagovoru pouda|rjal potrebo, da ta politična skupina znova omogoči sestavo sredinsko-levičarske vlade. To vlado naj Nennijevi socialisti ne samo podpirajo, ampak naj v njej tudi aktivno sodelujejo. Sestava take vlade je nujnost, pa naj bo to komunistom prav ali ne. Zahteval je dalje, naj stranka s komunisti prekine še tiste stike, kolikor jih še ima in naj odobri politiko zahodnoevropske obrambne skupnosti. Vodja levega krila stranke, ki vzdržuje stike s komunisti še naprej, Tulio Vecchietti, je na kongresu napravil veliko presenečenje. Bil je namreč zelo zmeren. Dejal je, da njegova skupina ne nasprotuje sodelovanju s krščanskimi demokrati v novi italijanski vladi.
Hruščov je izjavil, da je Sovjetska zveza opustila tekmovanje z Amerikan-ci kdo od obeh bo prvi poslal človeka na Luno. Kot znano so Amerikanci objavili, da bodo to lahko storili leta 1970.
V	Moskvi se je pričelo čutiti pomanjkanje bele moke. Zato je že več pekov začelo peči koruzni kruh. Pred tistimi pekarnami, kjer še pečejo bel kruh, so že v zgodnjih jutranjih urah dolge vrste ljudi.
Predsednik japonske vlade Hayato Ikeda je razpustil parlament. Nove volitve bodo 21. novembra.
t
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo je dobil bivši 63-letni grški di-
oktobra 1960, sicer nas bodo spet pre- j ganjali in mučili“. Prav tako so dobili j poročila iz. Jugoslavije, da je Titova po- \ licija že začela preganjati svojce letos- j njih protitrfcovskih demonstrantov in jih je mnogo zaprla. Advokat odbora Dudley Devine namerava zahtevati od ameriške vlade, da naj protestira pri jugoslovanski vladi zaradi preganjanja. Presednik odbora Vujnovič je tudi ob-
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Rešitev ustavnega spora v provinci Jujuy
Novo vlado je že ob njenem nastopu postavilo pred odločitev kočljivo ustavno vprašanje v prov. Jujuy. Dne 26. avgusta bi se bila morala tudi tam sestati novoizvoljena provincijska skup-
javil, da ima v rokah dokumentarne do- ščina ter zapriseči novega guvernerja
dr. Gregorija Horacija Guzmana. To se pa ni zgodilo. Peronistični poslanci so
kaze o preganjanju.
'■»MM «Ml
Guverner brazilske države Sao Pau-lo Adhemar de Barros je na kongresu svoje politične skupine — socialne napredne stranke — v mestu Belo Horizonte obtožil predsednika države dr. Goularta, da je glavni krivec za neprestano slabšanje gospodarskega položaja v državi. Izrazil je upanje, da bo ta politična skupina tudi pri prihodnjih splošnih volitvah porazila Goulartove labo-riste, kot je to storila pri zadnjih splošnih volitvah v mestu Sao Paulo.
pravilnost izvolitve guvernerja začeli osporavati in zato niso dopustili, da bi novoizvoljeni guverner dr. Guzman mogel pred parlamentom priseči. -To je storil potem pred komisarjem zvezne vlade, parlament se je pa postavil na stališče, da je provinca brez guvernerja in je zato določil za ta položaj za dobo, dokler se to vprašanje ne reši, podpredsednika parlamenta Maria Juana Carlosa O’ Arniča. Tako je provinca Jujuy do pred nekaj dnevi imela dva
guvernerja. Zvezna vlada je sedaj priznala za guvernerja dr. Guzmana. Pe-ronisti odločitev zvezne vlade napadajo ter ji očitajo, da je z njo kršila načela federativne ureditve države.
Nepomirljivost peronistov j
Po zadnjem zborovanju dne IT*, oktobra, o katerem smo poročali v zadnji številki, so peronisti za «javnost izdali proglas, v katerem v devetih točkah izpovedujejo svoje zahteve. Osvobodilno revolucijo z dne 16. sept. 1955 nazivajo „kontrarevolucijo oligarhov“, njene poznejše vlade pa „osemletno diktaturo“. Tudi sedanjo vlado napadajo in pravijo, da je protizakonita. Napovedujejo ji boj „brez prestanka“ in to „izhajajoč iz prepričanja, da oligarhija ne bo na miren način zapustila oblasti“. Kot „minimalne zahtev^ za pomirjenje“ zahtevajo takojšno razveljavitev vseh (Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2
ITOBODIA |t»f *Bia
Buenos Aires, 31. oktobra 1963

F spomin in zahvalo
„Če nikoli, ni dovoljeno pozabljati na božje darove, velja še mnogo bolj v primeri, ko je božja Dobrota cele narode privedla v kraljestvo božjega Sina in jim dala čast krščanskega imena. Prav zato se nam je zdelo primerno, dragi bratje, škofje slovanskih narodov, da Vam pošljemo to pismo in Vam osvetlimo izredno važen zgodovinski dogodek. Istočasno Vas vabimo z očetovsko in ljubečo besedo, da se skupaj z duhovniki in Vašim ljudstvom spomnite tega jubileja.
Ob tej priliki se potrudite ,da Vašim rojakom s primernimi proslavami prikažete življenje, kreposti, spoštovanje, načrte in napore sv. Cirila in Metoda, da bi spreobrnila h Kristusu te narode in da bi jih pripeljala h kulturi in civilizaciji.“
Tako je zapisal 11. maja 1963 v Rimu na praznik sv. Cirila in Metoda papež Janez XXIII. v pismu slovanskim škofom.
To pismo ,ki je eno najlepših priznanj zadnjega časa veličini dela sv. bratov Cirila in Metoda, je v celoti natisnjeno na uvodnem mestu prvega poglavja Zbornika Svobodne Slovenije za leto 1964.
Slovenci po vsem svetu so sledili pozivu papeža Janeza XXIII. in dostojno počastili njun spomin ob 1100-letnici prihoda med nas. V Zborniku-Koledarju so popisane proslave Slovencev v domovini, kjer so se vršile v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Bogojini v Prekmurju ter na mnogih drugih krajih. Pa ne samo v Sloveniji tudi v Beogradu pri slovenskih lazaristih na Ču-karici, so bile. širom Evrope so bile take proslave: na Goriškem in Tržaškem, na Koroškem, v Rimu, v Angliji, v Salzburgu, Koenigsteinu, v Belgiji in drugod. Na ameriškem kontinentu so bile v Združenih državah, Kanadi, v Argentini, in nad vse dostojno so se ju spomnili tudi Slovenci v Avstraliji.
Vse te proslave so popisane v posebnem članku in navedeni tisti, ki so sodelovali pri njih.
Poleg tega je v tem prvem poglavju Zbornika Svobodne Slovenije, ki je ves posvečen 1100-letnici prihoda svetih bratov med Slovane, tudi še zanimiv in strokovno napisan članek o delu in življenju sv. Cirila in Metoda.
/ Izseljenski študijski dnevi v Buenos Airesu
Za 22. in 23. okt. t. 1. je „Katoliški nih skupin. Vpraštnje je pretežno obde-
izseljenski odbor v Argentini“ organiziral študijska dneva v dvorani KA,
Montevideo 850. Namen teh razprav je bil urediti apostolsko delo med izseljenci in vživljanje (integracijo) evropskih izseljencev v Argentini. Vabljene so bile državne emigrantske oblasti, zastopniki argentinskih katoliških organizacij, škofijski direktorji za izseljen- Karla govoril o ptegledu delovanja med -sko vprašanje ter direktorji narodnost- i izseljenci v Argeifini, katoliških laičnih
lal na podlagi govorjenja o hrvatski skupini.
V sredo 23. okt je predsednik „Ustanove kard. Ferra'i“, p. Salani govoril o zanimanju papeiev Pija XII., Janeza XXIILjn Pjjvla VI. za izseljensko vprašanj e VZa njim j< tajnik Izseljenskega katol. odbora, p. Milan, misijonar sv.
nih izseljenskih skupin in njihovi zastopniki. Udeleževalo se jih je oba dni okrog 70.~7
Razpravljanja je začel v torek 22. okt. insgr. J. C. Carreras, pomožni škof kard. Caggiana in predsednik katoliškega arg. izselj. odbora. Najprej je odmolil v kapeli „Pridi Sv. Duh“, nato v dvorani v kratkem govoru poudaril važnost izseljenskega vprašanja in povabil k sodelovanju vse. Ti dnevi imajo namen vzbuditi vest in interes Argentincev in izseljencev samih.
