Leto V., štev. 250 Lftiblfana, četrtek, 23. oktobra 1924 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din laha}« eb 4 ijntra). Stane mesečno 20-— Din H inozemstvo 30*— s neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo* Miklošičeva sesta tL 16/1 Telefon St. 72. Dnevni za gospodarstvo prosveto In politiko UpravniStvo t Ljubljana. Prešernov« ul. št. 64. Telef. it 36 Podružnic! i Maribor. Barvarska uL 1 Celje. Aleksandrova e. Račun prt poStn. čekov, uvodu Štev. 11.842, LJubljana, 22. oktobra. Beograjski in zagrebški listi napove dujejo imenovanje volilne vlade narodne koalicije kot edini izhod iz krize. Precej zanesljiva poročila pravijo, da je gosp. Davidovič v svoji sinočni avdijenci sam priporočil vladarju, naj stori odločilni ukrep za končno razčiščen je položaja. Ako krona ne more znova poveriti vlade bloku, potem po Davidovičevem mnenju ne preoetaje drugo nego imenovanje kabineta, ki bo razpisal volitve. Gotovo je, da stojimo tik pred defi nitivnimi odločitvami. Gotovo je nadalje. da je zaeno z domisijonirainim kabi netom bloka Davidovič - Korošec-Spabo skrahirala tudi njegova metoda, ki je izigravala vprašanje sporazuma kot taktično frazo ter problem naše notranje konsolidacije vsak dan bolj komplieirala in kompromitirala* Slepomišenja je sedaj konec in treba je čistih računov. Politika sporazuma ni propadla, pro padla je le njena metoda. In želeli bi. da si tik pred preokretom gosp. Davidovič še enkrat dobro premisli. Pri njem je gotovo, da ga obvladuje dobra in poštena volja. Mi nismo brezpogojni zagovorniki ideje, da je treba kritični vozel presekati. Ce se ga da odmotati tem bolje. Gosp. Davidovič ima morda še priliko. da to poskusi. Kakor izgleda neverjetno. tako je po onem starem pra vilu, da šele smrt ubije zadnjo nado. treba smatrati, da ni izključeno, da se še v zadnjem trenutku posreči priprar viti HRSS do nekaterih najelementar-nejših koncesij napram narodu in državi. Nikdo ne more zanikati, da je v interesu samoobrambe državne misli neobhodno potrebno, da HRSS, ki na; tvori najjačjo moč v državni vladi, nudi državi vsaj nekaj garancije za svojo lojalnost. V beograjskih politična krogih se zatrjuje, da je gosp. Davidovič dobil danes od krone misijo, da še enkrat poskusi z Radičem na osnovi, ki je znana iz pogaianj za koncentracijsko vlado. Gosp. Davidovič to misijo zanika. Vočigled delikntno-sti take naloge. je demanti razumliiv. Se več. Za poskus pridobiti Radiča za novo pozitivno politiko, ni treba n ika-ke formalne misije, treba je lo dobre volie in monliSne odločnosti. Nova vlada še ni imenovana, situaciia še ni presekana in še vedno je prilika, da Davidovičev blok dobi krmilo zopet v svoje roke. Ako je kaj poštenosti in iskrenosti v Radičevih pripovedovanjih o sporazumu in o skupni državi, potem voditelju HRSS ne more biti nemogoče. da z malo načelno žrtvijo reši, kar 6matra oti za veliko življenjsko vprašanje tudi svojega hrvatsk^sra naroda. Ako pa ostane pri svojem, vse odklanja jočem stališču, potem iskreno želimo gosp. Davidoviču onega državniškega posruma. ki si upa priznati, da je bila pot zgrešena iu si upa pravočasno kreniti v novo smer. Ni dvoma, da so trenutki, ki so takemu poskusu še odmerjeni, prav krat ki in da je razvoj dozorel že tik do usodnega aut — aut. Najbrž nam že jutrišnji dan prinese odgovor. —■ ——M—— Oborožena sila Male antant^ Praga, 22. oktobra, s. politike, jave vzbudile veliko pozornost. Splošno . Iz Nepčiie EVAKUACIJA PORENJA. Dcrtmund, 22. oktobra, s. Davi je od-1 i šel iz Dortmunda vlak s četami tukaj-| šnje francoske posadke. V uradih železniških oblastev v Dortmundu ni sedaj več uradnikov francoske režije in francoskih vojakov. Ob pol 9. dopoldne je zapustil francoski general Marty z mnogimi častniki v avtomobilih Dortmund. Čete so večinoma še v mestu. Ves čas ni bilo nobenega pripetljaja. Elberfeld, 22. oktobra, j. Francoske čete so davi zapustile Remseheidt in Vieh-winkeL Francoski polk v Mettmnnnu je bil zamenjan po manjšem oddelku voja-| Jtva. Umik francoskih zasedbenih čet se ' je izvršil brez vsakega incidenta. VOLITVE V PRUSKI DEŽELNI ZBOR ISTOČASNO S PARLAMENTARNIMI, j Berlin, 22. oktobra, j. Pruski deželni j zbor je danes z nad dvetretjinsko večino i spreiel predlog, ki so ca stavile skoraj vse stranke in ki gre za tem. da se razpusti zbornica dne 6. decembra. Dan kasneje naj se vrše nove volitve. LUDENDORFF ZOPET KANDIDIRA. Berlin, 22. oktobra, j. Vodstvo narod- Eerlin, 22. oktobra, j. Vodstvo narodno - socialistične stranke objavlja, da je general Ludendorff zopet nosilec strankine državne liste DANICA ANDROLIČEVA IN SOOBTOŽENCI — OPROŠČENI. Beograd, 22. oktobra. V' s>boto se je pričela in danes zakliučila razp-ava v znani špijonski aferi Danice Androtičc ve ter njenih soobtožcnccv Sulejmana Avdagiča, študenta Ivana Mitkoviča, Kazimira Krušnjaka, bivšega kipetana 12. p. p. v Debru ter Petra Filipoviča. Razprava je med beograjsko pubiiko bu» dila dokaj interesa. Danes popoldne pa je bila razglašena sodba, po kateri so Danica Androličeva in tudi vsi njeni so-obtoženci radi pomanjkanja dokazov oproščeni. Praga, 22. oktobra, j. V južaoJcškem mestu Taboru se je začela danes pTd okrožnim sooiščem ponovna -azpriva zoper Jordana Cicankova, napačno Ata« nasa Nikolova imenovanega, ki ie dne 26. avgusta 1923. umoril v Pragi HvSega bolgarskega poslanika in zemljoradniške ga voditelja Daskalova. V prvem pro« cesu, ki se je vršil pred par mcseci v Pragi, je bil Atanas Nikolov — tokrat se še ni vedelo, da se v resnici piše Ci« cankov — oproščen in so ua namera vili izgnati na Bolgarsko. V zadnjem trenut« ku pa se je dognalo, da si jc nadel mo« rilec napačno ime, nakar je dežemo so« dišče odredilo ponovno kazensko raz« pravo. Hkrati je bilo za razpravo dele« girano okrožno sodišče v Taboru. Cicankov se je zagovarjal s tem, da je postopal po povelju makedonske or» ganizacijc, čije vodja, pokojni Aleksan« drov, je v makedonskih gorah izrekel smrtno obsodbo nad Daskalovom: pou> d ar j al je, da bi njega samega doletela smrt, ako ne bi poslušal po-ei i a. .>odi« šče je medtem prejelo tudi dopis «ma« kedonske organizacije« v Ženevi, ki iz« javlja, da je obtoženec postopil na od* ločno povelje organizacije in da se mn ni mogel odtegniti. Ženevska policija jO na zadevno vprašanje odgovorila, d* jI ni nič znano o kaki makedonski organi« zaciji v Ženevi. Obtožnica izvaja, da pretnja makedon ske organizacije zločin kvečicmj moti« vira, da ga pa ne more oprostiti. Vdova umorjenega Daskalova se ie prid-užil« razpravi kot zasebna udeleženka in jO zastopa brnski odvetnik in znani poli* tik dr. Stransky. Cicankov je danes izjavil, da je že v svojem prvem procesu povedal popoU no resnico. Nalog za umor Daskalova je dobil od Todora Aleksandrova. Med obtožencem in predsednikom sodnega dvora je prišlo na današnji razpravi do ostre kontroverze. Cicankov je namreč rekel o bolgarskem ministru OSovu, ld se nahaja v Pragi in je bil prijatelj Da* kalova: «To je tat in jemlje podkupili« ne. Sicer je pa to itak tudi tukaj (na Ceškeml v navadi*. Predsednik ga je ostro pokaral. Francosko službeno priznanje sovjetov Pariz, 22. oktobra, j. Francoska vlada js poslala v Moskvo brzojavko, s katero priznava sovjetsko vlado de jure. Hkrati -ia brzojavna nota naglaša, da se nd more odreči pravicam francoskih državljanov v Rusiji. DEMISIJA KOMANDANTA FAŠISTOVSKE MILICE. Rim, 22. oktobra, a. Fašistovski mitični general De Bono, popreje šef javne varnosti v Rimu, je danes poslal Musso-liniju pismo, v katerem pravi, da odstopa kot poveljnik milice, ter da izroča Mussoliniju 150 legij milice, pripravljene za vsak njegov migljaj. Mussolini le de-misijo sprejel in odgovoril de Bonu s posebnim pismom, v katerem se mu zahvaljuj ter mu obljublja, da ga bo na prihodnjem ministrskem svetu predlagal za guvernerja Somalije. 22. oktobra: CURIH: Beograd 7.55. New-York 520, London 23.415, Pariz 27.15, Milan 22.59, Praga 15.475. Budimpešta 0.0068. Bukar : rešta 2 95. Sofija 3.75, Dunaj 0.00735. TRST: Beograd 33.20 do 33 45, Dunaj 0.023 do 0 033. Praga 68.40 do 68.80, New-York 22.85 do 23.05. DUNAJ: Beograd 1026 do 1030, Budimpešta 92.30 do 9310, London 320.000 da 321 000, Milan 3082 do 3094, New-Yort 70.935 do 71.185. Praga 2117 do 2127, dinarji 1017 do 1023. PRAGA: Beograd 49. Dunaj 4.71, 147.75. Pariz 177-875, New-York 33 95. BERLIN: Beograd 6.105, Milan 18.24, ! Praga 12.51, London 18-89- LONDON: Beograd 310. Italija 10350, New-York 450.62, Dunaj 319.000, Praga 150.75. j NEW-YORK: Beograd 144.75, Italija ' }35.50. Pariz 524.50. Švica 1925, Praga | 289.625, Rumunija 57.25. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade OBTOŽBA PROTI KLERIKALNIM MINISTROM SUŠNIKU IN KORO-ŠCU. — TUDI DAVIDOVIČEVEC. BIVŠI MINISTER. M1LOJE JOVANOVIČ BO OBTOŽEN. Eno glavnih agitacijskih sredstev, ki jih je SLS z najostudnejšo demagogijo izrabljala, je bil «boj proti korupciji*. Dokler so bili klerikalci v opoziciji, ni bilo dneva, da bi njihovi listi ne udriha« li po samostojnih demokratih radi Ko« ropcije. Celo našemu listu so očitali, da ie zajemal iz korupcijskega fonda, če« tudi je »Slovenec«, ko smo ga dobro za« grabili za jezik, kmalu utihnil ter s tem molče priznal svoje obrekovanje. Čim pa je nastopila tigrovska vlada, se je kmalu izkazalo, da so klerikalci kot opozicionalci zato toliko kričali o ko« rupciji, ker se je korupcije zahotelo — njim samim. Prvi je zagrabil — v kori« to sam zastavonoša klerikalne pošteno« • ti «Slovenec», ki je kot vladni reptil dobil za izlet v Švico tisoče frankov iz reptilskega fonda, kar v ostalem niti sam ni tajil in je le dejal, da jc pravično, ako «tudi on» enkrat pride do pečenke. Znova je treba ugotoviti, da do danes še noben drug slovenski list ni dobil podpor iz reptilskega fonda. Tega je sposoben le škofov list, ki je bil vajen zobati iz korupcijskih jasli tudi že na Dunaju. Dočim so klerikalci neprestano diu« gim jamo kopali, da bi iih zagreoli radi korupcijo, izgleda, da je prišel čas, ko bodo njihovi ministri sami zleteli v ja* mo, ki so jo tako pridno konali. !z Beograda poročajo, da sti radikal« ski in samostojni demokratski klub skle nila, da predložita obtoZbo radi korup« ~;ie proti ministru prometa g. Antonu Sušniku in to radi nepoštenega naročila tračnic in voznega materiala. Obtožba pravi, da je nabavo materiala sankcioni« ral finančno « ekonomski komitet mini« strov. Dne 11. julija sta predpisala na« čin naročila minister financ in minister prometa. Nato se je imela zvršiti lici« tacija po redni poti in po zakonskih predpisih. Ali s prihodom nove vlade g. Davidoviča se je novi minister prometa g. Anton Sušnik izognil tem prelpisom in skrivaj sklenil pogodbo s tovarnami nepravdno kupil posestvo Cirila Mliko« tina v Splitu za svrho humanitarnega železnicarskega fonda, četudi ie ^onifi. ja dala mnenje, da dotično posestvo ni pripravno za določeno svrho. Proti klerikalnemu ministru dr. Koroš« cu je tudi že sestavljena obtožba radi znanega nakupa amerikanske robe, ki ga je dr. Korošec izvršil brez zakonitega predpisa in ki je povzročil državi več« milijonsko škodo. Za obtožbo proti dr. Korošcu se namerava porabiti gradivo, ki ga je svoječasno zbral sam šef blo« kaške vlade g. Ljuba Davidovič. Izgleda pa, da ne bodo v jamo padli samo klerikalni ministri, marveč tudi davidovičeve!. Kakor doznavamo iz Beo« grada, bo opozicija zahtevala tudi pre« iskavo proti bivšemu ministru prehrane in obnove Miloju Jovanoviču radi po« godbe s Češkoslovaško za izvoz 200.000 centov svinjskega mesa in masti. V to afero je, kakor je znano, Dila vmešana subotiška klavnica in takratni minister Miloje Jovanovič. Značilno je, da je po« ročilo anketnega odbora začasnega na« rodnega predstavništva od 26. novembra 1919. v tej zadevi podpisal tudi Nastas Petrovič, notranji minister sedanje Da« vidovičeve vlade. Naravnost tragično je, kak bo koncc «sporazumaških» antikorupcionistov. Na ši tigri so vse oblajali, ko so med !jud« stvom z besedami «pobijali» korupcijo. Danes stoje na sramotnem odru klerikal ni ministri in baš samostojni de« mokrati, ki so jih klerikalci z največ« jo krvoločnostjo naskakovali, so tudi v najhujšem boju ostali čisti in neomades ževani. Tri mesecc je tigrovska vlada imela časa, da nastopi proti korupcionistom. A kaj je storila? Po treh mesecih jc za sle« pilo javnosti vrgla pred parlament csnu tek protikorupcijskcga zakona, o kate« rem trdijo pravniki, da je le «prazen pljusek v vodo«. Čudno to ni, ako po« misimo, da tigrovska vlada tekom treh mesccev korupcionistom niti enega 'asu Dortmunder Union Fabrik Otto VVolf. j ni izkrivila. Vse bi lahko dala že po ob« V ministrskem svetu se ie opravičeval da je država pri tem imela dobiček 25 milijonov Din ali firma ic medtem že bila angažirana, da ta material nabavi potom reparacij in je dobila od «rajhs« komisarja« 70 milijonov Din ra izvršitev tega naročila. Tako so tračnice bi'e pla» čane s 95 milijoni Din in na :a lačin je bil pogažen zakon, država pa oškodova« na. Minister se obenem obtožuje, da ie stoječih zakonih aretirati in obtožiti. Nič ni storila in sedaj šele vidimo, za« kaj nc. Zato je pa tigrovska vlada s tem več« jo vnemo preganjala slovenske uradni« ke in učitelje ter jih metala na cesto, ne da bi jim mogla očitati najmanjše ne« korektnosti. Mesto, da b: pob<'Ja'a ko« rupcijo, je sama na debelo uvajala ko« rupcijo. zahtevati zaupanja od strani Hrvatov. Jovanovič je iz širše sporazumaške kom- Iz radieevskega tabora R\DIC V «SL OBODNEM DOMU» ŽIGOSA SVOJE LASTNE POSLANCE. — cHRVAT» O KONCENTRACIJI- Zajrrsb. 22. oktobra.; razum in pravi, da za vsemi radikalskimi Današnji Radičev , ki da je vrgla Davidovičevo razum- Na mes'° zloglasnega Pašica so > vlado. Vendar Radič tudi Davidoviču ni- i ospredje porinili Ljubo Jovanovida. kate-kakor ne more odpustiti, da se je uklonil remu sicer vsa Cast' a se ^ doslei 5e m in podal demisijo. S tem vred pravi Ra- oddvopl od Pašiča in zato tudx ne more dič za vse srbijanske politike, da so se pred drugim ustavnim faktorjem izkazali, . ,:la se ne zavedajo svojih poslanskih pra-;.-vic in dolžnosti, in se obnašali bolj kot i-Stpajdaši kamarile» nego kot predstavniki naroda. I Najinteresantnejši pa je v članku pa-^us, v katerem Radič estro kara tudi svo-% je lastne poslance, ker so pri volitvah J Skupščinskega predsednika glasovali za v'1/jubo Jovanoviča. In srbijanski demo-ji. Jcrati so to celo proglasili za zmago parlamentarne večine, dasiravno pa na dru-, strani svojih zemljoradnikov niso mog- Potrebno mero opreznosti. |:lti pregovoriti, da bi tudi oni glasovali - iisa Jovanoviča. Predsedstvo HRSS. je v Zagrebu zaključilo, da se v nobenem f Slučaju ne sme glasovati za Ljubo Jovanoviča, ie zato ne, ker je tudi predsedniku HRSS. od zanesljive strani iz Beo-|'grada javljeno, da to izvolitev baje želi ■ .drugi ustavni faktor, a zaprav kamarila. In vendar so za Ljubo Jovanoviča glasovali tudi naši poslanci pač v oni staro-znani hrvatski dobrodušnosti, ki se tudi drugače imenuje .. .» Radič je torej hud na svoje poslanske ovce, ker je z izvolitvijo Ljube Jovanoviča pobito njegovo nedeljsko prerokovanje, da bo v skupščini zagospodaril radičevec, ali pa je vsaj izgubljen dema-goški moment, kajti Ljuba Jovanovič bi bil izvoljen tudi brez radičevskih glasov in brea radičevske , ki se drugače imenuje — bedarija ... Zato, da zdaj lahko slepari svoje seljake. . češ kako je Radič nepopustljiv napram Beogradu, graja javno vse svoje poslance radi malenkostne formalnosti, ki so jo zagrešili s tem, da dr. Maček slučajno ni utegnil k telefonu povprašat gospod ina predsednika I Kaj torej pomeni vsa jata radičevskih poslancev v Beogradu in vla-dinem bloku, ako niti njihovega enoduš-nega glasovanja, bodi ie po lastnem sklepu ali Davidovičevem priporočilu ne odobri diktator stranke! V vsakem slučaju pa predvčerajšnja parlamentarne s tem dobiva svojo pravo senčno plat, kakor tudi Radičeve vsestranske lekcije vedno bolj odkrivajo razbitost, nesoiidnost in špekulantsko neiskrenost med sporazumaši. Gospodje pa r. so vsekakor še nadalje pripravljeni, pro-- vajati konsolidacijo. Današnji j dosegel višek in celo hladni gentlemeni odlagajo običajne tp»-ske vljudnosti. Zdaj se politične zadeve ?e manj tretirajo: oglodano kost ruske oogodbe prepuščajo zmernemu Asquithn. Llovd George, Churchill. Birkenhead in Ohamberlain, ki so tudi leto« najhrupnej-ši, pa se vedno bolj lotevajo osebnih vprašanj. Tako je Churchill. Id n ie vidi na fotelju zunanjega ministra, strašno grmel proti socialistom na shodu v Oueens-TTnflu. Macdonalda je orisal takole: »To ie človek, ki pobija kapitalizem, a se ne obotnvln s biti za prvo priložnost, da sam postane kapitalist. Postal i« akcijo-nar velike industrijske firme, ki izdeluje žive?! za ljudstvo. Da. socijalisti so vsi ve* »K manj hinavci!« Tudi lord Birkenhead zna lepo govoriti, n. pr. »Če bi se nnprarii histormt 4 letne vojne, ne bi našli trenutka, d? Macdonald ni z vsemi silami pomagal Nemčiji in škodoval lastni deželi.« Delavski voditelji imajo torei opraviti z ogorčenimi nasprotniki. Prišlo je večkrat že do dejanskih spopadov. Tako ie množica pretepla delavskega kandidata v Belfastu. Posebno hnd položaj ie v vaseh. Macdonald je bil v več vaseh izžvižgan in zasmehovan. Kmetje bo mu vpili: »Dol z rdečo zastavo! Ti ?| prodan Rnsiji! Boljšrvik! Izdajalec! Glasujte za Baldwina!« Pri vhodu v ras Ross so kmet.'e postavili ogromno tablo z napisom: »Biskviti so najboljši«. (Aluziji nr avtomobil, ki ga je Macdonaldu podaril neki fabrikant biskvitov.) Seveda ni povsod tako hudo. Ponekod je Mr.cdonald sprejet z velikanskim navdušenjem in mu prirejajo dolgotrajne o racije. Lnhonr Partv s svoje strani tudi ne ostane dolžna vitezom okoli Churchilla, ako pravi njen letak o Llovdu Geor-geu, da jo »prodal vsa načela liberalizma.* Macdonald sam tudi ne izbira več besed. Na shodu v Barrvju je opsoval konservativce in liberalce, da »spominjajo na garje ve pse, ki stikajo za živežem po smetišču.« Volilna prognoza se do zadnjega pisma ni dosti izpremenila. Se vedno imajo največ šang konservativci in najmanj liberalci. En del liberalnih volileev se nagiblje h konservativoem, vendar upa delavska stranka, da bo v okrajih, kjer je liberalna stranka umaknila kandidate, liberalni volilci raje oddali svoje elaso-ve njej kot konservativcem, katerih proglas vsebuje neke zavite stavke o pro-tekcijonizmu. O protekcijonizmu pa se liberalnemu volilcu ne sme govoriti. kakršno so tudi v tem škandalu dokazali naši avtonomistični tigri? + «Mi sami in samo ml!» Klerikalce je samo treba spustiti h koritu, da se vidi koliko je vredno njihovo govorjenje o »ljudstvu«. Tedaj pride lakomnost in egoizem črne gospode takoj do izraza tako, da tudi slepec lahko vidi. da SLS v resnici ni ljudska, pač pa duhovniška stranka, ki zlorablja vsikdar in povsod ljudstvo le zato, da na njegov račun skrbi za kasto svojega klera. Tigrovski postne; lahko postane samo duhovnik, ali pa človek, ki je brezpogojni hlapec du-hovšč'ne ter zlasti verni sluga škofovske politike. Zato Je SLS pri zadnjih skupščin skih volitvah izrinila iz parlamenta tudi dr. Gosarja ter ga postavila za kandidata v Ljubljani, kjer je vedela, da ne bo Izvol.en. In priznati se mora, da Je bil dr. Gosar med klerikalnimi kandidati še edini Iajik, ki je Imel nekaj samostojnega mišljenja in širšega obzorja. Danes je dr. Gosar in njega struja popolnoma uničena in v SLS imajo poleg škofa izključno besedo katoliški mamonisti. Kako v praksi spoštuje SLS ljudstvo, je razvidno z mest, ki jih slovensko ljudstvo Dopisi HRASTNIK. III. izkaz darovalcev za zgradbo Narodnega doma v Hrastni« ku: Gdč. Lila Vastič 25 Din. gg. Alojz Babič 88 Din, Rudolf Zupan 44 Din, Franc Razboršek 25 Din, Rudolf Babič 33 Din. Alojz Podlunšek 21 Din, Hof« bauer Lojze 200 Din. — Dalje gospa Krista Lukič, Vršac 20 Din, g. I. Benči. Da, lesni trgovec, Ljubljana 200 Din, gdč. Mara Jenkova, Hrastnik 25 Diru — Nabralo se je pri rudniških uradnikih, poduradnikih in delavcih 3092 Din. g. Lojze Hofbauer nabral o raznih prilikah 3431 Din, dalje se je nabralo pri Za« vrašku 35 Din, ob 20-letnici »Streiskc« ga kluba« 265.05 Din, pri odhodnici inž. Kalina 76 Din, pri učiteljskem zborova« nju 120 Din, v Krškem pri Pintarju 120 Din, ob priliki ženitovanja g. Drago Lo= gar 390 Din, g. finančni podpreglednik Praznik pri Dolinšku 50 Din, na UJU« skupščini 176 Din. — Nadalje so daro« vali: gdč. Albina Kovač, Celje 30 Din, Marica Drofenik, Topusko 50 Din, Alojz Jože Rainer zavzema na odličnih položajih v Beogra- f?1^' Ljubljana 50 Din du. Posl. Brodar je predsednik »Kmetske 2d Dm' 8" N" Guzcj' Manbor 10 D,n ~ zveze«, a le za parado in slepilo kmetov; kajti minister kmetijstva je postal feld-kurat dr. Kulovec. In niti šolstva niso klerikalci zaupali lajiku. četudi ima klerikalni klub celo vrsto šolnikov. Prosvetni minister je moral postati duhovnik dr. Korošec, da se v tem resortu izdivja kot brezobziren jezuit V pondeljek pa je parlamentarni klub zopet imel priliko, da pokaže kako spoštuje zastopnike ljudstva, Vsem darovalcem in nabiralcem izreki najiskrenejšo hvalo Konzorcij za zgrad« bo Narodnega doma v Hrastniku. 