Univ. profesor dr. O. Ventura iz Katoliške univerze je razpravljal o izseljenstvu v Argentini: zgodovina, statistika, zakonodaja. — Drug profesor iz iste univerze, p. Ant. Donini ,S.J. je govoril o celinski emigraciji in notranji emigraciji ter socioloških problemih, zvezanih s tem. — Popoldne istega dne je Litvanec P. V. A. Palubinskas govoril o evropskih naseljencih po drugi svetovni vojni ter njihovi integraciji (vživetju) v argentinsko življenje. Bistro je ločil integracijo od asimilacije (priličevanje). Prva je potrebna, druga za ohranitev skupin nevarna in nedopustna. Za njim je govoril Hrvat p.
Lino Pedišič OEM o analizi verskega stanja evropskih povojnih naseljencev in značilnostih posameznih narodnost-
organizacijah in > tisku. Prav pri tem referatu je omeni lepo delo Slovencev, zlasti v tisku in organizacijah, v primeru z drugimi nar<dnostmi, kar so z začudenjem pohvaliP prinesli argentinski časopisi, da imamo ojL21 izseljenskih publikacij Slovend 11. J Gotovo je bila statistika .drugih skflpm pomanjkljiva, vendar pa resnični Slovenci v tem prva-čimo. — ; Popoldie je blagajnik arg. katol. izselj. odbora Slovenec Rev. A. Orehar govoril o delovanju tega odbora^ organizaciji in poslanstvu vsakoletnega izseljenskega dne la prvo adventno nedeljo in o gospodarski podlagi za od-borovo delovanje. Razgovor se je vršil posebej o izseljenskem dnevu v pouk domačinom in toiažbo izseljencem. K zadnjemu predavanju je prišel tudi nuncij msgr. H. Mbzzoni, ki je razpravo vodil in nazadnje 5 blagoslovom zaključil študijska dnev». Predavanje je imel provincial misijomrjev sv. Karla Bor., p. A. Mascarello, podpredsednik odbora. Govoril je o potrebi poživitve dela izseljenskih dušni! pastirjev in škofijskih delegatov zal uspesno pastoracijo med izseljenci pod vodstvom Katol. arg. izseljenskega odbora. Med resolucijami, ki so bile sprejete, je omeniti one, ki govorijo o imenovanju izselj. dušnih pastirjev in izvedbi integracije v krščanskem smislu.
** SSiilsoi* v nebesih tako na zemlji**
Pod tem naslovom sta Slovenska katoliška akcija in Slovenska misijonska zveza vprizorili za proslavo praznika Kristusa Kralja v nedeljo 27. okt. t. 1. znano zgodovinsko dramo o propadu jezuitske države v Paragvaju „Sveti poskus“ modernega nemškega katoliškega dramatika Fritza Hoch-■vvalderja. Ta igra ima že svetovni sloves in je bila že prikazana v filmu, šla je pred leti tudi čez buenosaireške odre. Na odru Slovenske hiše (Ramon Fal-con 4158) jo je režiral Maks Borštnik in je odlično uspela tako v posameznih igralcih kakor v skupinskih nastopih. Igra je bila dobro naštudirana, podana, inscenirana in tehnično urejena ter je doživela velik uspeh. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes prinesti podrobnejše ocene, temveč s temi vrsticami samo opozarjamo na pomembnost te drame kot modernega oderskega de-
MSaj pravite, gospod dohtov
„Zato je mogel (kanonik Anton Vovk, op. pisca) brez strahu ostati med svojim ljudstvom (kakor je ostal mariborski ,škpf dr. Ivan Tomažič), ko so se vse premnogi kar na naglo poslovili od svojih vernikov in odšli v tujino, kamor jih ni nihče klical.“ (Dr. Stanko Cajnkar, Nadškof dr. h. c. Anton Vovk, Naši razgledi, Ljubljana 1963, str. 293.)
Rad bi, bospod doktor, zapisal ne- venski narod. Kolikokrat so bili v ne-
kaj bese(d v zagovor ljudem, ki so „odšli ^ tujino, kamor jih ni nihče klical“.
Najprej bi omenil, da se mi ne zdi plemenito napadati nekoga, ki se ne
more braniti. In Vi predobro veste, da jii,
Vam nihče od napadenih ne more odgovoriti v Naših razgledih. Je res tako, kot je nekdo zapisal, da so v rdečem .raju- vsi enaki, a so nekateri bolj enaki kot drugi. Sprašujem se, ali bi se Vi v demokraciji ne premislili dobro, pre-dno bi zapisali gornje stavke.
Potem pa k stvari: Mnogi dušni pastirji so se res poslovili od svojih vernikov in odšli v tujino. Res ,nihče jih ni tja klical in s krvavečim srcem so šli. Zakaj so šli? Zato, ker so morali v vojni skrbeti za svoje vernike in so morali v tej skrbi učiti svoje ljudi, da je komunizem največja nesreča za slo-
varnosti zaradi tega učenja. A zavest dolžnosti in ljubezen do vernikov je terjala tudi to žrtev. Prišel je konec vojne. Komunisti, ki so v boju bili poraže-
la, pa na pomembnost slovenske vpri-zoritve, ki je bila za udeležence premiere velik dogodek. Obe te dve oznaki naj bosta dovoljšen razlog, da občinstvo napolni dvorano tudi ob ponovitvi, ki bo na Vernih duš dan ob 19 zvečer.
1 Pred začetkom predstave je bila v Slovenski dvorani slovesna sv. maša. Imel jo je g. direktor Anton Orehar. Med njo je bilo ubrano ljudsko petje.
temi dušnimi pastirji, ko bi ostali? Poceni bi jo odnesli ,ko bi bili samo nekaj let zaprti. Večino od njih bi čakala smrt, kot je čakala toliko drugih. Vi mislite, da naj bi kljub vsemu ostali ? No, oni so šli. Seveda s privolitvijo škofa, ki je končno odgovoren za rešitev vernikov. Ta vaša skrb za vernike je odveč.
Med temi, ki so šli, je bil tudi predobri škof dr. Rožman. Nanj najbrž mislite, ko omenjate, da je mariboski škof ostal doma. Dr. Rožman je v skladu z naukom papežev obsodil komunizem, nekateri so mu očitali, da celo prepoz-, no. Komunisti so ga obsodili na smrt z obešenjem na Kongresnem trgu. Kjub tej grožnji je on hotel ostati doma. Prve dni bi se umaknil v kak manjši kraj blizu Ljubljane, toliko, da bi se polegla prva partizanska pijanost. Potem bi se vrnil v Ljubljano. Pa je nenadoma prišlo pismo s celovškega ordinariata, naj se takoj javi tam. Tako je odšel iz Slovenije. V Celovcu so mu povedali, da so ga hoteli s tem pismom samo rešiti
gotove smrti. Ni bil zadovoljen, da so ga izvabili iz Slovenije, in hotel se je vrniti. S težavo so ga pregovorili, da je ostal.
Potem pa ta Vaša osmrtnica nadškofu Vovku. Kolikor sem poznal pokojnega nadškofa, bi mu Vi mnogo bolj ustregli, ko bi mu ne pisali take osmrtnice. Gospod, ki je toliko pretrpel pod rdečimi, od dolgih nočnih zasliševanj in vsemogočega nagajanja pri birmova-nju in sploh v nadpastirski službi, pa do zaplembe cerkvenega premoženja in vsaj dopuščenja, da so ga pred leti na Dolenjskem živega zažgali, ta gospod pač ne bi rad na grob take hvale svojih mučiteljev, kot ste jo Vi v osmrtnici zbrali.
Ko človek z grozo gleda razdejanje, ki ga je komunizem v teh letih doma povzročil — saj je znano, da je že pol novorojenih nekrščenih, več ko pol cerkveno neporočenih, mladina razkristja-njena, vsa pravica do dobrega imena, izpovedovanja svojega mišljenja in vere, pravica združevanja, političnega delovanja in pravnega varstva uničena — se sprašuje, kdo je za vse to odgovoren. Ali niso odgovorni tudi tisti, ki proti duhu Cerkve hlapčujejo komunistom s hvalisanjem in prilizovanjem, tisti, ki priganjajo duhovnike v CMD, tisti, ki razlagajo cerkveni nauk brez cerkvene misije, tisti, ki objavljajo spise brez cerkvenega potrdila.
Kaj pravite, gospod doktor?