2241 ČRNOMELJ. Lepi, bhgi in topli solr. čni dnevi vladajo pri nas v Beli Krajini tako, da niti ne mislimo, da se nam bli. ža zima. Nedavno smo čitali v «Jutru, kako sc igra narava v tem času na Go« renjskem. Tudi pri nas v okolici Črnom« lja smo našli trobcntice in jagode. — ki niso ravno kleriki, a za podpredsed- : Letos se je v Črnomlju veliko zidalo, nika parlamenta, s katerim častnim me-j Industrija se prav lepo razvija in Čr. stom so zvezani tudi precejšnji materijel- noinlju se obeta res lepa bodočnost, ni dodatki, ni bil izvoljen senior klerikal- ! ^kor znano, so pri občinskih volitvah nih poslancev In ljubljenec krščansko-so- j zmagale združene napredne stranke. Kle cialnega delavstva, g. Gostinčar, marveč ' rikalci so^radi enega mandata vložih pn> duhovnik dr. Hohnjec. Tako je slovensko j i ~ ~ J ' " ljudstvo na najvišjih in najodličnejšlh državniških mestih zastopano kar po treh klerikih, kakor da bi med Slovcnci nikogar druzega ne bilo, ki bi mogel zavzemati taka mesta. Radi bi vedeli kje je ostala tista katoliška, posvetna «e!ita», o test, ki do danes še ni rešen. Tigri rs; j čunajo na nove volitve mogoče zato, i da bodo prihodnjič še bolj tepeni. — j Za letošnjo zimo nam obeta Sokol ve liko zabave in razvedrila. Na program.) j so igre, koucerti in sokolske akademij.-. Člani in članice kakor tudi Politične beležke -r Ali je mogoča še večja sramota m brezsrčnost? Še vsem je živo v spo-binacije začel izključevati HRSS., ki je, tninu kakšno divjanje so uprizorili kleri-faktična predstavnica hrvatskega naroda, kalci. ko se jc pod Markovo vlado odre-in samo ta činjenica že dovolj jnsno ka- dila redukcija v naših bolnicah. »Evrop-že, da jo nameravana koncentracijska vla- ski škandal!, .Bolnike meče o na cesto, da sporazuma navaden bluff tnavadna ( «Sami si žepe polnijo, za bolnike pa ni-podlost». Njen zasnutek je ne samo ne- j majo denarja.« Take in enake vzklike resen in smešen, temveč tudi kvarljiv. smo brali vsak dan v klerikalnem časc-Hrvati takega csporazuma no bodo spre- J pisju ter jih slišali s klerikalnih protest-jeli, ker gre le za tem, da pobije politični nih shodov. Ko so klerikalci prišli na vla-upiiv HRSS Odgovorna hrvatska politika do, so popolnoma pozabili na bedne bolho to brezdvomno uvaževala iu pokazala nike in če bi jih mi skozi dva meseca neprestano ne drezali niti tega ne bi ukrenili, da je prišel pred finančni odbor predlog za povišanje kreditov bolnicam v Sloveniji, katerega sprejetje so potem omogočili poslanci narodnega bloka. Ni torej nobenega dvoma, da so klerikalci tudi v vprašanju slovenskih bolnic igrali prav grdo vlugo in da so tudi to zadevo nesramno zlorabljali v svoje strankarske svrhe dokler so bili v opoziciji. Ko so pa prišli na vlado sc je tudi v tem pogledu njihovo dejanje pokazalo v pravi in goljufivi luči. Kako brezsrčni in brez smisla za bedo in socialne potrebe so klerikalci, pa dokazuje še v večji meri dogodek na Brestovcu, kjer je moralo 80 težko bolnih invalidov pet dni štrajkati da se je zgenila tigrovska vlada. Komisija, ki je nato šla preiskavat vzroke ogorčenja invalidov, je dognala, da nI bil niti en invalid samo tako bolan, da bi mogel zapustiti invalidsko bolnico, razven tega pa je komisija ugotovila, da je bila hrana za nič, invalidska obleka in obutev pa v najbolj žalostnem in nezadostnem stanju. Kako neznosne razmere so bile na Brestovcu, dokazuje najboj trdovratno vztrajanje invalidov pri štrajku, ko raje niso skoz 5 dni ničesar jedli in Jih je 6 padlo od slabosti v nezavest, kakor pa da bi še naprej živeli po milosti .sporazumaške« vlade pas.e življenje. Sramota, ki jo je zagrešil režim .reda« in .poštenja« nad težko bolnimi invalidi na Brestovcu kriči do neba in točno označuje pobožno gospodo, ki je tačas sedela na ministrskih foteljih. Naši tigri se bodo seveda izgovarjali, da Brestovec ni v Sloveniji, marveč pri Zagrebu, a vsak Izgovor je prazen. Za škandal v invalidski bolnici na Brestovcu je odgovorna celokupna vlada, ki je ž njim menda odkrila svojo .ljubezen« do invalidov. Ali je mo-goča že večia sramota ia i uovaia itdia nuiumna, u ' « kateri je pisal p. Koželj v bruseljskem li- | n» Črnomelj prav mrzlično dela in zbira stu. Ako bi tigrovski režim še nekaj ča- | sredstva, da v kratkem zag'edamo stre« sa trajal, bi menda tudi pred zapadno- ho sokolskega doma. Lep primer naroc« evropsko demokracijo, na katero se .Slo- ne zavednosti! Sokolski dom v črn^ venec« tako rad sklicuje, bilo jasno, da : !j" ho ogromna stavba z modernim smo Slovenci res politično nezavedna čre- ! odrom, prostrai.o telovadnico in p<* da, ki mirno prenašamo, da nas vodi in | stranskimi prostori. To bi bil tudi pm vfri^ Frni naetir fprar cesto -e- ,Mi I Sokolski dom na Dolenjskem. Kakor sc čujc, namerava cestni odbor v kratkem regulirati zemljišče okoli sokolskega stav bivšča, kar bi bil tudi žc skrajni čas. — NcJavno je nekdo radi nepoznavanja pravih razmer in mogoče osebnosti na< padci v «0,-:uni» upravitelja Parne pi« lane »Slavonije« d. n. d., Črnomelj, g. Mohra, kakor tudi tv. »Dolensko« d. d. za ind. drva, Črnomelj. Ti napadi 'iso bili na mestu. Hočemo biti objektivni in izjaviti, da sta obe tvreki v vsakc.ra pogledu popolnoma korektni moram našemu ljudstvu in ob vsaki priliki ;-od« pirata narodna društva. To posebno clo« bro občuti Sokol v Črnomlju, ki zid:: svoj dom tudi z njihovo potr.oijo. SODRA2ICA, Pri nas še sedaj nismo izvolili — župana. Na neko popolnoma brezpredmetno ter bržčas tudi psevdo. anonimno pritožbo poizveduje sedaj vla da — namesto, d* bi pritožbo vrgla v pripravah radikalov za puč. To pa le v , koš — po pritožitelju. češ da ni vlog.t slučaju, ako Davidovičeva vlada ostane kolkovana. Seveda tako samo zavlačuje na krmilu. Poedini ministri in še nekaj izvolitev župana. Občinsko gospodarstvo drugih političnih osebnosti hi bilo zapr-j pri tem pa trpi, seje sc ne sklicujejo, tih. Režimski listi, ki so že siti otrobov treba jc sestaviti proračun itd. Prosimu striže črni pastir, čegar geslo je: «Mi sami in samo mi!« X Radičevci odbijajo zajedr.ičarje-Četudi se je kalni potok zajedničarske hrvatske inteligence zlil v bistro reko ra-dičevstva kakor je na zagrebškem banketu laskavo govorančil dr. Lorkovič, se pritoki in jarki v provinci nečejo zliti v enoto. Pri zadn ih volitvah v Valpovu so se radičevci oddvojili od zajedničarjev, ker pa so propadli, vlagajo sedaj pritožbo. Blokaški listi obžalujejo to neslogo, pač zato, ker daje neprijetno perspektivo: kaj. če tudi Radič ob razpisu volitev od-krcne od sebe vse sedanje za.edničarske uslužnike, ki računajo edino na njegovo milost? Za Radiča bi to ne bilo nič novega, za klavrno zajedničarsko inteligenco pa končni mir in pokoj. + Nov puč- Pižonove »Novostih, nedosegljive v kuhanju čaršijskih senzacij, priobčujejo novo informacijo o ponovnih Siike iz angleškega volilnega boja London, 19. oktobra. Samo še deset dni na« loči od volitev. Razumljivo je, da so politične strasti pri-kipele do vrhunca. Sploh je letošnja kampanja ena najhujših, kar jih pozna Anglija od začetka stoletja. Nad 1400 kandidatov se poteguje za 615 sedežev v spodnji zbornici. Biti kandidat v Angliji ni tako poceni kot recimo v Jugoslaviji. To stane natančno 150 funtov šter-lingov ali 48.000 dinarjev. To vsoto mora glasom volilnega zakona iz 1. 1918. položiti sleherni kandidat in če pri volitvah propade, ostanejo vsi ti tisočaki v državni blagajni. Potemtakem je letošnjih 1400 kandidatov deponiralo 210.000 funtov ali blizo 70 milijonov dinarjev, od česar bo zapadlo državni blagajni več kot polovica. Lep vir dohodkov za za-kladnega ministra Morda ne bi škodovalo ta angleški patent vpeljati tudi v nekaterih drugih deželah, kjer razsaja kandidatska epidemija. Včeraj je bil »nomination dav«, to je dan. ko se zaključi vlaganje kandidatnih list in se proplas« za poslance oni srečni možje, proti katerim se nihče ni postavil po robu v volilnem boju. Letos je bilo takih izvoljencev 32, med njimi' vodja konservativcev Stanley Baldvvin. Macdonald, Asquith, Llovd Georg, Churchill in vse drugi lastniki znamenitih imen pa bodo morali še čakati dneva sodbe do 29. t. m. Ta dan se bo izbojevalo 318 volilnih dvobojev, kjer si bosta stala v posameznem okraju samo dva kandidata nasproti. Konservativci se bodo jr 211 in blamaž s puči kar so jih doslej zajeli Iz »Novosti«, postajajo previdnejši in dodajajo gornji senzaciji svoje komentarje. Tako pravi zagrebški »lutarnjl list«, da je po sebi neverjetno, da bi se za puč moglo vedeti predhodno. «SIovenec» pa modruje: »Kolikor Izgledajo te vesti napačne in nemogoče v današnji dobi, v parlamentarno urejeni in ustavni državi, je vendar treba na žalr.st priznati, da se nekateri elementi v resnici razgovarjajo o takih cskperimentih.« Zakaj »Slovenec« ne pove, kdo je ta element? Zakaj »Slovenec« niti enkrat ne navede, da se v resnici o pučih razgovarja edino njegov duhovni protektor Radič, ki uživa v sa-modopadljivosti, ako svoje seljake bodri k pripravnosti za spopade in k volji v mišicah, kakor je to delal še v nedeljo? V ostalem so Radičeve grožnje kakor balončki mila in se jih vameten človek ne plaši. Pač pa režimiiiie moralizirajo nad čaršijskim! govoricami in menijo, da s svojimi smešnimi senzacijami rešujejo domovino. Po svetu — Tisoč Grkov aretiranih v Carigradu. Carigrajska oblastva so prijela nad tisoč Grkov, ker se niso hoteli pokoravati povelju, da se morajo tekom desetih dni izseliti iz Turčije. Aretirance bodo sedaj s silo izgnali. Grški delegati v komisiji sveta Zveze narodov je odločno protestiral proti tej odredbi turških oblastev. Grški poslanik v Londonu je izjavil, da je jjostal vsled nasilnega postopanja Turkov proti Grkom položaj v Carigradu resen. Grkov se je polastila pravcata panika. Komisija sveta narodov je zapre-tila, da bo zapustila Carigrad, ako se bodo aretacije nadaljevale. H Ali ste že poslali na-H i menino za Jalto" i g. velikega župana, da poskrbi, da se ta zadeva žc vendar enkrat reši ter da sc nam nc delajo po nepotrebnem zapre; kc, sicer si moramo misliti, da je res tako, kakor tolmači to zavlačevanje — ljudski glas. KONJICE. M. O. Oriuna priredi * soboto dne 25. t. m. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma »Vinsico trgatev«, na katero sc vabijo vsi člani, po njih vpe; ljani gostje ter somišljeniki. Za zabavo in smeh je preskrbljeno. Sodeluje pol-noštcvilni domači salonski orkester. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo krojev pričakuie odbor obilne udeležbe. 2248 PTUJ. Kmečko « delavski buržuji bivši socialni demokrat Albin Prepeluh, prof. dr. Lončar in novinar R. Bcnde, ki tudi knjige piše, so se spravili po pred. hodnih brezuspešnih po'itičnih udarcih v _ zrak — s polno paro na delo ia propagando pros!u'e Radičeve mirotvor« ne republike. V to svrho so zbrali v nekdanji »Staierčevi« trdnjavi — v Ptu. ju nekaj socijev, samostojnežev, klerikalcev in bivših štajcrcijancev. Imeli so v Narodnem domu konferenco po § 2 samo za izbrane »apostole«. Posrečilo se nam je kljub arogantnemu nastopu dol. golasega novinarja Bendčta proti pred« sedniku Orjune g. dr. Šalamunu, da smo izvedeli za zveličavne nauke te repubii« kanske trojice, ki oznanja slavo «odre> šenika« Radiča. G. Albin Prepeluh — je jecljaje odvijal medli program, junaško se boječ prisotneea polic, komisarja, dr. Lončar je vezal dolgočasne otrobe o pa* cifizmu, novinar in pesnik Bcnde je med mrmranjem prisotnih sanjal o zmagi re« publikanstva in zahteval spopolnitev programa v smislu klerikalne verske de« magogiie (Sic!) Govoril je tudi Štajerci« jancc \Vindisch zelo zmedeno o vsem mogočem. »Konferenca« je trajala od pol 9. do pol 4. ure popoldne. Sklenila se je popolna skupnost s HRSS. v kate> 1 ro svrho se »Atanomist« prekrsti v cSlo« ; venski dom«. Man-kal tudi ni jurist l?tante in drugi pristni »kmečko » de* lavski« buržuji, mandaterji slovenske ' radičcv&čin&.. Se danes in jutri! Pridite, oglejte si ta film in smejte se z nami! - Elitni je senzacija dneva gjjjg J|| Demokrat podžupan v Mariboru Mariborski občinski svet je v torek izvolil za svojega župana g. dr. Lesko-rarja. za podžupana pa gosp. dr. Fra-pja Lipolda. Oba sta dobila vse glasove Narodnega bloka. Dr. Franjo Lipo 1 d je bil v smislu sporazuma v Narodnem bloku kandidiran od strani JDS, ki je s tem izkazala svojemu oblastnemu načelniku in vztrajnemu delavcu zasluženo popolno zaupanje ter postavila na vodilno mesto v upravi Maribora moža, Id bo svoje odlične moči gotovo z največjo vnemo posvetil razvoju in procvitu naše severne metropole. Dr. Franjo Lipold pohaja iz znane narodne mozirske Lipoldove rodbine. Rojen 1. 1885. v Celju kot sin sodnika Lipolda, je študiral na vseučiliščih v Gradcu in Prasri ter se kot aka-e sodelovalo pri ustanavljanju vseh naših zdravstvenih institucij in se njegovo glasilo »Medicinski Vijestnik« odlikuje s strokovnimi razpravami najboljših zdravnikov naše države. Društvo je sodelovalo tudi pri ustanavljanju zdravniških zbornic v Jugoslaviji in je pristopilo kot celota k Jugoslovenskenm lekarskemu udruženui. Po tajniškem poročilu, katero ;e p~dal tainik dr. Božič, sta pozdravila Zbor imenom vlade dr. Lochert in dr. Jemrič. za zagrebško občino župan Heinzl. imenom zagrebške univerze pa dr. Polič s krasnim in karakterističnim govorom. Za Juposlovensko akademijo je govoril predsednik dr. Manojlovič. za beograjsko zdravniško d.-uštvo dr. Bofdanevič. — Njeg. Veličanstvu kral,"u je bil odposlan brzojavni pozdrav. Iz sabornice so odšli vsi udeleženci k slavnostni otvoritvi medicinsko - farmacevtske razstave v zagrebškem velesej-nrm. Razstavo ie otvoril predsednik dr. Čačkovič in ima higijensko - prosvetni namen. Napravila jc na vse udeležnikr na ;'noljši vtis. Ob treh popoldne e bil v predavalnici interne in kiiuiike klinike v Drnškori-čevi ulici otvarjen medicinski kongres na katerem je bila cela vrsta izredne zanimivih predavanj od rrznih strokov njakov. Ob pol 8. tiri zvečer so peli na čast gostom v gledališču oporo »Carska nevesta« od Rimski-Korzakova. Včeraj dopoldne se je vršil v saborni dvorani letošnji občni zbor Jugosloven-skega lekarskega društva. Za predsednika Udruženja je bil izvoljen Momčilo I v k o v i č, zdravnik v Bcgradu, za podpredsednike dr. P a c e k iz Zemuna in dr. Zal o kar iz LjubPane, za tajnika dr. S?etislav Stepanovid. za blagajnika dr. Miodragovič, oba iz Beograda. Viharna debata se je vršila o socializaciji medicine in prišlo pri tej priliki do ostrih izpadov proti ministrstvu za narodno zdravstvo, posebno proti načelniku dr. Štamparju. Odsotnega načelnika 'ta zagovarjala dr. Lochert in dr. Kostič, posebno kar se tiče izdatkov za preventivno medicino. Z zadnjim učiteljskim imenovanjem (Iz boja proti korupciji.) Iz Maribora nam pišejo iz učiteljskih krogov: Ko so izšla prva učiteljska imenova« nja, ki jih je izvršil dr. Korošec, jc ne« kako v opravičilo prinesel »Slovenec® ''ne 13. septembra članek o načelih, ki baje vodijo prosvetnega ministra. V članku «Nameščanje učiteljstva® pravi dobesedno: aOdbilo je monopolu nad šolstvom mestnim in trškim porodicam, tudi druge učne osebe imajo pravico do boljših šolskih mest in ne samo hčere faznih sokolskih in orjunskih familij. Ali naj bo ta učiteljica, ki do danes ni imela protekcije, res večno obsojena na hribe? Zakaj ne bi šli v hribe razi ' Ra« peti, zakaj ne bi šle v hribe razne tr.est« ne gospodične, ki so se do danes zna« Ie ohraniti pri mami in hodijo v orjur.a« ški obleki, dočim jc morala njih tovari« šica gaziti gorenjski sneg ali presmur« sko blato? Kje stoii to napisano, Ia se mora ta in ta s samo 4 službenimi leti namestiti v mestu mesto one, ki ,ih ima deset ali več v kaki gorski /asi. Mini« ster prosvete jc na pravi poti'« Ko je «Slovencc» to pisal, si je mari« borski milijonar, lastnik velike vile in dveh posestev v okolici, najbogatejši tu« kajšnji advokat dr. Leskovar, načelnik SLS začel brusiti pete. da bi '->i!a niego« va hčerka, ki je komij dovršfa učitelji« šče, nastavljena v Mariboru. Kdor po« zna dr. Leskovarja iz prejšnjih let, ve, da sc ni ustrašil nobenega :rjda, tudi na nevarnosti, da bodo n:egovcmu p-i« jatclju ministru dr. Korošcu očitali ne« doslednost in korupcijo. Sam ie takih očitkov od Bahuna in «Vo!'csstimmc» že vajen. Brez vsega ic na pri.uer vtaknil v žep očitanje, da ni le kot bivši mest« ni gerent dobil za svo;o advokatsko ni« sarno v občini dob-o kIijen:injo, cr-pik si ie zraven svo e župansKC p dčc pu« stii od občine nakazovati cc'o d-aginj« ske dokladc za ženo in otrobe, dočim jc njegov p-ednik še svo.o župansko p"ačo razde'il med občinsko uradniško. Tudi jc velikodušno p-czrl ogorčenje begunk, ki so si želele na cc.ic ^i način nadomestiti od Ita'ininov jničan«, po« hištvo in pcri'o, ko jim :c šc v čnsM ge= rentstva v d-užbi «aospe županje n? raznih dražbah dc'al dobro kon'm«"mbnr«t obognlitve slovenskega sloviva z Zupančičevo tragedijo. Juš Kozak nadaljuje svoj veliki roman «šentpeter>. V njem nas vodi v življenje ljubljanske okolice polupretekle do- be. Dr. Ivan Prijatelj piše dalje razpravo o vlogi omladine v prvem ol lobju mladoslovcnske^a pokreta. Zgodovina se zamm vo razvija* pred našimi duševnimi očmi. Med drugim sreč mo II. st-od slov. akad. mladine, ki se je vrsti 4 septeniora 1809. v ljubljanski Čitalnici. Vladimir Levstik nadaljuje svojo indijansko oovest tRde.či Volk in Min"-haha», dr A Debeljak pa članek »lz hispano-nrr>"rišlie kiijiŽ2vnosti>. Slediti še prozi Mirana Jarca in Franceta Bevka tZnanjo. Pesmi so prispevali trije: Stano Kosovel: Kaj =mn?. Janko Glaser: Avgust, in Krjdov-Vdovič: Bogatin in poet. V Književnih poročilih beremo na prvem mestu dr Dobidovo recenzijo Ste-Ičtovega tOrisa zgodovine umetnosti pri Slovencih*, dr Karlinovo oceno Murni-kove povesti in Pretnarjevo poročilo o Remčevih povestih iz'aja mesečno v Ljubljani. Iz lajn ga 'Tiskovni zndru^a-Naroča se v Prešernovi uiici št. 54. ____________I Mcškovo ne'dcse'lctniro obhaja ljub Ijanska drama d nes ob 8 zvrč r, n?. kar o oznrjn vse častilce in pri^e';«' priljubljenega avtorja. Ob tej priliki uprizori Marodno gledališče prviVr-t Me"'ovo dramo 'Tri Ur slovi > v reži-'i g. Snsta. Avtor to pri predstavi navzoč. l.-ral-ki iul ilrj Hirl a Nuči a v Za grelo. Meseca decembra slavi naš rojak igralec s. Hinko Nučič. član z-gretške ga dramskega gledališča 25 letni-o svoje--a oderskega u lejstvovnnja. Ob tej priliki nastopi jubilant v naslovni vlogi Sl.akespearjevfga rOthella*. Rcan?a:ma Epgcmile VilVarjeve v Za rebu. Ga. Bogomila Vilharjeva. bivša članica zagrebškega, pozneje tudi osije-škega in "splitskega gledališča, je zopet angažirana v Zagrebu. Dama je kot igralka znana tudi v Ljubljani, kjer je prejšnja leta večkrat gos! ovala. Otvoritev sezone t zagrebškem m«-rijoneine-m jrledališču. Zagrebško marijo-netno gledališče je prošli teden otvorilo svojo peto sezono Uprizorilo je Ogrizovi- ^ čevo igro za mladino , igra v štirih dejanjih z muziko skladatelja Krstiča. Zagrebško i marijonetno gledališče lepo napreduje. I Bil bi pa tudi čns. d.a bi nam ljubljansko marijonetno gledališče naznanilo, kdaj : otvori letošnjo sezono. 