N.	N.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Kakor kaže, bo tu v Trstu začela izhajati nova revija s simboličnim naslovom „MOST“. Nedvomno bi bil potreben tak list, ki bi onim tam lahko povedal, kaj se godi na tem bregu, bodisi v širokem svetu bodisi med’ Slovenci po vseh kontinentih. Toda že dejstvo, da je list napovedan v pro-titov-skem časopisu (Novi list), kaže, da bo — če bo pač hotel predstavljati „most“ preko meje — smel govoriti le 6 stvareh, ki bodo tam dobili uradni „placet“. Kakšen pomen ima potem takšna nova revija? — Zdi se nam, da vse to spada v poglavje o „ponujeni roki“. Opažamo že nekaj časa, da se tam spet pojavljajo v revijah bolj pogostoma imena Vodnikov, Kocbeka itd., govori se celo, da se pripravlja Izbrano delo Stanka Majcna, bivšega podbana. . . Ali je to samo govorica) ali pa je znak, (la so v Sloveniji komunisti le uvideli, da so v svoji gorečnosti za rdečo kulturo šli vendarle predaleč, dalje kot njihovi gospodarji v Beogradu. Vemo namreč, da tudi verska svoboda ni v vsej Jugoslaviji nikjer tako okrnjena, kakor v Sloveniji, kjer ni nobenega verskega tiska, kjer morajo vse redovnice hoditi v civilu, dočim na Hrvatskem ali pa v Srbiji hodijo nemoteno v svoji redovniški obleki...)“
(Nadaljevanje s 1. strani)
represivnih predpisov, razpis novih splošnih volitev vseh zveznih, provincij-skih ter občinskih funkcionarjev in takojšno vzpostavitev peronističnega režima s Peronom na čelu.
Priprava zakonodajnega dela vlade in parlamenta
Poročali smo, da je namera novega predsednika sklicati parlament in senat na izredno zasedanje. V ta namen je pozval ministre v posameznih resorih, naj določijo najvažnejša vprašanja, o katerih naj bi razpravljala poslanska in senatna zbornica. Eno takih vprašanj bodo že petrolejske pogodbe, ki jih bo sedanja vlada razveljavila. Poleg državnega proračuna bosta obe zakonodajni zbornici razpravljali še o drugih važnih vprašanjih. Med drugim n. pr. navajajo tudi po#seben zakon za zaščito demokracije. Za tak zakon se zlasti zavzema nova politična skupina Revolucionarna demokratska fronta. Njeni predstavniki so bili te dni pri min. za notr. zadeve dr. Palmeri ter mu izročili spomenico, v kateri predlagajo, da morajo biti vsi totalitarizmi z zakonom prepovedani.
O vseh teh vprašanjih bo vlada predhodno razpravljala na seji, ki bo verjetno še ta teden.
Medtem politične skupine, ki so bile povabljene za sodelovanje z vlado, razpravljajo o zadevni ponudbi notr. min.
Demokratski socialisti in konservativci so se že odločili za sodelovanje, ki je za sedaj določeno za zasedbo gotovih, mest v državnih denarnih ustanovah in v diplomaciji, krščanski demokrati pa imajo prav te dni razgovore. S svoje strani za sodelovanje z vlado stavljajo več pogojev. Med drugim hočejo imeti svojega človeka v oddelku za šolstvo in vzgojo in v ministrstvu za pravosodje ter pouk, da bi zavarovali privatne kat. kolegije, univerze in druge vzgojne zavode. Zahtevajo tudi takojšnjo razveljavitev petrolejskih pogodb, odpoved sodelovanja z Mednarodnim denarnim skladom, razveljavitev vseh represivnih zakonskih določil, splošno amnestijo in ohranitev sedanjega zakona o sindikalnih—združenjih.
Vlada tudi išče možnosti za zboljšanje gospodarskega položaja v državi, da bi lahko zaposlila vse tiste, ki so sedaj brez dela. Teh je samo na področju Vel. Bs. Airesa nad 270.000, v vsej državi pa nad 700.000. Prav tako napoveduje boj analfabetizmu, zlasti po zadnjih statističnih podatkih, ki navajajo, da je v državi še vedno nad dva milijona ljudi, ki ne znajo pisati in brati.
ZBORNIK SVOB. SLOVENIJE ZA LETO 1964
je v tisku. Bo to obširna in vsebinsko pestra ter bogata knjiga. Doslej znanim in priznanim sodelavcem Zbornika so se pridružili še novi pisatelji in avtorji. Saj sodelujejo pri njem izseljenci iz vseh kontinentov in iz najrazličnejših držav.
CENA V PREDNAROČILU JE 470 PESOV. Ta znesek je možno plačati v več obrokih. Prvi obrok morejo plačati naročniki že sedaj pri vsakoletnih zastopnikih Zbornika Svobodne Slovenije, v Slovenski hiši in v vseh Domovih. Zadnji obrok pa bo vsak naročnik plačal ob prevzemu Zbornika, t. j. v prvi polovici meseca decembra.
Mladina ohranja izročila
Po že znanih vsakoletnih prireditvah škofovega zavoda s svojimi akademijami, se je letos prvič predstavila mladina zbrana * v Slovenski fantovski zvezi in v Slovenski dekliški organizaciji s celovečernim kulturno-prosvetnim večerom. Mladinski dnevi, ki jih prirejata obe organizaciji vsako leto so predvsem športno-telovadni nastopi, zato je bilo zanimanje veliko za to prireditev, ki sta ji mladinski organizaciji dali tako pomemben naslov: „Mladina ohranja izročila“.
Obe mladinski organizaciji sta imeli namen pripraviti to prireditev že približno pred dvema letoma. Toda zaradi razvoja in reorganizacije, ki se je izvedla lani, ko sta organizaciji z ustanovitvijo svojih odsekov po vseh slovenskih središčih Velikega Buenos Airesa zelo povečali delavnost med slovensko mladino, je prišlo do izvedbe šele letos. Upati je, da ta letošnja prireditev ni bila zadnja in da bo postala vsakoleten prikaz dela mladinskih organizacij na tem polju udejstvovanja. Uspeh te prve prireditve pa ju more in mora podžgati k še večji vnemi, da bodo bodoče prireditve pripravljene in izvajane v še boljši meri.
Zvezi mladinskih organizacij sta iz-
vedbo prireditve poverili krajevnim odsekom, ki so naštudirali posamezne točke programa, potem pa sta primerno uredili razvrstitev točk v celoto.
Naslov prireditve: „Mladina ohranja izročila“ in geslo: „Sredi sveta in tuje učenosti, — obetov, mater naših še sveti nam bakla“, ki so ju napisali v trajen spomin na lična vabila, nas bo vedno spominjal na to prvo mladinsko akademijo. In ne samo to, ampak tudi število nastopajočih — 111 slovenskih fantov in deklet — je dokaz ,da mladi slovenski rod hoče ohraniti izročila in da gre po začrtani poti vedno naprej, naprej do cilja, za ohranitev slovenske zavesti.
Ni mogoče navesti vseh, ki so se trudili za ta večer, bodisi da so nastopili ali pa pomagali pri podrobnih delih, toda vsem, ki so doprinesli svoj delež k prvemu uspehu, moramo le čestitati. Nekatere pomanjkljivosti — predvsem v rediteljski službi — pa bo popraviti in izboljšati. Tudi za to so potrebni nastopi, da vsi pridobe uglajenost in pravilen odnos do občinstva.
Po vseh krajevnih središčih je bilo mogoče opaziti že nekaj tednov nazaj neumorno prizadevanje, da bi čim bo-
lje naštudirali svoje točke. Sledile so vaje za vajo in je bil tu napovedani dan prireditve. Celotna režija je bila v veščih rokah Lojzeta Rezlja, pridno mu je pomagal Jože Žakelj in še cela vrsta pomočnikov, ki so skrbeli, da se je program odvijal čim hitreje. Skoro triurni prograin je moral biti res pestro razvrščen, in to se je prirediteljem v polni meri posrečilo. Scenerijo in potrebne kulise je naslikal umetnik Ivan Bukovec, posamezne točke pa je uvajal s primernimi besedami Božo Vivod.
Kmalu po napovedani uri je pričel prireditev predsednik Slovenske fantovske zveze Franci Tomazin. Po pozdravu duhovnih vodij posameznih odsekov, povabljenih gostov, članov in članic ter prijateljev mladine je v kratkem govoru povedal, čemu so dali prireditvi tako pomemben naslov. Dejal je, da današnja slovenska mladina, čeprav daleč od Slovenije, katere večina niti ni videla, hoče ostati zvesta izročilom svojih staršev, hoče ostati zvesta veri in slovenskemu narodu. Odobravanje in ploskanje, ki je sledilo govoru predsednika SFZ, je bilo pritrdilo vse navzoče mladine, da se zaveda svojega poslanstva v sedanjem času.
Po uvodnih besedah se je prišel odvijati pred gledalci program. Prve so nastopile članice dekliškega odseka iz
Ramos Mejíe, ki so naštudirale za to priliko simbolično vajo „šumi, šumi gozd zeleni“. Pripravila je vajo z veščo roko ga. Ema Blejčeva.
„Vse Gregorčičeve pesmi zvenijo, so pevne kakor narodne.. .“ S temi besedami je povezovalec uvedel novo točko, recitacijo Gregorčičeve ode „Oljki“ Štiri dekleta, članice odseka Carapachay, so jo res občuteno podale.
„Noč trudna molči, nezamudna beži, čez mestni trg luna sanjava...“ Toda fantje iz Morona ne spe. Pokazali so nam v besedi in petju vasovanje. Mi pa smo vsak zase obujali spomine na vasovanje doma. Besedilo vasovanja moronskih fantov je pripravil pesnik Branko Rozman, pesem vasovalcev je uglasbil Emil Adamič, solo pa je odpel Tine Vivod.
„Zdaj je pomlad, zdaj je petja čas — naj odmeva petja glas.. . “ Pod tem geslom so članice iz San Justa v belokranjskih nošah zapele venček narodnih. Vmesne solo so pele Anica Mehle in Barbka Maček; pesmi je naštudiral Rudi Bras.
„Težko že čakam večera, posedam na pragu tujine; z veliko svetlo roko večer mi sipa spomine“. Po teh uvodnih besedah so nam člani in članice iz Slovenske vasi prikazali delo in veselje
slovenske družine v času škofa Slomška. V prizoru, ki ga je napisal Nace Hladnik in tudi naštudiral, so nam igralci nazorno pokazali delo s prejo na kolovratu in pri navijanju spredene niti, pletenje košar. Pa tudi koledovanje in plese naših pradedov. Oče Franca Staniča, mati Francke Strahove, ded Jožeta Gerkmana ,babica M. Burjeve, hčerka Mimi Bokalič in otroka Glinšek Vinko in Rome Danilo so dokazali, da so že večkrat imeli priliko nastopiti na odru. Posebno sigurno je svojo važno vlogo kolednika postavil Burja Viktor, najmlajšim pa je nadvse ugajal prešerni godec Guzelj Stane.
Po kratkem odmoru je sledil drugi del. Tudi mladim slovenskim fantom pride pesem iz srca. Zato je bil res primeren uvod v kvartet fantov iz Ramos Mejíe: „Sem pevec, in peti mi vse je nh sveti; saj dani so glasi, da pojem si včasi. Zakaj bi ne pel?“ Kvartet Matjaž Maček, Vinko, Franci in Jernej Tomazin nam je zapel: „Fantje, kam v vas pojdemo nocoj“, „Prav lepo je res na deželi“ in „Moja kosa je križavna“.
„Cvetoči maj je prinesel na zemljo raj... A j, zbogom hram in pusta peč! Na polje zdaj in v park šumeč!“ S temi besedami nas je povedel napovedovalec z dekleti iz San Martina na običajni spomladanski izlet v „Parque Pe-
I
Buenos Aires, 31. oktobra 1963
SVOSODBA 81i®¥KIin
^Movicei/z
Smrt dr. Mirka Rupla. V Mariboru je 20. oktobra t. 1. umrl zadet od kapi prof. dr. Mirko Rupel, dolgoletni ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Pok. dr. Rupel je bil med najboljšimi poznavalci dobe slovenske protestantske književnosti ter je iz nje napisal več kvalitetnih del (Trubar i. dr.). Uredil je tudi izdaje raznih starejših slovenskih pesnikov in pisateljev. Bil je med vnetimi negovalci lepote slovenskega jezika ter je kot eden vodilnih sodobnih slovenskih slavistov odločilno sodeloval pri sestavi novega slovenskega pravopisa.
Zaradi naglega razvoja nekovinske industrije so na oddelku za montanistiko fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ustanovili tudi odsek za mineralurgijo.
V Ljubljani so začeli graditi novo strojniško fakulteto.
'Umrli so. V Ljubljani: Otmar Golob, vodja pravne službe ŽPT, Ivan Ahlin,
žel. poslovodja v p., Viljem Ogris, vodja avtoparka, Elizabeta Šavli roj. Manfreda, upok., Amalija Pavčič roj. Žajc, Marija Ravnikar roj. Zorc, Aleksander Gjergjek, šofer, Marija Koren, vdova po žel., Justina Trost, učiteljica v p., Josip J. Kuhar, Ivan Pečar, kleparski mojster v p., Jožefa Slamnjak, Peter Zaman, upok., Jakob Debeljak, iiivalid, Friderik Turnšek in Tone Zajec, mizarski mojster v Radomljah, Stanko Štru-melj, nadzornik nabave premoga v Trbovljah, Marija Šparovec roj, Lap v Ponikvah-Dobrepolju, -Dominik Mestnik, upok. v Trbovljah, Janez Zabukovec, biv. lesni trgovec v Krki, Franc Klemenc, rudar v p. v Zabukovici, Ana Lapajne, pčiteljica v p. na Bledu, Stanko Gro-han v Kranju, Ana Zakrajšek, pos. na VI. Ilovi gori, Franc Marolt, žel. v p. v Dolskem, Ludvik Kočar, avtomehanik iz Sebeborcev, Amalija Šketa roj. Sore v Žalcu, Stane Koštomaj v Celju, Srečko Jurjavič, logar v Idriji, Aliče Krej-či v Mariboru in Jože Jerebica, delovodja v Kopru.
ilOYINCI V A t © I H T I M I
roda za svobodo. Pokazal je, kakšno nasilje je uganjala Avstrija nad malim slovenskim narodom in tako mu je kratila njegove narodne pravice. Prva svetovna vojna pa je daU narodu priložnost, da doseže svojo svobodo. Deklaracijsko gibanje, ki je imelo svoj višek v Majniški deklaraciji, je pripravilo slovensko ljudstvo ra veliki osvobodilni dogodek, ki se je izvršil 29. oktobra 1918. Govornik, ki j« ta dogodek sam doživel in videl, je orisll neizmerno veselje in srečo ljudstia ob prehodu iz tisočletnega tlačanstva v svobodo. Ob zaključku svojih izvajanj pa je naglasil, da ječi danes naša draga domovina pod komunističnim jarmom in hrepeni po novem 29. oktobru, ki naj bi prinesel Sloveniji polno svobodo. Krepko ploskanje je sledilo tem govornikovim besedam. Proslavo je nato zaključil predsednik Škulj. Vsa dvorana je stoje zapela „Oče, mati, bratje in sestre“ Udeležba pri tej proslavi je bila kar lepa.
MAR DEL PLATA
Proslava 1100-letnice sv, Cirila in
Metoda
BUENOS AIRES Cvetka na grob pok.| msgra. M.škerbca naj bo prispevek 1000 pesov za tiskovni sklad Svobodne Slovenije. To je spomin na tisti dan, ko mi je pred 22 leti v svojem stanovanju dal prvi v roke Svobodno Slovenijo, ki je tedaj začela izhajati kot razmnoženina.
I Naj mu bo Bog plačnik tudi zato, kakor tudi pravičen sodnik in plačnik za vsa njegova dela.
Osebne novice
Poroke. V soboto, 19. oktobra sta se poročila naslednja para: Jernej Krošelj in Nelida Ester de Irlgoyen. Priči ženinu: njegova mati ga. Hedvika Krošelj, roj. Ločniškar, nevesti njen svak Oscar Lescano ter Matevž Vodnik in gdč. Ivica Bečan. Poročil ju je g. Janez Kalan. V soboto, 26. oktobra sta pa sklenila zakonsko zvezo Janez Kralj in gdč. Marija Škulj. Priči: ženinu Slavko Tršinar iz Chapadmalala, nevesti pa njen brat Jože Škulj. Poročil ju je g. župnik Matija Lamovšek v župnijski cerkvi v Itu-zaingo. Vsem ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Ignacija Groharja in njegove žene ge. Marije, roj. Moder se je rodil peti sinček. V Slovenski kapeli ga je krstil na ime Danijel g. direktor Anton Orehar; botra sta bila Jože in ga. Angela Lovšin. Srečni družini naše čestitke.
BERAZATEGUI
Proslava narodnega praznika
V soboto, 26. t. m. smo imeli lepo proslavo narodnega praznika 29. oktober. Rojaki se zavedajo važnosti te obletnice, zato so se polnoštevilno udeležili proslave, katero je pripravil odbor našega doma s šolskim tečajem v pestrem sporedu.	i
Narodno himno je spremljala živa slika na primerno okrašenem odru: de-i kle: in fant v narodni noši s plamenico in zastavo — simbol narodovega vsta-j jenja v zahtevo in obrambo 'svojih! pravic.	»
Sledila je zborna deklamacija otrok j „Mi vstajamo“.
Slavnostni govornik pesnik Igor g.i
V okviru učnega programa šolskega tečaja so priredili učenci s sodelovanjem pevskega zbora v soboto 12. t. m. popoldne v prostorih zavoda Divino Rostro .	. proslavo 1100-letnice prihoda slovanskih
zgoščenih, globokih m ^ ap0st0i0v sv. bratov Cirila in Metoda
A. Škrjanc je v tehtnih besedah nakazal ta dan pred 45 I me(j giovane_ leti, njegov pomen, smisel prave demokracije ter našega zadržanja tu v emigraciji. Za svoja izvajanja je žel navdušeno odobravanje.