2; le ni a krjiževnega drla k-medio-rra'a !:c:je Pcrovi-a. Dne 3. januarja 19 5 to s'.avil l omediograf Pecija Petro vlč '."oletriro svojega književnega dela. Ob tej priliki «e uprzori v Beogradu njegova drama «Duše» Petrovič je zelo plo-dovit oderski pis telj ter je znan kot tak tudi ljubljanskemu gledališkemu občinstvu. Odhod članice beog*aj-ke?a elcda-lišfa na študij v inozemsko. Uprava beoTrrjskega gledališča pošlje letos vec *vo-i'! članov in članic na nada'jevanje študij v inozemstvo Prva odide gdč Bo-bičeva v Mi'»n. kjer se bo izpopolnjevala pri ge Galijevi. glavni igrn'ki Ni-ccodemijevegi repertoarja v Italiji. Kaj pa s člani ljubljanske drame in o->ere? Ali ne bi bii čas. da se pošlje na študij v inozemstvo tudi nekaj našega naraščaja? Altistka Vika Calria anražirana ▼ Beo r.idu. Altistka ga. Vika Caleta. bivša članica zagrebškega opernega eledališča, je angažirana za Beograd. Pevka je doslej v prestolici samo gostovala. Dve premijpri v OBijrkn Osiješko gledališče uprizori danes v četrtek pre-mijero Shawove komedije •'Pygma!ion» v režiji g. Tannhoferja. Par dni pozneje bo na istem odru operna oremijera \V'ebro-vega . Otvoritev razstave Vidovif-UTodid v Sarajevu. V veliki dvorani slikovitega sarajevskega magistrata se je v nedelji) zjutraj otvorila razstava dveh dalmatinskih siikarjev: gg. Vidoviča in Uvodiča. Prireditev je otvoril nadzornik prosvet-neg' ministrstva v Beogradu g. Kova-čevič. Aranžma razstave je zelo okusen? Razstavljenih del je okolu 80 in umetnika sta že takoj prvi dan razstave pro-dala celo vrsto slik. katere so kupili: nadškof Sarič. Qrbska centralna banka. Hrvatska trgovska banka, general Smi-Ijanič. ceneral Matic, nekateri bančni ravnatelji tn drugi imoviti zasebniki Tako je rrzstava tudi v materijaluem oziru že na dan otvoritve imela povoljen uspeh. Uspeh slikarsko kiparske razstave r Splitu. Slika rs i; o-kiparska razstava v Splitu, ki je bila odprta samo dva tedna. je imela prav lep uspeh. Občinstvo je kupilo 22 slik ter plačalo zanje nad 70 tisoč Din. Italijanski tisk t Pirandcllovi komediji v Ljubljani. Tržaški tPiccolo della Sera> od 14' t m. beleži predstavo Pi-randellove koipedije <šeslero oseb išče avtorja* ^ Zagrebu in Ljubljani ler navaja imenoma nosilce glavnih vlog t komadu Ibscnovi cStebri družbe* t Prasi. V praškem Svandovem gledališču so dne 18. oktobra igrali znano Ibsenovo dramo da vs]ed ua. nih korporacij. ^ I vanja te vode ni nikdo obolel in nikdo * Srebrna poroka. V Ljubljani obhajata jjj danes g. prof. Alojzij Repič in Terezija ( , P sa se ^ okoli tri tednc doktor ------- --------, . Replč 25 letnico svoje poroke. Oba sta Karl siegl, direktor iz Celovca. Imenovani orda izprazni po oddaji tega mesta.1 se čvrsta in zdrava. Na mnoga leta! ! . je ^ ,ef gta drobne netu blede pol. ■n___— —i.*:«: 7______ -i.t»i___ ; • Pnrnil nakupom ukradenega blaga. Prolaialec ukradenega blaga naj se ovadi jKdVj^i ali orožništvu. * Pobeg nevamopa vlomilca. 21. t. m. je pobegnil iz zagrebških zaporov pro-sluli nevarni vlomilec Hubert Potočaik, u— Prodaja gnoja. Mestno zavetišče v Japlievi ulici št. 2 odda več voz gno» ja. Reflektanti naj se tamkaj zglase. Št. Peter pri Novem mestu; Anica Seku-. mesto A. Fortiča, ki je na lastno prošnjo Ia z Blok v Podzemelj; Rudolf Bratok z j razrešen gerentske dolžnosti, je »rezki general je bil markantna vojaška oseb-1 ki je bil nedavno aretiran v Mariboru in nost ter je bil zelo priljubljen pri ••t.\-ješkem meščanstvu. * Nov občinski gerent v Trbovljah. l;ra- Damske klobuke najnovejših modelov in žalne damske klebuke oskrbuje s jinim okusom in po solidnih cenah tvrdka Barborič & Završan Ljubljana Mestni trg. potem izročen zagrebški sodniji. * .Tuhan. Iz priznalnih pisem: Vsakdanja poraba Vašega izdelka cJuhana> me je prepričala o njegovi izborni kako-i v Ce,iu- Na dan voIitcv žuPan. — Polonca Z..'20" uri slavnostna bakljada po mestu, ki kič iz Ovčjaka na Vič; Milan Grom iz1 skega gerenta v Trbovljah. i Št. Vid nad Liubljano. 1950 se Pnčne Pred Pos.op;em mestnega ma. Zvirč v Babino polje; Jožica Erbežnik izl * Fotografije udeležencev Zbora ' -------------— i g'5tr^ta- Po ohh"ČU ^ ,nc?t', se P°da Dolža v Prečno; Kristina Hafner iz žu- nikoT v Zasrehu. Pravniki, ki LlUo Wo- narodno občinstvo v zgorn,e prostore - - - ------ ' " Trgovci, imejte v lalogi " Narodnega doma, kjer se vrši družabni žemberka v Radovljico; Hilda Mihelič izjgrafijo udeležencev zagrebškega Zbora, Sv. Križa pri Litiji v Zagorje; Dragotin naj javijo to odboru društva cPravnika> Zupančič iz Stopič v Rakitno; Franjo Bi- ......- tenc od Sv. Primoža na Pohorju v Staro lipo; Darinka Berce iz Boštania v Št. Janž; Katarina Andrejka iz Preske v Rove; Elza Podboj iz Rov v Presko; Gabrijela Grom-Hladnik iz Dolnje Nemške vasi v Babino polje; Marija Bartol iz Dolenje vasi v Ribnico; Ivana Dolinšek iz Kolovrata v Senožeti; Ladislav Požar z Ježice na Barje; Oskar Hrast iz Mengša na Črnuče; Mira Klua iz Fara-Vasi v Loški potok; Fran Žukovec iz Št. Petra v Novo mesto; Marija Kramolc-Vyzorek iz Dobrepolj v Št. Vid nad Ljubljano. * Novi rektor zagrebške veterinarske ri3oke šole. Za leto 1924.-25. je bil izvoljen na zagrebški veterinarski visoki šoli za rektorja profesor Jaroslav Sakar. * Iz «Uradnega listas. . | " * Radičeva <žaifa>. V izložbi neke za-' u— žiž;£0va Proslava v Ljuoijanu ju* , „ ,. .. . , .. .. .»oslovenslcn * češkoslovaška iu v L'ub» L ostane 1. Pertussis: ostal 1, ostane 1. grebske špecerijske trgovine sredi Ilice !>oslovcnsKo - ctsKosiov-s^a v i.,oo> • . ■ , . i ° , I tinni in ^p5Vo«:nv!i«ta nhcc v liuhliini Tifus abdomina is: ostal J, ostane 1. vzbuja zadnje čase posebno zanimanie' 3 ucskos.ovasKa ooce v j-jurujam , ,, , ^ ■• , ,, . • ' nrircditi dne 2S t m oh 8 uri zvečer Paratifus: ostal 1, ostane 1. bkrlatica: senzacijonalue ° žižki in Pesrai ;z njegove rocdo od 15. do 21. oktobra Arcf.c, jc krojijo dovtipe. Pn i nravi: Kupil sem ga,! dobe- Vst°P Prost- Vabiu,° ljubljansko pa smrdi kakor šmir! Drugi: fabrika bo javnost k obilni udeležbi, zaslužila, seljaki bodo kupovali ko nori! Stane komad 10 dinarjev, a ni vreden niti pet krajcarjev! Tretji: No, gotovo še dobimo Radičev prašek za zobe, Radičevo mrst za ooanke. Rndičeve kvargle, vse s sliko! četrti: To bo še v Beogradu d> stalo dvorno milo. Peti: Vendar pa .tadič niti s sto centi tega mila ne more igrati svoje politične umazanosti. — Tako gre u— Češkoslov. Obec a J. S. ČS. liga v Ljubljani po red a oslavu 500 leti smr* ti Jana žižky z Trocnovo, z lask. spolu* učinkovanim Ljublj. Zvona, v sobotu 25. t. m. v rest. mistnostcch Zvezde. Začatek presne ve 20 hod. Vstup volny. V nedeli 26. t. m. Zahajovacf predstave« nf Loutkovčho divadla v Nar. Domu. | Začatek presne v 16. hod. Vstupre do* ves dan. Kar pa je najstrašnejše, izmed i ^ovolnč. Pred pfedstavenfm pujčova. mirotvorcev se nihče ne bo upal p.;ati tem čudovitim milom, da ne oskr;mi častitljivega predsednikove"-, lica. še manj pa je verjetno, da se bo svoj« reklamne žaife poslužil sam Radič, ki ne dopušča le umazanosti. temveč tudi vsi * Nove železniške proge. Kakor jav-, Ijajo iz Beograda, se v bližnjih dneh 'smebnosl na raft-'n svoje 'igure. prične s trasiranjem novih železniških prog Rogatec-Krapina-Golubovec in Va-raždin-Koprivniea. • Nora železniška posta;a. Zagrebška direkcija državnih železnic razglaša, da se na progi Zagreb-Sisek s 1. novembrom otvori nova postaja . * Uradniški kreditni zavod, ''o inici-jativi zveze nabavnih zadrug državnih uslužbencev se snuje v Beogradu , katerega ie bodo lahko posluževali vsi dižavni vradniki. Republikanska veličanstva na nogometni tekmi. V zagrebški «Riječi» čita-mo: Ko sta se Radič in Marženka predvčerajšnjim vračala s shoda v Stubici, je rekla Marženka svojemu možu: n prošenj za sprejem v konjiško .jo lastniško šnP, Heinzla brcne žogo in kabaret bi bil popoln. Ali zato je Stipica rekel, da pomeni biti hrvatski športnik dober Hrvat, ker spori da je poštenje! Pravijo, da je nekdo iz publike na to vzdihnil: z dne 2. avgus'a 1924. Ste vilka 71, podaljšan do 1. 10-embva 1924. Pojasnila daje mestni vojaški urad v Ljubljani. * Srbsko-hrvatskj jezik v slovenskih Šolah. Glavni prosvetni savet je prejel te dni načrt programa za uvedbo srb":ko-hrvatskega jezika v slovenskih šolali. Načrt je izdelal prosvetni oddelek v Ljubljani * Znižana voinja za lekarniški koi»res v Zagrebu. Prometno ministrstvo je dovolilo za ndeležnike na lekarnarsKrm kongresu v Zagrebu polovično vozno ceno na vseh državnih železnicah. Kongres se vrši od 24. do 26. oktobra. * Spominski dnevi r Vele-j in Skopljn. Dne 29. oktobra proslavi mesto Veles »voie osvoboienie. a Han Donrei vele.5U-i vala, da je v celjski bolnici, kamor so jo prepeljali, podlegla dobljenim ranam. — Blag ji spomin! • Mrlič v vodnjaka. — Iz Hreljitia v hrvatskem Primorju poročajo: Trgovki Ivani Tadejevi« je trgovina v zadnjih letih slabo uspevala; zabredla je v tež.ik položaj. Zblaznela je in nekako pred devetimi meseci nenadoma izginila. Niso jo mogli izslediti. Te dni je soseda zajemala vodo iz domačega vodniika in z, grozo je opazila, da je v vedru potegni-1 Ia iz vodnjaka človeško roko. Razburjeni sosedi so iz vodnjaka izčrpali vodo in našli na dnu skoraj pooolnoma razpadlo telo pogrešane trgovke, katero so spoznali po obleki. Kakor pripovedujejo sosedje, ie voda v zadnjih mesecih pač imela čuden duh. a ker nimaio druie vo- delo. Ako se gledališka uprava sama ne more odločiti k temu koraku, naj mor. da izvede nekek med obiske* valci, kakor so to nedavno storili v Pra* gi, kjer se je tudi ogromna večina iz* rekla za začetek ob 1). uri. a— Občni zbor Orjune Maribor se -.. . , , . __;.;!,; .... vrši dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v re* maji izkazalo žc o pnuki letošnjega \e* , .. . , ■ . . . , , „stavraciu Kosovo na Grajskem trgu. — lesejma in je treba z zadovonstvom po* A■ udariti, da se tudi naše umetno vrtnar* 1 redsc-.nik. " - . ,. i - _„,,,;:„ a— So a za poučevanje kroinega ri» stvo cm da.je lepše ra^ a j Moribo^ Dne 16. t. m. jc bil Usodna pnlduL ZaraJ opus .tve tr- Mrimcsečnj pouk za krojno govme, se v manufaktunio-m^n trgov.-, J Mariboru, ki g. jc priredil pod ni Jos. Bet rač Ljubljana, Aleksandrova . ' . , * -L !