Otroci šolskega tečaja so nas razveselili z ljubko domovinsko pesmijo, posebno pa se je izkazal mali mladinski zborček pod vodstvom g. J. Omahna, kateri je bil nagrajen z burnim odobravanjem, tako da nam je moral ponovno zapeti.
Sledila je recitacija Simona Gregorčiča „Soči“, ki jo je podal g. M. Cvetko.
Za zaključek so nam naša dekleta lepo in prikupno izvajala simbolično vajo „Domovini“.
Po proslavi je sledila čajanka s prigrizkom, pesmijo in zab|,vo.
Lepo je bilo in vsi smo bili veseli.
Slovenski dom v Berazategui ima v, prodaji srečke po 20 pesov, ki bodo izžrebane z božično loterijo, katerih glavni dobitek je 5.000 pesov in drugi 3000.
SreCke morete dobiti pri vseh odbornikih doma ter po vseh naših središčih.
Z nakupom srečk podprete ureditev Slovenskega doma.
Prireditev je otvoril g. Slavko Tr-j šinar, ki je v uvodnih besedah na kratko, a jedrnato očrtal delovanje sv. bratov v utrjevanju krščanske vere med tedaj
so se naši šolarčki oblečeni v narodne noše, z ritmičnim korakom pojavili na odru in nato zaplesali slovenski narodni ples ob spremljavi harmonike gdč. Marte Štrukljeve. Ritmično rajanje in prelivanje narodnih noš ljubkih deklic in dečkov je z lučnimi efekti napravilo na vse prisotne najlepši in nepozabni vtis.	j j j | j
Zatem je sledil Brahmsov „Ogrski ples št. 5“, katerega sta štiriročno izvajali naši mladi pianistki in sodelavki pri slovenskih prireditvah gdčni. Anka in Magda Pitterlovi.
Zaključna točka programa je bil nastop pevskega zbora z naslednjimi pesmimi: Gor čez izaro, Tam na vrtni gredi, En hribček bom kupil in Kje so tiste rožice.
Vsi, ki poznamo naše manjšinske in diletantske prireditve, smo bili naravnost presenečeni, kako se je naš ljudski pevski zbor izvežbal in izpopolnil v pravi koncertni zbor, ki bi tako lahko pod spretnim vodstvom zaslužnega in priznanega glasbenika g. ing. Pitterla častno nastopil na vsakem odru.
Predstava je bila prav dobro obiskana. ,S posebnim zadovoljstvom smo opazili tudi udeležbo naših rojakov iz Buenos Airesa, kakor tudi iz sosednjega Miramara, ki so gotovo odnesli prijetne spomine na to našo cirilmetodijsko proslavo.
Da pa je vsa ta proslava 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Metoda med panonske Sl|>,vence tako sijajno uspela,
Vsak teden ena
MOJ LJUBI JE PETER
Moj ljubi je Peter on pleše kot veter, ma f ir tali lep bel in je fantič vesel.
Ma mline, ma žage, ma ljubice tri, pa melje in žaga in ljubi vse tri.
4
Tri ljubce imeti so čudne reči, vsem trem se lagati ga malo skrbi.
«■■■■■■■■■■(■■■■■■■a ■■■■■■■■ ■■»■■■■■■■■■■■■■■■BiBBaaaaa
je zasluga nesebičnih in požrtvovalnih organizatorjev prireditve, predvsem ge. dr. Kisovčeve, ki je pripravljala otroke za odrski nastop in koreografsko izvedbo narodnega plesa, g. Borisa Kresnika, požrtvovalnega voditelja šolskega tečaja, g. ing. Leva Pitterla, neumornega vodje pevskega zbora in g. Slavka Tršinarja, ki je v verzih nazorno posnel nazanimivejše dogodke naše zgodovine.
Zvečer istega dne pa se je vršila še skupna večerja v hotelu Asturias: Ob tej priliki je starešina kolonije g. dr. Kisovec pozdravil prisotne goste in prijatelje iz Buenos Airesa ter v imenu slovenske skupnosti izrazil posebno priznanje in pohvalo prirediteljem proslave.
X. Y.
»Puihiliag&fsa v §S«*vei®*»2 Ameriki
deloma še precej poganskimi pa- lŽUPNIK MATIJA JAGER 70-LETNIK kulturno-prosvetno, karitativno in gos-nonskimi Slovenci, zasluge za uvedbo /
narodnega (starega slovanskega) jezika Med sedanjimi župniki slovenskih
CARAPACHAY
Proslava narodnega praznika. Preteklo soboto smo na prosvetnem sestanku v dvorani Slovenskega doma v Carapacharu proslavili 45-letnico osvoboditve slovenskega naroda izpod av-stro-ogrskega jarma, kar se je zgodilo 29. oktobra 1918. Ospredje dvorane je bilo okrašeno s slovenskimi zastavami in sliko dr. Antona Korošca, enega izmed največjih borcev za slovensko svobodo in samostojnost. Proslavo je začel predsednik Edi Škulj, ki je naglasil pomen proslave za ves slovenski narod in še posebej za nas izseljence. Vsi navzoči so nato stoje zapeli slovensko narodno himno ,;Naprej zastava Slave“. Učenec šolskega tečaja Žnidar je lepo deklamiral priložnostno domoljubno pesem. O pomenu 29. oktobra je govoril g. Rudolf Smersu, ki je s krepkimi besedami orisal stoletno borbo slovenskega na-
v cerkvene obrede in za prvo in najstarejšo našo narodno versko književnost.
Po njegovem izčrpnem govoru, kateremu so poslušavci sledili z velikim zanimanjem, je gdč. Marta Štrukljeva še v kasteljanščini obrazložila spored proslave, in seznanila neslovenske udeležence z velikim kulturnim delom teh učenih in svetih slovanskih blagovestnikov.
Nato je učenka Veronika Pitterle, ki se je že večkrat pokazala kot zelo spretna recitatorka ,prav lepo deklamirala pesnitev „Sv. Ciril in Metod“.
Tej je sledila Beethovnova „Patetična sonata on. 13“. katero ie na klavirju mojstersko izvajala naša znana, stalna sodelavka gdč. Marta Štrukljeva.
Nadaljnjo točko je izpolnila najmlajša učenka Suzana Rančnikova, ki je zelo ljubko deklamirala pesmico „Kje smo mi doma“.
Glavni del prireditve je pa bil prizor „Iz naše zgodovine“, katerega je v ta namen sestavil požrtvovalni narodni delavec naše skupnosti g. Slavko Tršinar.
Prizor je sestavljalo pet slik in siefer: Slovenci zapuste prvotno domovino, Ustoličenje na Gosposvetskem polju, Kmečki upori, Ilirija oživljena in Dan svobode.
V igri so nastopili vsi učenci šolskega tečaja, ki so pokazali mnogo
župnij v Clevelandu zavzema najvidnejše mesto. Je še edini iz vrste uglednih in zaslužnih slovenskih župnikov v tem mestu: Ponikvarja, Hribarja in Omana. Prva dva sta že pokojna, župnik John Oman pa uživa zasluženi pokoj.
f Župnik Matija Jager se je rodil 4. septembra 1893 v .Ljubljani.? V ljudsko šolo je hodil na Grabnu. Leta 1904 je začel študirati gimnazijo ma II. državni gimnaziji. Po maturi leta 1912 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. V jjuhov-nika je bil posvečen leta 1916. [Po novi maši je bil imenovan za' kaplana v Borovnici, ikjer je deloval štiri leta. Leta 1920' j'e bil prestavljen v Dob pri Domžalah/;Tudi v tem kraju — kot že prej v Borovnici — je razvijal vsestransko delavnost 4 leta, nakar je (bil ]oo polletnem bolezenskem dopustu imenovan za kaplana v župniji; sv. Jakoba v Ljubljani. Na tem mestu je zvedel, da župnik Jernej Ponikvar s slovenske fare sv. Vida v Clevelandu išče slovenskega kaplana. Jubilant se je takoj odločil za odhod v ZDA. Kaplansko mesto v župniji sv. Vida v Clevelandu je nastopil januarja meseca 1927. Tudi tu se je ves posvetil delavnosti. v dušnem pastirstvu in v vseh župnijskih organizacijah. Zlasti mladini je posvetil vso skrb. Zato je njegova velika zasluga, da tkzv. drugi slovenski emigracijski rod v tej župniji še govori slovensko. Farani, tedanji fantje in dekleta, sedaj že odrasli,
;yra“, ki so ga slovenske mladenke iasedle“ in preimenovale v „Park mla->sti“. V prizoru, napisal Zorko Simčič, i nam dekleta prisrčno pokazale zdra-
>	zabavo in veselje slovenskih mladenk x svojih izletih v naravo.
„Na nebu zvezde sevajo, na vasi fant-pevajo; pojo lepo, pojo glasno.. .“ Ok-t odseka iz San Martina, ki ga pod idstvom Vinka Klemenčiča sestavljajo arijan Jesenovec, Janez Hren, Marijan Janez Boltežar, Primož Marolt, Franc gart in Petkovšek Lado nam je ubra-
>	zapel „Venite rožce“, „Ob večerni •i“ in „Vinsko“.
Z „Gaudeamus igitur. . .“ smo se iiveli v lepe študentovske čase. štu-mtje Slovenske srednješolske zveze i nam po naslovu „Če študent na raj-i gre...“ v zborni deklamaciji — udentovskem manifestu, v katerem je la vključena Pregljeva „Molitev kato-ikega študenta“, najprej prikazali res-
>	delo mladih dijakov, ki so raztreseni ) vsem svetu, po vseh celinah. V dru-;m delu so pripravili izredno posreče-
>	„radijsko oddajo“ z raznimi pevski-i točkami, zaključili so jo s petjem roje himne, ki so jo morali na zahtevo >slušalcev ponoviti.
Pred izvajanjem „Lepe Vide“, je na-jvedovalee pripravil vzdušje: „Šla je
za zamorcem, še ozrla se ni po domu. Ali komaj je veslo udarilo in so se napela jadra, je lepa Vida kriknila od bolečine.“ Članici moronskega odseka sta izvajali melodramo „Lepa Vida“. K pre-šernovi pesmi je skladatelj Karel Jeraj napisal klavirsko spremljavo. Klavirski del je občuteno odigrala Metka Debe-ljakova, Jožica Lavričeva pa je prav tako ž vso'sigurnostjo istočasno recitirala. Lučni efekti so bili dobro preračunani in so tudi pripomogli k še večjemu učinku izvajanja melodrama, ki ga je naštudirala ga. Vivodova.
„Kadar zopet dom obiščem, moram priti k vam v nedeljo, ko mladina se slovenska, zbira že na ples se pod lipo“. In res prav v to okolje nas je povedla folklorna skupina članov in članic iz San Justa in nam zaplesala nekaj plesov. Kot že na svojem mladinskem dnevu, je skupina odplesala v belokranjskih nošah plese, ki jih je naštudirala Betka Maček.
Zadnjo, kakor tudi vse ostale točke te prve mladinske akademije je občinstvo nagradilo z obilnim ploskanjem. Mlademu slovenskemu rodu, ki nas je tako prijetno povedel v nekdanje čase, moramo biti hvaležni za ta lepi večer in mu samo želeti: „Ohranjaj izročila!“
B. S.
igralske sposobnost! m zelo gladko m, z vese]jem spominjajo tistih let, ko lepo obvladali jezik ter tvarino tako,, da 'med njimi nesebično ,deloval župnik je predstava tekla zares v naj epsem -	^	;l ^ ]epib prf.
redu v vehko zadovoljstvo občinstva ^ l teditev.ileta 1940 je Rev. Jager postal
je z dolgotrajnim odobravanjem dalo ■	^ ^...Barbertonu, ,0hio. Polnih dva-
pohvalo mladim igra cem. ^	_ najst let njegovega neumornega in trc
Veliko in veselo presenečenje pa je dgg.a d6ja je bdo posvečenih tej farh, vzbudila naslednja točka prograjna, ko ge danes viden rezultat tedanjih Jagrovih naporov sta nova lepa cerkev Kristusa Kralja in preuredba stare cerkve
* » »a # »fe • a ■	* L ■ **■
uaaauaoBnnauuaaaaaBBUBaaBei
USPEH SLOV. DIRIGENTA
V Svobodni Sloveniji smo poročali, da je bil slovenski dirigent Drago ši-janec — Mario Drago —: imenovan za dirigenta in vodjo Buenosaireškega sin-foničnega orkestra. Pred njim sta ta položaj med drugim zavzemala odlična argentinska skladatelja José Maria Castro in Raynaldo Zamboni.
Nastopni koncert z Buenosaireškim sinfoničnim orkestrom je imel Drago Šijanec v ponedeljek 21. oktobra v bue-
v lepo župnijsko dvorano.
\ Ko je letg 1952 tedanji župnik v župniji Marije* Vnebovzete v Clevelandu msgr. Vid Hribar zaprosil za upokojitev, je clevelandski nadškof Edvard Ho-ban imenoval za njegovega naslednika Matijo Jagra /
poda^sko.
S prihodom novih slovenskih protikomunističnih emigrantov se je zvišalo tudi število njegovih faranov. Župnik Matija Jager jih je sprejel z odprtim srcem in jim pomagal lajšati ter premagovati začetne težave. Dal jim je na razpolago župnijske prostore za njihove kulturne prireditve ter zlasti za sobotno slovensko šolo. ki jo obiskuje lepo število slovenskih otrok.
¡Njegove 70-letnice so se pevci in pevke cerkvenega zbora „Ilirija“ pod vodstvom M. Rakarja spomnili 3. septembra s podoknico. V pozdrav so mu zapeli'pesmi: Doni naj pesem, Zdravica in Pozdravljen bodi. Dne 4. septembra je bilo pri jubilantovi maši skoro toliko ljudi kot ob nedeljah; zvečer tega dne so mu priredili farani slavnostno pojedino v Charter house v Euelidu. Go-, vorilo je več Slovencev .Med njimi zlasti dr. Miha Krek. Vsi so mu izražali zahvalo za opravljeno delo in želeli še dolgo življenje, j
ŽUPNIK MATIJA KEBE 80-LETNIK
Sedem dni za župnikom Jagrom je v ZDA obhajal lep življenjski jubilej še drugi slovenski duhovnik. Je to g. Matija Kebe, župnik slovenske fare v Pittsburghu, ki je 11. septembra dočakal 80 let.
G. župnik Kebe se je rodil 11. sep- • tembra 1883 v vasi Dolenje jezero pri Cerknici na Notranjskem. Očeta je izgubil že, ko je bil star šele 7 mesecev. Nato je morala skrbeti za vseh šest otrok njegova mati Marjeta, roj. Martinčič. Jubilant je hodil v ljudsko šolo v domačem kraju, gimnazijo je študiral v Ljubljani, decembra 1901 pa odšel za svojimi v ZDA ter se naselil v okolici Pittsburgha. V ZDA je prevzel skrb za mladega fanta njegov ožji rojak ted. župnik slovenske fare Marije Vnebovzete v Pittsburghu Ivan Kranjec, doma iz Starega trga na Notranjskem. Nadarjenega fanta je spravil v šole in skrbel zanj, dokler ni v njegovi fari pel svoje nove maše 2. julija 1911. Prvo kaplansko mesto je jubilant dobil na slovaški fari sv. Cirila in Metoda v Char-leroi. Pa. Tu se je naučil slovaščine. Med Slovaki je deloval v splošno zado-
Tudi v tej župniji so župnika Jagra
čakale težke naloge. Cerkev je bila pre- voljstvo 5 let. V mestu Charleroi mu je majhna. Prav tako župnijska šola ni 1916 umrla tudi mati. S tega mesta je mogla zaradi pretesnih prostorov v oskrboval tudi misijonsko postajo v Fa nosaireškem gledališču Presidente Al- j vsem služiti svojemu namenu. Zato žup-j yette City. V decembru 1916 je bil ime-vear. Koncertna prireditev je bila po-! nik Jager ni dosti okleval. Po posvetu s novan za župnika na hrvaški župniji
svečena velikemu nemškemu skladatelju Rihardu Wagnerju -v njegovem spominskem letu. Zato so bile na sporedu same Wagnerjeve konpizicije in sicer uvertura iz opere Leteči Holandec, uvertura iz 1. in 3. dejanja iz opere Lohengrin, predigra k oper „Tannhäuser“, čarovniški ples prvega ene v „Trilogiji“, žalna koračnica iz open „Goetterdaem-merung“ in končno pndigra k operi „Meitersinger von Nuennberg“.
Občinstvo je bilo s concertno prireditvijo zadovoljno ter je. tako novega dirigenta Draga Šijana, kakor člane sinfoničnega orkestra n:gradilo z živahnim odobravanjem. Tud glasbeni kritiki so se o koncertu Buenosaireškega
farani se je odločil, da bo Mariji posta- j presv. Srca Jezusovega v McKeesportu, vil novo, še lepše s.vetišče, slovenski in; pa„ kjer je za dušni in telesni blagor angleško govoreči mladini pa prav ta- j hrvaških naseljencev skrbel polnih 18
ko preskrbel nove udobne šolske pro store. Staro cerkev je spremenil v športno dvorano in telovadnico, šolsko igrišče ob cesti Saranec pa dal asfaltirati.