■ _ »:„• cLl i prodaja, dokler traja zaloga, vse vodstvom strokovnega učitelja g A,oj. ^ . . ... . . " n,~ jri a Knaf ja urad za pospeševanje obr« blago po vsaki sprejemljivi ceni. 2187 ^ ^^ ^^^ ^ je 70oscb ; ki so bile že praktično izučene. Bila sta i tečaja za šivilje in krojače. Da udeležen* ci niso bili preveč ovirani pri svojem drugem de'u. se je vršil pouk samo zve* , čer, in sicer v prostorih dekliške me* Ne i m»iavajte denar a :nVupitite vedno jfan<.kc ^ na Slomškovem trgu. Pou* ^^ _fl°rI čevalo se je risbe za vse vrste krojev (M J«» V hodisce § Električni generator g transformatorjem ukradel dne 25. avgusta t- L na postaji v Zidanem mostu iz vagona Pavel Zeleznik. 23 letni ključavničar drž. železnice iz Zagorja. Obdolženec tatvino priznava, da si jo je od početka trdovratno tajil, dokler se niso našli pri njem ukradeni predmeti, izvzemši gonilnega jermena V nekem osebnem vlaku je namreč opazil generator, ki ga je najprej skril z namenom, da ga doma uporabi za proizvajanje električne luči. Železnica je utrpela s to tatvino občutno škodo, ker ;e bil takozvani kurzni voz stalno v obratu med Dunajem in Opatijo, radi tatvine je pa moral stati, ker je brez genera-toija neporabljiv in radi svoje redkosti celo nenadomestljiv. 2e!eznika je obsodilo okrožno sodišče v Celju na 2 meseca težke ječe. Zahvala. Ob priliki moje 251etnice sem bil deležen od tolikih strani izrazov simpatije in priznanja ,da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Dovoljujem si radi tega izreči tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim, kateri so mi bodisi izrazili čestitke ali se sicer udeležili prijateljskih manircstacij, s katerimi sem bil ob tej priliki počaščen. Inž- Fran Lapornik Zadnji opomini naramnice, trakove, elastiko, rokavice, trese, gumbe itd. pri tvrdki za normalne in abnormalne postave, po najnovejši modi in natančno po telesni Albin Tnrk. Prešernova nI. 48.1 meri za moške, dame, otroke in tudi ne* Predno dar5 delati obleko, si oglej na.jnovešje modne liste, ki so v veliki izberi na raip ilago v knjigarni Tiskovne zadri ge. LjuM;a-na. Prejemava ulica 54, nasproti glavne pošte. Lepotici — vobunki Pred časom so prijeli oreani naše obmejne policije na Sušaku mlado dekle osvajajoče zunanjosti. Detektivi so že delj časa sumili, da je ta dama iz polu-sveta v službi tuje špijonaže. Preiskava, ki se ie vršila kmalu nato, je pokazala, da je bila domneva pravilna. Ljubica Mi-Ier je bila vohun v krilu in je pri izpraševanju navedla zelo interesantne podatke, ki so se pa morali zamolčati v interesu državne varnosti. Policija je med tem prežala še na Ljubičino prijateljico Marijo Kučič, ki je Ljubici pomagala pri vohunskem poslu. Dolgo ni bilo Marije na izpregled. Doma je bila v Drenovi vasi poleg Reke. Ker pa je del občine, v kateri je bila rojena Marija, pripadel Italiji, je Kučičeva odšla na Reko, kjer se ie prvi čas preživljala s šivanjem. Letos poleti v lepi mesečni noči je prišlo na našem mejnem ozemlju pri Sušaku do neobičajnega prizora: iz Zameta: grad. Ljubica, videvši, da se nahaja v škripcu iz katerega ni izhoda, je priznala in povedala vse. Kmalu nato je sledila še aretacija Marije Kučič, ki je na svojem zasliševanju istotako priznala zelo važne stvari. Obe demimondki v vohunski službi Italije se sedaj nahajata v Beogradu pod ključem. Obtožnica proti njima je že se-stvajena in v kratkem se vrši obravn.tva, ki prinese na dan gotovo zanimive stvari. X Terente prijel- Bolgarskim orožnikom se je posrečilo, kakor poroča o iz Sofije, prijeti v bližini rumunske meje zloglasnega roparskega poglavaija Terenta, ki je dolgo strahoval vso Rumunijo. Bil je nekak rumunski Caruga. Orožniki so ga prijeli, ko ie popival v gostilni. Neki član njegove tolpe ga je ovadil in se hotel tako nad njim maščevati, ker sta prišla navskriž. Bolg.nsko orožništvo je o aretaciji Terenta obvestilo rumunska ob-lastva in jim ga bo sedaj izročila, da bo delil Carugovo usodo. X Priprave za letalsko zvezo med Rimom in Dunajem. Inženjer Junker, ki se je udeležil letalske tekme za itali.an-Avstralska vlada je pred kratkim skle- skj pokali ]t iz;avil novinarjem v Puli, nila staviti iskanje biserov pod držav- da (,avi sedaj z ustanovitvijo družbe, no nadzorstvo in hoče tudi sama ustano- naj- uvetje redno zračno zvezo med viti nekaj tvornic za predalavanje biserni- Rjm0m in Dunajem. Rekel je tudi, da se ce. Kadar se govori o ribarstvu biserov, italijanski ministrski predsednik Mussoli-se navadno misli na njihovo pridobiva- popolnoma strinja z njegovim načr-nje. V resnici iščejo bisere in jih tudi tom najdejo. V splošnem pa gre moderno ri- j x p0S3(ika Z R. III- — častni me- Pridobivan*e biserov v Avstraliji prenapetih možganov«, je bil odgovor kandidatinje. »Izvrstno, imenitno,* so vzkliknili profesorji, »izpit si napravila!* — »Hvala Bogu*, se je oddahnilo dekle, ko je bilo zunaj, in se — prekrižala X Klub nagih- Tekom neke razprave zaradi razžaijcnja časti pred okrajnim sodiščem v Floridsdorfu pri Dunaju je prišlo na dan, da obstoja v tem mestu klub nagih. Lastnica modnega salona Krausova je uvedla tudi svojo vajenko v klub, ki je ime! svo.e prostore v njenem stanovanju. Kakor poročajo listi, so občevali v klubu odvetniki, učitelji in drugi, večinoma znani ljudje iz takozva-ne boljše družbe. Člani kluba so se morali pred vstopom v njegove prostore popolnoma sleči. Krausovo, njeno hčer in vajenko so sostanovalci opetovano videli popolnoma nage, kar je zbudilo njihovo ogorčenje In dovedlo do ostrih protestov. Končno Je prišla stvar na dan v omenjenem procesu. Policija je vdrla nekega večera v stanovanje Krausove in vso lep« družbo aretirala. " X Časopis za tri čltatelje izhaja * Londonu in se imenuje Anti Top Upi-Ustanovi! ga je originalen mož, Id s! je določil za svojo življensko nalogo boj prot cilindru ter se je bojeval proti njemu do groba. Čudak je zapustil svojemu nečaku letno rento 50.000 frankov« pod pogojem, da bo še dalje izhajal list Anti Top Hat. Nečak je pogo) seveda izpolnil, a po svoje. Stric ni določil, v koliko iztisih naj izhaja ta list, in tako ga je načak izdajal v treh iztisih: za sebe1 in za dva izvrševatelja oporoke. To J« gotovo eden najoriginalnejših listov, kti jih pozna novinarska zgodovina. Moderna tehnika Sintetični petrol j V našem listu smo že zadnjič omenili velevažno iznajdbo, ki se je posrečila fran jc pridrdral avtomobil, v katerem je se- i barstvo biserov bolj za tem, da dvigne j g£an newvorški- Iz Newyorka poroča- j coskemu učenjaku in kemiku, profesorju iz morja čim večje množine bisernice ( j0) da sta dobila poveljnik Zeppelina »Z. na filozoisko-naravoslovni fakulteti v de! policijski uradnik in v njegovem 75 — 150 stopinji C, so povsem brezbarvna gostota 0.7315; 3. gorljivi petrolej, svetlo rumene barve, zavre med 150 in 280 stopinj, gostota 0.7925; 4. težka olja, ki zavro med 280 in 350 stopinj, nekolike temnejše rumene barv« kakor prejšnji; 5. gosta, lepljiva olja, ki destilirajo prt spremstvu je bila tenko oblečena dama.! i® predela v glavnike, pahljače, gum- r. ni., dr. Eckener in posadka častno Toulousu, gospodu Mailheja. Nedavno je Uradnik se je peljal s svojo žrtvijo na be- platnice za nože, okvirje in mnogo meščanstvo newyorško. ,' Profesor Mailhe priredil predavanje, na sušaški policijski kemisarijat. Poklicani drugih stvari. Najboljše biserne školjke j X Brzl vlak povozil avtomobil- V1 katerem je obširno in jasno obrazložil, .... . so bili vodilni funkcijonarji in začelo se se najdejo v gorkih vodah Severne in nedeljo ponoči je zavozil na postaji Ga- kako se mu je posrečilo dobiti umetni, ,em.p"at.ur' KaKor ie PreJSnla *naa ie izpraševanje. j Zapadne Avstralije. Dnevno gre nad 3000 ta na Madžarskem avtomobil kljub za- sintetični petrolej. Proizvajanja umetnega j 350/!oplnV ^JT^v - - Ko je demimondka videla, da je v pa- ! ribičev na 400 čolnih na lov. Na leto pri- prtim zatvornicam na železniško progo. Petroleja se vrši pričenši s preobraže- j s® trdna olja, k! jim tališče lahko še zvi-sti, je brez ovinkov priznala, da se piše dobivajo približno 3000 ton školjk. Vred- v tem trenotku je Marija Kučič ter da se že dolgo nahaja n061 ene tone se giblje med 30 in 90 v]ak jn se za]etel v avtomobil. Od sedmih v službi informacijskega urada kraljevi-;tisoJ dinarjev. i potnikov sta bila dva iz Budimpešte hu- ne Italije, k! se peča s špijonažo. Me da ! Znanstveni izraz za biserno školjko je do ranjena. Avtomobil je bil popolnoma da ni iskal. kako bi ustvaril umetni pe-bi se sramovala svoje preteklosti je nato meleagrina margaritifera. Je neke vrste razbit. Vlak je ime! zaradi nesreče eno trolej; iznajdba je prišla povsem nepri-začela razvijati zgodovino svojega živ- \ ostriga, ki tehta do tri kilograme. Dasi uro zamude. ! čakovano, kakor se po navadi rado zgo- Ijenja. Njena* biografija je pestra ln spo-: i® zeI° iščejo zaradi bisernice, upa ven- j x Pn fektlrane zračne zveze v Ru- ; di- minja naravnost na roman. Stvar, ki nas dar vsak nbi?- da bo v£asih v niei našel s;-j. Zračna prometna družba »Dobrolet. | Historično temelji raziskovalna metoda zanima je začela s poljubom. Kučičeva ' fudi biser- Toda treba J'e preiskati na ti- v Rusiji namerava uvesti šest novih zrač- : profesorja Mailheja na osnovnih mislih nih prog, in sicer med Moskvo, Petro- slovitega Berthelota. Tudi Sabatier, Len-gradom, Astrahanom, Minskom in Vladi- derens in sedaj Mailhe so izhajali več vestokom, tri proge v Srednji Azi.i in al> manj iz reakcij, ki so poznane pod dve v Kirgiški republiki. Razdalja med imenom »katalize*. Te reakcije so laji-Pctrogradom in Vladivcstokom znaša 10 kom povečini neznane, so pa silno važne tisoč kilometrov. To progo naj bi prelc- ■ v moderni kemiji, saj so katalizatorji ti-tcli aeroplani v petik do šestih dneh, kar sti« ki vplivajo na solidnost molekularnih pomenja velik prihranek na času. Sedaj potrebuje namreč brzi vlak za to ogromno daljavo 12 do 13 dni. pridrvel duna ski brzi "jem rastlinskh olj preko živalskih doli 5am° če jih nekaj ur segrevamo z dodat-do kloroiilskili ekstraktov rastlinskega kom stopljenega cinkovega klorira. Na zelenila. Profesor Mailhe sam priznava, 4a način dobimo trdno snov, topeCo se pri toploti 38 — 40 stopinj, ki spominja na vazelin in na parafin. Tako smo stvori!! vse konstituante naravnega petroleja, ki je torej v resnic? sintetičen petrolej. ie s svojim lepini licem in krasnim telesom izzivala moške ter jih omreževala, da so bili primorani izdati ji mnoge tajno sti, o katerih ne bi smeli ziniti. Začetek njene vohunske karijere sega v prvo dobo po vojni, ko ie živela na Reki. Bila je navadna »sartinas, šivanka-rica. Imela pa je krasen obraz in divno formirano glavo ter prav tako zapeljivo telo. Njena 1 ubezen je začela s parom nogavic in jc končala z dragocenimi toaletami in briljanti. Kct šivankarica na Reki se je seznanila z majorjem Ros-settijem, ki je tisti čas vodil informačno pisarno italijanske vojske na Reki. Hitro je postala Kučičeva njegova ljubica. V spremstvu primernih kavalirjev jo je major poslal v Nizzo, kier ji je bila naložena deiikatna misija. Morala se je seznaniti z visokimi osebnostmi iz francoskega političnega življenja ter ukrasti mobill soče školjk, dokler se ne najde m-.jhen biser. Seveda se včasih pripeti, da naleti kak ribič tudi na večje in dragocenejše kose. Kadar odpre ostriga na dnu morja školjko, da zaužije morsko vodo in hrano, pride vanjo včasih majhen parazit ali ličinka, ne da bi jo mogla žival odstraniti. Sčasoma se nabere na parazitu plast za plastjo bisernice in ga počasi izpremeni v biser. Najdn igoeenejši kemadi nastanejo na j X Nova ekspsdlclja na Gavrlsun- drug način. Ko se namreč biser drsti, se kaj-. Angleški znanstveni krogi se bavijo večkrat dogodi, da odmre jajčece in se z načrtom, prirediti leta 1926. novo eks- ne odstrani z drugimi iz školjke. Sčasoma pcdicijo na najvišjo goro na svetu, Gav- se strdi jajčece, kar draži ostrigo, ki ga, risankar, ali kakor ga imenujejo Anglc- lcakor pri parazitih polagoma prevleče i ži, Mcunt Everest. Kakor znano, se j~ bisernico. Na ta način nastali dragulji so letos ekspedicija ponesrečila. Dva člana izredno lepi in so vredni, ako so posebno družbe sta nadaljevala par sto metrov veliki, sto tisoče dinarjev. j pod vrhom gore sama pot, vendar sta Čolni, iz katerih se potapljajo ribiči v se na povratku ponesrečila. Vse kaže, da morje, so jako dobro opremljeni. Dva ali sta morala priti na vrh Gavrisankarja. zacijski načrt francoske vojske. Ta na- | tri'je potapljači istega čolua morejo Potrdila seveda ni, ker sta na povratku črt je bil Italiji potreben za slučaj mo- : hkrati delati na dnu morja. Biserne ostri- z gore padla oba v prepad in se ubila, rebitnega konflikta s Francijo. Marija je I P® se nahajajo do 40 metrov globoko. Poseben odbor, ki pripravlja novo ekspe- živela v Nizzi na moč razkošno ter je 1 Ker se ribiču stalno dovaja zra1;, more dicijo, se je že obrnil do anjlcjkc vlade zbujala s svojo zunanjostjo splošno po- ostati precej č^sa pod vodo. V eni uri je za dovoljenje ir. za podporo. zornost. Dosledno pa je odbijala poznanstvo z ljudmi, ki niso igrali važnih političnih vlog. Potem je odšla v Monte Car-lo In od tam se .ie napotila v Rim, kjer nega cilja vendarle ni mogla doseči. Vohunki ss je zdelo, da bo s svojo misijo imela več sreče v Jugoslaviji. Poslali so jo torej na Reko, kjer se je spo- nevadno njegova mreža polna, nakar dal X Verski pcu'< v Rusiji- V Moskvi znak ia ga dvignejo na površino. Tu se se je tc dni pripetil tale zanimiv slučaj, nekoliko oddahne, potem pa gre zopat v ki najbcl.ic dcknzu.e verske razmere v globino. Školjke se smejo odpirati le v današnji sovjetski Rusiji: Dijakinja iz je poročala, da se ji je posrečilo izvaDiti i prisotnosti lastnika ladje, ki je navadno inteligentne- meščanske rodbine jc imela marsikaj iz svojih ljubimcev, toda konč- edini belokcžec na krovu. Me!;ko meso izpit pred komunističnimi profesorji. r.Kij ostrige se pobers in vrže v vodo, školjko je vera?, jo je vprašal profesor. »Opij za pa preiščejo za biseri. : ljudstvo*, je odgovorila dijakinja dobc-Pred desetimi leti je znašala vrednost sedno, kakor stoji v uradnem komunistič-najdenih biserov približno poldrugi mili- nem katekizmu. »In ka. je Bog?» je na-prijatel.ila z Ljubico Milerjevo. Od tam ; ion zlatih dinarjev, leto kasneje, torej že daljeval proiesor. «-Bog jc izmišljotina sta odšli obe v Beograd, kjer sta pričeli: med vojno, komaj četrt milijona. Prido--- razpredat' mreže, da bi vlovili vanje žrt- i bivanje bisernice pa je bolj redno. Na ve. Pcsečali sta zabave in prireditve, na 'eto se pridobiva za približno 200 mili-katerih so se kretaii politični in dip'o- i0110' dinarjev, matični krogi. Kakor z naskokom sta lepotici osvajali moška srca in medtem ko je Ljubica Miler postala ljubica barona Steina, prijatelja bivšega holandske-ga poslanika Rappaporta, se je Marija Kučič vdinjala neki ugledni osebnosti, stanujoči na Terazijah. Te zveze sta ohe demimondki spretno izkoriščali. Od časa do časa sta potovali na Reko, potem pa sta se zopet vračali v našo prestoll-co. Na Reki pa je bila Ljubica Miler nekoč tako neoprezna, da se je zapletla v sestanek z našim tajnim policijskim urad Bikom, ki .io je kmalu na to ob prihodu na naše ozemlje aretiral In poslal v Beo- Noben.h prevar ec Vam ni hiti. to dokazujejo šicv Ini o Ijpmulci, ki ko z nakupom o lučil iu bl?ja vtdiio rohvalij >, ker inri asjsiov.tejše i laso o j>c'n zmern h cenah v /aU-gi le ivrd:a D TI »G O 3CEWa.E, Llubljana. X V Rimu bo največ'a stavba na svetu- Milanski arhitekt Mario Galanti, j ki je deloval nad dvajset let kot stavbe- | nik nebotičnikov v Južni Ameriki, je na- ; g _ _ pravil za Rim načrt ogromne stavbe, ki m" bo po velikosti prekosila vse dosedanje stavbe' na svetu. Visoka bo 350 m. široka 290 m ter bo imela SO nadstropij. V njej bo amfiteater in gledališče, dalje 200 dvoran in 4500 sob. Imenovala se bo Mole Littorio. O projektu ie v italijanskih listih živahna debata, čujejo se glasovi za in proti, češ da taka hipermo-derna ameriška stavba nc spada v Rim. r.!j'na?e in snhB barve. laki. pra7i kranisk firuDŽ. gi rl ivi fpiiit, sl karskc iu pi. «karske I potrebščine se liobe pr, tvdk; Ravhcksr redčeno sodo, nato jo očistimo z vodo. | deset oseb. Ker je takega vciikana tež« Iz nje dobimo: ! ko ustaviti, ima šofer na razpolago štiri 1. lahke produkte, ki zavro počeriši pri j zavore na stisnjen zrak. Vrata, skozi ka« 35 stopin.i. Ti so brezbarvni, diše močno,! tera vstopajo potniki, se avtomatično gostota 0.6822: to je petrolejev eter. i zapro, čim se začne avtobus pomikati. 2. lahka eterična clja destilirajo pri I - Profesor Mailhe ie s svojo iznajdbo osta! v laboratoriju. Naloga poklicanih činiteljev je, da jo ponesejo v industrijo. Seveda je treba za to posebnih strojev, ki bodo predelavali cenene sirovlne v umetni petrolej. Umevno pa je, da se bo nova industrija razvila posebno v Franciji, ki je domovina iznajdltelja. Njene kolonije, zlasti Zapadna Afrika, bi oh metodični obdelavi lahko proizvajala velike množine različnih rastlinskih olj (p?U movo ol.le, rlcinovo, arahldno itd.) Ravnotako nudi Franciji morje upoštevanja vredno količino ribjega olja. ki ga niti ne bi bilo potrebno izdelovati i r. dobrih jedilnih rib, marveč bi zadostovali odpadki in neužitne ribe. Končno bi se dali porabiti za umetni pe irolej zeleni deli rastlin, iz katerih bi se producirali klorofilski ekstrakti in neposredno iz njih petrolej. Perspektive so torej sijajne ili obeta se nam lepa bodočnost. Toda ko smo prečita!! zgornji članek v pariškem listu <-Oeuvre», smo se spomnili na intervju, ki ga ie dal francoski učenjak Charlc-f Hcnry poročevalcu »Matina*. G. Henrv se baje nahaja na najboljšem potu za proizvajanje energije iz vode direktnim potom. In če sc mu to posreči, počtmu nam bo potem petrolej, bencin, in makar umetni petrolej? Naše čitateljc opozarjamo na ta intervju, ki ga priobčimo v prihodnji rubriki »Moderne tehnike«. F. P.: Kocman in njegov zob Solnce je tonilo in žugalo le še s porednimi zlatimi rožički izza komate Grmade. Po ljubljanskem polju je padala megla in zagrinjala s svojim sivim, vlažnim plaščem vasi in polja, gozdiče in grmičje. Vse tja dol do dolenjskega hribovja je bilo videti kot motno jezero, iz katerega je le tu in tam molel zelen otoček. Tedaj je stopal po skalni stezi s To-škega čela stari Kocman. Pet križe v j-nosil na hrbtu, veselo srce v prsih, v glavi pa . . . kaj bi pravil! Pri Jurju so kuhali elivovko, in ta se Kocmanu še nikoli ni gabila. Danes si je tega okrepčila privoščil po mili volji, zakaj ljudje tam gori so postrežljivi. Tako je možak, koračil in poskakoval niz oregov in brežuljk, nobena skala mu ni bila previsoka, noben jarek preširok. Bilo je namreč popolnoma temno in al bilo mogoče razločiti, kod se vse vije pot. Take prilike in taka pota je Kocman ljubil, na njih je pozabil na vse težave tega sveta, celo na svojo ženo, in modro je premišljeval o veem kaT je obsegalo njegovo duševno obzorje. Med skalami, rušami. grmrčjrm, drevjem in modrovanjem je srečno primahal do vznožja. Krenil je po ste-aa. ki ie držala, do močvirna, z lužami jarki in kotanjami preluknjani ravan; Nad njim megla, okrog njega megla, povsod megla. Skoro ga je jela zapu jščati dobra volja. A tolažil se je. da še ni sveta konec in da na Toško čelo ni I tako daleč. i «Cuj, kaj pa je to?» Kocman j 1 ; obstal in primaknil dlan k uhljem. »Ali me vrag moti? Ne boš, ne grem nikamor vstran!* Takrat je zavel vetrič in čisto razločno zanihal Kocmanu na uho: »Po—ma—g—> Naprej se ni slišalo. »Pa vendar ni nopreče.» se je popraskal starec pc pleši. »Kako pa naj pomagam, ko sam komaj stojim!* A že je krenil vstran. Po par korakih je bil ob pasu vitkega jelševja. ki je obrobljalo precej široko mlakužo. porastlo z ločjem, in s par tolmuni, ki so gledali v svet kot motna očesa povodnega moža. Zopet je začul Kocman šibek glas. ki se mu je dozdeval kakor klic na pomoč. Stopil je še nekaj korakov in zagledal viseti čez rob umazanega tolmuna nekaj črnega. Otipal je človešk' truplo, ki je viselo v tn'munu. med vodo in blatom, in molilo ven le če glavo, pleča in roke. »Križ božji!* je vzkliknil in se nagnil. da prime nesrečneža. Krepko se je uprl z nogami v breg. pograbil telo pod rameni in ga skušal izvleči. A pri tam ni računal niti s terenom, niti s ! težo ponesrečenca, niti z Jirrjevo s'i-vovko. Posledica je ' il", da je naenkrat reklo: »Štrbunk!* in neznanec jc zilrčal nazaj v tolmun ter rot~gT.il s seboj še plemenitega reševalca, j Stari pregovor «Nniho';š:i je vods* 1 se je tu fi:a-"no izkazal. Kot najbolj.