To , delo je zahtevalo toliko naporov in finančnih sredstev, da njegovi žup-Ijani znova in znova zatrjujejo, da župnik Jager zasluži njihovo trajno hvaležnost že zaradi nove cerkve in šole, in če bi med njimi sploh nič drugega ne storil. Njegova delavnost pa ni bila omejena samo na pozidavo nove cerkve in postavitve novih šolskih prostorov,
sinfoničnega orkestra pod vodstvom j ampak se je raztegnila na vsa delavna Draga Maria pohvalno izrazili.	¡področja v njegovi župniji: na versko,
let, dokler ni bil po smrti Jožefa Šku-ra imenovan za župnika slovenske fare Marije Vnebovzete v Pittsburghu.
Delo, ki ga opravlja g. župnik Kebe med svojimi župljani-Slovenci in ne Slovenci je tako vsestransko, da je dobršen del zgodovine slovenske naselbine v Pittsburghu najtesneje povezan z njegovim imenom.
Obema jubilantoma v Severni Ameriki iskreno- čestita tudi Svobodna Slovenija ter jima želi še dolgo življenje v zdravju in moči, da bi mogla še naprej delovati med slovenskimi rojaki ter jim oznanjati božjo besedo v slovenskem jeziku.
Stran 4
\
STOBODHi SLOTlKin
Buenos Aires 31. 10. 1963 - No. 44
SLOVENCI PO SVETU
PISMO IZ ZDA
Shelton, 6. oktobra 1963.
Po dolgem času se zopet oglašam v Svobodni Sloveniji s kratkim poročilom.
Svobodno Slovenijo redno dobivam in vsi jo radi beremo. Lepo bi bilo, če bi se vsak zaveden Slovenec naročil na ta naš tako koristen časopis, edini slovenski informativni časopis v Argentini. Včasih nanese slučaj, da dobim tu osebo, katera ima sorodnika v Argentini. Seveda je moje prvo vprašanje, če je naročen na Svobodno Slovenijo. Na žalost je odgovor, da ne in tako kljub temu, da imajo tam sorodnike in znance, nič ne vedo, kaj se v Argentini dogaja, med tem ko sem jaz vedno na tekočem v vseh tamkajšnjih dogodkih. Žalostno je, ko človek pride do blagostanja, pa se ga polasti materializem, in na vse pozabi. So tudi izjeme. Ame-rikanci npr. celemu svetu pomagajo. Je mnogo dobrodelnih društev, katera skrbijo za reveže; kar je vredno posnemanja.
Leto je minilo in z njim tudi pikniki in veselice na prostem, katere prirejajo prijatelji in razni klubi; teh je tu mnogo..
28.	julija je slovenska fara sv. Križa iz Bridgeporta priredila svoj letni piknik, v logu Kolumbovih vitezov. Bil je eden najbolj obiskanih od vseh dosedanjih. Da je dobro uspel, gre zasluga tudi novim faranom. Tudi farani fare sv. Cirila in Metoda iz New Yorka so se pripeljali na piknik s tremi avtobusi; z njimi je prišel tudi njihov župnik.
Na pikniku so pekli prašiča. Bil je precej velik, zato se je pekel tri ure, da je cel log dišal po njem. Bil je tudi masten, tako je povzročil žejo in ga je bilo treba zalivati s pivom in drugimi pijačami. Kuharji in kuharice so imeli polne roke dela, medtem ko smo se mi hladili v senci in gasili žejo s pivom. Steklenice s pivom so pa bile tako majhne, da je bilo v njih piva komaj za dva požirka. Seveda so jih za to izletniki več popili in zato je bilo precej čistega dobička; kar 914 dolarjev! To je že lepa vsota in v pomoč cerkvi. Mladi so bili zaposleni na odru in se veselo vrteli. Saj mladi svet mora imeti nekaj zabave, glavno je, da je ista poštena, četudi se vrti.
Hladna jesen je zamenjala poletje. Slana je pomorila cvetje in vse, kar je bilo zanjo. Ko je slana pomorila listje na drevju v gozdu, zgleda, kot da je gozd znova oživel, Vsako drevo se je odelo v svojo barvo. Tako npr listi divjega kostanja so postali zlatorumeni, hrastovi rujavi; platano se blišči v svoji vinsko rdeči barvi. Bo -se druga drevesa, katerim pa imena ne vem. Med njimi so tudi nekatera še vedno z zelenimi listi, čeprav jih je slana že pobožala; .so odporni. Cel gozd žari in brsti. Tako tudi grmovje je v vseh mogočih bujnih barvah. Ko se tako vozimo po tem tako očarljivem gozdu, nam ne preostaja drugega kot občudovanje te krasne prirode in njenega Stvarnika. Ta čas se tu imenuje Indijansko poletje.
Moje poročilo je s tem končano. Drugič kaj več. Ob tej priliki pozdravljam Vas g. urednik ,vse naročnike in čita-telje Svobodne Slovenije ter sodelavce.
Ker ne dobimo nobenega poročila od Jelovinovih in Pavkovičevih, naj se oglasijo, da ne bomo v skrbeh. Isto tudi L.
M.	iz Ezeize. Tudi prijatelj Arnšek naj se kaj oglasi. Upam, da je ozdravel med časom, ko nimam nobenega poročila od njega.
S spoštovanjem
Frank Žele
Začetek slovenske šole pri sv. Vidu v Clevelandu. Slovenska šola v slov. župniji sv. Vida se je začela 14. septembra. Pouk je redno vsako soboto od 9 do 11,30. Ravnatelj šole je kaplan pri sv. Vidu g. Jošt Martelanc.
Letošnji občni zbor slovenskega akademskega društva SAVA je bil 31. av-
gusta ter 1. in 2. septembra v New Yor-ku. Vodil ga je dosedanji predsednik Ludovik Burgar. Na občnem zboru je imel predavanje g. dr. Joža Basa j. V globoko zajetem govoru je slovenskim akademikom podal ideološke smernice. Mlade slovenske akademike je zlasti pozival naj vztrajajo na načelnem stališču katoliškega svetovnega nazora ter jih pozval na neprestano borbo proti materializmu. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Aleš Krek, prvi podpredsednik Mihaela Ošaben, oba iz Clevelanda, II. podpredsednik Krista Košir Jz Kanade, tajnica Mojca Novak iz Clevelanda in blagajnik Lojze Arko iz Chicaga. V soboto 31. avgusta je bila uprizoritev komedije Roksi od Barry Connersa. Na 'oder so jo postavili člani društva SAVA s sodelovanjem članov društva Prešeren v režiji ge. Marjance Kalan. Po predstavi je bila družabna prireditev s plesom. Med udeleženci prireditve so bili med drugim Rev. Rihard Rogan, OFM, župnik fare sv. Cirila, Rev. Vendelin Špendov ' OFM, duhovni vodja SAVE, Rev. Rafael Sešek OFM, Rev. dr. Fr. Blatnik, Rev. Robert Mazovec, dr. Joža Basaj, dr. Ludovik Puš, dr. Puc in drugi. Občnega zbora so se udeležili 1 tudi člani umetniškega kluba Lok, ki1 so si v New Yorku ogledali več razstav.
II. mlad. športni dnevi
gredo proti kraju. Skozi dva meseta so se.yrsH^a P ° vseh naših krajevnih središčih športna tekmovanja med odseki SFZ. Zaključek II. mladinskih športnih dni bo v nedeljo, 3. novembra na tradicionalnem mladinskem dnevu na Pristavi z razdelitvijo pokalov.
Dosedaj se je že zaključilo tekmovanje v šahu in namiznem tenisu. V šahu je odnesel prvo mesto odsek Lands, v namiznem tenisu pa je zmagal odsek San Martín. V ostalih panogah pa se bodo odigrale zaključne tekme v teh dneh.
Tile so pa rezultati preteklega tedna: Nogomet: Lands 2 San Martin 4, odigrano v Slovenski vasi v soboto 26. oktobra. V Našem domu v San Justu pa so se odigrale isti dan naslednje tekme v odbojki A: San Justo 0 Morón 2; Lands 0 San Justo 2. B: San Justo 2 Morón 0; Lands 0 San Justo 2.
V petek, 1. novembra se bo odigrala nogometna tekma med odsekoma San Justo in San Martin. Na samem Mladinskem dnevu pa bosta tekmi—v____od—
bi. "d: San Martin : San Justo in Morón : Lands.
OBVESTILA
Slov. kat. akad. starešinstvo bo imelo redni sestanek drugo soboto v novembru, t. j. 9. novembra ob 19 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158. Predaval bo g. Ruda Jurčec o aktualnosti slovenstva v svetu.
Srednješolski tečaj bo v soboto 9. novembra ob 15,30 v Slovenski hiši.
Otroci šolskega tečaja A. M. Slomška v Ramps Mejii vabijo svoje mamice in vse prijatelje Slomškovega doma na materinsko proslavo, ki bo v soboto dne 9. novembra ob 17 v Slomškovem domu.
Svoje mamice bodo počastili otroci slovenskega tečaja Ivana Cankarja v Berazateguiju v nedeljo 10. novembra ob 16. Vsi Slovenci iz okolice prisrčno vabljeni!
Ne pozabite, da bo v nedeljo, 10. novembra popoldne ob pol štirih na Pristavi slavnostna proslava desetletnice obstoja slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna. Iskreno vabljeni!
Velika skavtska prireditev, ki bo v dneh 21. in 22. decembra na Pristavi. Slovenski starši in mladina naj ob tej priložnosti vidijo skavtski način vzgoje mladine.
<’e bi France Prešeren danes 'še živel, bi bil star 162 let 10 mesecev in 27 dni. Slovenski šolski tečaj v Moro-nu, ki ima ime po njem, pa bo drug mesec izpolnil deset let življenja. Zato otroci in učiteljski zbor tega tečaja lepo vabijo starše in vse rojake na proslavo, ki bo na Pristavi v nedeljo, 10. novembra popoldne ob 15,30. Pridite, da skupaj proslavimo!
25.000 pesov lahko zadenete le s 30 pesi! Tolika je namreč vrednost kom-
SLOVUVSKI DOM V SAN MARTINU
lepo vabi vse rojakinje in rojake na
martinovanje
ki bo na MARTINOVO NEDELJO, 10. NOVEMBRA popoldne v prostorih doma.
Kot je že navada, bo tudi letos na razpolago okusna GOSJA PEČENKA LJUDSKA VESELICA
Na predvečer, v soboto 9. novembra ob 20 bo na športnem prostoru velik šahovski turnir med 20 igralci Našega doma iz San Justa in 20 igralci Slovenskega doma v San Martinu.
pletne jedilne pcsode iz finega porcelana, ki bo glatni dobitek na tomboli Slomškovega dona, v nedeljo, 17. nov.
Mladinski izle v Parque Pereyra bo v nedeljo, 10 novembra.
Vseuč. prof. dr. Milan Komar bc predaval v sobot), 16. novembra ob 20 v Slomškovem dimu o aktualnem mladinskem vprašanji.
IM n H ■■■■■■ MM	»B ■■■«■■■■■ IID »»■«*•'«••*»»»•
NAJMODERNEJŠI HLADILNIK
sedaj z novimi izboljšavami.
V kvaliteti in epoti prekaša vse dosedanje
Opremljen ¿ modernim „cierre magnético“
Oglej in nalavi si ga pri
ŽENINI IN NEVESTE!
Za ustanovitev lastnega ognjišča Vam nudi posojilo pod posebno ugodnimi pogoji
’slovenska
'HRANILNICA z. z o. z.
Avda. San Martin 263, Ramos Mejia
Podrobnejše informacije v naši pisarni ob sobotah od 16. do 20. ure.
K ■« ■■■«■as c ■■■■«■■»■■n n W M> O a aBamaBBa
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Mijos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
Cena — kvaliteta
■
dolgoročno odplačevanje
T. E. 621-1036
■
Cerrito 2245 - Ljmas del Mirador ; * ■
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pia. bajs, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
■
Gospodinjsko
pomočnico
■
išče tričlanska slovenska družina • dnevno od 8—14
■
■
Plača po dogovoru.
■
\	*
Las Heras 1826, Capital	:
ADVOKAT
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
<
OC
m
Ul
>
o
2
■
er\
O
Ij
LlJ
S
> TOMBOLA
Za 30 pesov lahko dobite eno
izmed naslednjih vrednih
tombol:
•	Kompletna jedilna posoda iz finega porcelana (nad 20.000 pesov)
•	Miza (formica) s stoli
•	Več večjih in manjših preprog
•	Moško ali žensko kolo
•	Čajni servis
•	3 velike stenske fotografije (Vrba na Gorenjskem, Sv. Višarje pozimi in Pomlad v Martuljku)
® Kavni servis
® Prešita odeja
b> 17. XI.
na vrtu Slimškovega doma, Gstelli 28
RAJOS MEJIA
Slovenski šolski tečaj DR. FRANCE PREŠEREN Moron — Buenos Aires
SLAVNOSTNA
PROSLAVA
ob 10-letnici
Nedelja, 10. novembra, ob pol 4 PRISTAVA
•
Iskreno vabljeni!
c. * »Z« «a S Oi(J • <	FRANQUEO PASADO CoBceaián N* 6776
	TARIFA REDUCIDA , Cmcaai&i N 8826
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za leito 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, z* pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213

Božični paketi iz Trsta
oproščeni plačila carine. Pošiljamo tudi denar
OTON FRESL Maipu 735/1, Capital Federal
T. E. 31-5142
SDO- SFZ
Berazategui
Carapachay
Lanús
Morón
Ramos Mejía San Justo San Martín
12. MLADINSKI DAN
Ob 12 sv. maša Ob 13 kosilo Ob 15 proste vaje Lahka atletika Odbojka
SLOVENSKA PRISTAVA nedelja, 3. XI. 1963.
DAROVE IN PROŠNJE PRINAŠAMO V HVALO TEBI, GOSPOD: SPREJMI JJH ZA DUU:, KT SE JIH DANES SPOMINJAMO.	(Iz Darovanjskega speva)
V	TEBE, OČE, IN V SVOJ NAROD SO UPALI IN VE-
ROVALI TI, KI SI JIM UKAZAL ITI NA TUJI ZEMLJI S TEGA SVETA. TEBI SO POSVEČENE NJIHOVE ŽRTVE, KI TI JE LASTNO, DA VEDNO IZKAZUJEŠ USMILJENJE IN PRIZANAšlš. NE POZABI JIH ZA VEDNO; NAJ NE TRPE ZA NAŠ NAROD, AMPAK ZAPOVEJ, NAJ SE TA PO TEBI REŠI JARMA SOVRAŽNIKOVEGA,	(Po Prošnji, iz maše za rajne)
V	VE ČIN E JI SPOMINU BO PRAVIČNI; NE BO SE BAL,
DA BI KAJ HUDEGA SLIŠAL.	(ps 111, 7)
DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA NA DAN VSEH RAJNIH 1963	BUENOS AIRES
V nedeljo 27. oktobra zjutraj je po kratki, a težki bolezni izdihnil svojo plecnenito dušo naš dragi mož in oče gospod
Tone Potočar
K zadnjemu počitku smo ga položili v ponedeljek dne 28. oktobra ob 10 dopoldne na pokopališču v San Martinu.
, «
Čutimo se dolžni izreči zahvalo vsem številnim obiskovalcem v bolnišnici, posebno družini ing. Matičiča — gospej Lini, katero je Tone željno pričakoval vsak dan. Nadalje družinam gg. Fr. Hrovata, Korošca Frančka, Frančičevim, Hartmanovim, Poldeta Laha, Petra Klobovsa, Uršičevim, dr. Zupanca, Reparjevi ter sosedom Jurjevči-čevim, Česnikovim, šabčevim, Dimnikovim in Bambičevim. Vsi so ga tolažili in mu krajšali dolge ure v bolnišnici podnevi in ponoči. Hvala g,- Berlotu, ki je po č. g. L. Zajcu preskrbel Tonetu potrebno kri, kot tudi argentinskim tovarišem, ki so dajali svojo kii na razpolago. Zahvala č. g. Gromu za zadnjo tolažbo in vsakodnevno sv. obhajilo. Nadalje se zahvalimo vsem, ki so prišli kropit rajnega na dom in mu darovali vence in cvetje. Zahvala č, g. direkt. Oreharju, ki je ob asistenci č. g. Malija opravil sv. mašo in pogrebne molitve. Ob odprtem grobu gre zahvala slovenskim fantom iz San Jlartina, ki so mu v slovo zapeli Oj Doberdob, g. Radivoju Riglerju, njegovemu stanovskemu tovarišu, za lepe poslovilne besede. G. Matu Veži, ki se je od njega poslovil v imenu Sokola in jugoslovanskega društva in končno g. Ivanu Korošcu, ki je v tako ganljivem govoru opisal njegovo trnjevo pot do groba in mu stresel v grob na krsto, grudo ljubljene slovenske zemlje. Prav tako številnim rojakom, ki so Toneta imeli radi in mu to še zadnjikrat dokazali na pogrebu — Bog plačaj!
V Argentini žalujoča: žena Milena, hčerka Milenka in bratranec Jože Jenko z družino ter ostalo sorodstvo v domovini.