-: plavač je bil Kocman v nekaj sekun-Idah zunaj, trenotek nato pa tudi po-I nesrečenec. Ko ga je natančno ogledal, je videl. | da ie mestni človek, ki mu pot tia;hrž 1 ni bila znana in je zablodi! v to moč-var. A kam sedaj ž njim? Snomnil se je, da ni daleč costilna Podvojil je svoje meči in ga res privlekel do krčme. Ponesrečeni si ie kmalu opomogel in povedal, da je zohar iz predmestja, ki .je imel isto not kot Kocman. a j«" zašel v to vražje močvirje. 'Da. ta slivovka!» sta vzklikala Kocman in 1 zobar in za nj'ma vsi navzoči. »Mene ie priv7.liT0v.1la, njega pa vrgla.* si 'je mislil Kocman. Zobar se mu ni mo gel dovoli zahvaliti in mu je obetal, da t^ga nikoli ne pozabi. Če bo kaj rabil, 'kar k nj-mu naj pride. Se par krepkih pcžir';oy. in zobar je lecrel k po jčitku. Kocman pa je odkorakal veselo ' domov. • Kocman je bil možak, ki mu ni mo-srla nobena bo'e-"i» do živeTa. Le *eni je nagajal: «Ti ei moja bolezen, ti me spraviš v grob!* Nekaj tednov po zgo-rai emisanem dogodku pa ga je ial bo- jlrti zob. Mogoče je bila to tudi posle^ idiea neprostovoljne kopeli takrat pod TcJkim čelom. Bolel ga je torej zob. in bolelo ga je tako. da je eicer tako j potrpežljivi mož kar cdskakoval. Pomagal ni niti česc-n, niti kis. uiti sopa ra. na Bir.žev žegen šo mislil ni. in celo slivovlca je odpovedala. Tu se je spomnil one noči pred tedni. Izvmna misel ca je tako razvnela, da so bolečine v j hipu napol popustile. »Takoj grem. ou • mi pomaga,* je mrmral in ee urnih ko r;;kov odpravil v predmestje k &vo-Ijemu znancu — zobarju. Prav dobre volje je bil gospod zobar in veselo je pozdravil svojega rešitelja. ki ga je potegnil iz mokrega 1 groba. »Kai? Zob vas boli? Da Ie ni huj-šera! Bomo že napravili da bo prav.* Potisnil je Koemana na precej ve Fia«t stol in se podjetno zasukal, da si poišče orodje za zobno operacijo. »Kar vun. ros pod, čeprav bo bolelo! Saj od bolečin že kar norim!* Pri tem pa je Kocman nekaj opazil. | kar ga je vznemirilo. 2e j« dvital roko proti pleši, kar je storil vselej, kadar je kai t>omišlja1. a zobar mu jo je odbil. Videl je. da so zobarjevi koraki nekam plešoči, a iz nst mu prihaja vonj j po nečem, Kocmanu prav dobro zna ' nem. »Kateri boli? Ta-le? Aha, ta-le!» je medtem izoraševal živahno se ribajoč zobat, ^ ! Koemana je zcbarje.vo govoričenje j čisto zmešalo; hotel mu je pokazati s kosmato roko, a zobar mu ni dal. ' »2e vem. že vem . . .» Takrat so zahreščale klešče, zobar ja \ potegnil, zavil in še enkrat potegnil, j da se je opr,tekel tja do stene. V kle-j ščah pa je držal zob, da bi ga bil vesel jveak mcrjasec. Kocman pa je medtem zarjul in rj<-vel še dalje. Zakaj zob v kleščah jo ; bil — zdrav . . . Bolni zob pa je še vedno tičal v Kocmanovi čeljusti in i čakal rešitve. Še preden se je zobar zavedel, jo i Kocman pograbil klobuk in odvihral, ! kolikor so ga nesle noge. | Pod oknom je obstal, grozeče dvig-; nfl pesti proti zobarju, ki je pogleda! 'na cesto, in zarjul: »Prokleti škric! Ko bi vedel takrat, kaj mi boš storil, ne bi te vlekel iz vode. na glavo bi ti stopil, nazaj bi t« pahnil, da bi žabe koracale po tebi i« da bi te črvi razjedali!« Njegovi zakletvi je omejila tok zo-barjeva žena. ki je prišla doli, ga prosila. naj nič ne govori o tem nikomur in mu stisnila v pest prijetno Selenteo naprrček. »Aha. metuljček*, je pomislil Kocman. se pomiril in mahnil domov. Bolni zob mu je med potom izdrla one-gava kovačica, »metuljček* pa mu j« napravil tisti večer 5e maogo veselja. r Banka Adriatica v Trstu v poravnalnem postopanju Končni rok za prijavo terjatev ie 7. december t. 1- — Slovenskih vlog je 7 milijonov-Glasom uradnega tržaškega lista »Osservatore Triestino* od 20. t. m. se je glede tržaške Banca Adriatica otvorilo prisilno poravnalno postopanje. Za prisilnega poravnalnega upravitelja je imenovan odvetnik dr. Nicola Benedetti, za komisarja pa sodnik Fiorentu. Poravnalni narok se vrši 16. dec. t. 1. na tržaškem trgovskem in pomorskem sodišču. Rok za prijave traja do 7. decembra. Banca Adriatica se je nahajala že delj časa v denarnih težkočah. Od tedaj, ko je svoje prvotne delničarje meseca julija 1922 prikrajšala s tem, da je razveljavila stare delnice ter emitirala nove v nominalni vrednosti 15 milijonov lir, je izgubila zaupanje svoje kli.ientele. Resni gospodarski krogi so se je ogibali vkljub temu, da je spravila v upravni svet pro-nonsirane fašiste. Banka je poskušala igrati dvolično vlogo: Na eni strani se je proglašala kot banko, ki vzdržuje trgovske zveze med Italijo in Jugoslavijo, ter je upala s tem pridobiti jugoslovensko klijentelo v Italiji, na drugi strani pa je hotela veljati navzgor kot italijansko utranicijonalistlčna. Niti ena, niti druga poteza ji ni prinesla haska. Konzorcij, ki je svojčas ob «sanaciji» subskribiral delnice Bance Adriatice se je kasneje, ko je prišel čas plačanja deloma odtegnil tej dolžnosti, tako da je danes komaj četrtina delnic vplačana. Žalibog zadenejo zle posledice tega poloma v prvi vrsti naše ljudstvo v Julijski Krajini. Banca Adriatica ima vsega skupaj okroglo 10 milijonov lir vlog in od teh ni nič manj kakor 7 milijonov od slovenskih oz. hrvatskih vlagateljev. Naše zadružništvo v Julijski Krajini je na srečo le malo prizadeto, ker je bilo vodstvo zadružne zveze jako previdno ter je pravočasno opozorilo svoje članice na pretečo nevarnost. Največja slovenska vloga znaša 2,000.000, druga pa 1,300.000 Br. Ko se je zavod pred dvema letoma prevzemal, so bil izvoljeni v upravni svet: Salvatore Cacopando Crispi, Emanuele Piano, Giovanni Host-Venturi, Ciro Ka-menarovič, dr. Marco Mordo, general Lalei Piccione, senator dr. Giorgio Pi-tacco, tržaški župan ter Giovanni Troin-bacco, v nadzorstvo pa: Gino de Lasinio, con te comm. Vittorio Omati in prof. Ar-rigo Sobni. Nekateri od teh so že podali ostavko. Tržaški »Piccolo« poroča, da bo upravni odbor s pomočjo drugih finančnih so-trndnikov skušal doseči sanacijo zavoda aa podlagi 20 odst prisilne poravnave. Večina oškodovancev pa vstraja na tem, da se zadeva razčisti potom konkurza, tako da bodo odgovarjali za škodo uprav nI svetniki, in drugi sedanji in prejšnji Innkcljonarji, ki so zakrivili polom. Končno moramo omeniti, da je tržaška Banca Adriatica popolnoma samostojen jsavod in nima v formalnem oziru nobene ifvieze z bivšo tukajšnjo Jadransko banko oz. s sedanjim Jadransko-podunav-sklm društvom. Tudi financijelno sta oba tavoda drug od drugega povsem neodvisna. Pomanjkanje denarja zakrivi ja, da tudi domača kupčija ni posebno živahna. V Beogradu se plačujejo drva za kurjavo po 140 do 210 Din po kakovosti za 1 kubični meter. Konferenca za napredek prometa na Balkanu Pred kratkim se je vršila v Beogradu konferenca združenih orientalskih (turških) železnic, pooblaščencev našega stva za trgovino in industrijo sanske 7 — 10, junci, domači I. 13.50 do 14.50, II. 12 — 13, bosanski 10 — 11, krave I. 12.50 — 13, II. 10 — 11.50. III. 8 — 9, bosanske II. 9 — 10, III. 6 — 7, voli, domači I. 13.50 — 14.50, II. 12.50 do 13, III. 11 — 12, bosanski I. 12.50 do 13, II. 10 — 11, III. 8 — 9, teleta 17.50 do 20, svinje, pitane, domače 22.50 do 23, sremske 23 — 24, nepitane 17 — 20, prasci do 1 leta 17 — 23, preko leta 17 do 20 Din. S-"mske, pi^ne, zakbne so delegatov grških,; se trgovale po 25 — 27 Din kg mrtve in jugoslovenskih i teže. Ovce 200 — 250 Din komad. Ko« ministr-1 nji 5000 — 9000 Din komad po kako« in pot-jvosti. Žrebeta 3500 — 5000 Din. Konji za klanje 3 — 5 Din kg žive teže. Kr« niškega urada cPutnikj. Na konferenci se je razpravljalo, kaj bi se moralo skup-jma: seno neprešano I. 100 — 113, IL no podvzeti, da se olajša tujcem skozi balkanske dežele, ki s svojimi lepotami in osebnostmi bolj mikajo bogale inozemske potnike. Konferenčniki so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, ki lahko služijo napredku tujskega prometa v balkanskih deželah. Na dnevnem redu je bilo med drugim vprašanje redukcije železniških tarif, organizacije pisarn za potujoče občinstvo, organizacije skupne propagande ter hotelske industrije. Delegati so enoglasno izjavili, da je v prvem redu treba znižati tarife v železniškem prometu. Konkretni predlogi so ee glasili, da je treba vozne tarife znižati od 20 do 30 odst., kar bi obisk tujcev na Balkanu nedvomno pomnožilo. Iz-nešen je bil tudi predlog, da bi bilo treba potovanja celih družin in potovanja v skupinah favorizirati ter jim dajati prednost pred potovanji posameznikov. Poleg predloga o znižanju tarif se je tudi predlagala uvedba brezplačne vozarine za 30 kg prtljage, kakor je to v navadi po nekaterih zapadnih evropskih državah. Delegati so tudi izjavili, da bi bilo nujno potrebno odpraviti dosedanje vozne listke ter dopustiti potnikom, da lahko prekinejo vožnjo skozi balkanske države kjerkoli hočejo. To bi se dalo urediti na ta način, da se uvedejo vozni listki z veljavnostjo od 1 do 2 mesecev. Kaže se tudi potreba uvedbe tako zvanih krožečih kart, kakor je to običajno v Srednji Evropi in na zapadu. Delegati so se končno obvezali, da bodo podvzeli pri svojih vladah vse po-tebne korake, ki lahko pospešijo ureditev mednarodnega prometa na Balkanu. Za podlago jim bodo služili zaključki njihove konference. Sklenilo se je zmanjšati formalnosti pri carinskem pregledovanju in verifikaciji potnih listov. Vlade balkanskih držav se morejo užive-ti v dejstvo, da so današnje takse za potne liste znatno previsoke in da jih je treba skrčiti na minimum. Končno so bili storjeni razni sklepi glede ustanovitve potnih pisarn po vzorcu našega ter glede hotelske industrije, ki mora postati solidnejša ter v veeh odrih bolj evropska kot je seda}. 33 _ 100, prešano 120 — 140, otava 125 do 150. slama za krmo 100 — 125, za steljo 75 — 100, navadna detelja in Iu« ceraa 125 — 150 Dn za 100 kg. S hmeljskega tržišča. Niirnberg, 20. oktobra. Prodanih 50 bal. Klavrno. — Ž a t ee, (ČSR), 18. oktobra. Celi minuli teden se je povpraševalo po hmelju in je bilo mnogo čez 1000 Kil prodanih po cenah od 2650—2750 Kč. za prvovrstno blairo tudi 2800 Kč za 50 kg. Na kmetih se je le po malem kupovalo, ker hmeljarji ne silijo blaga k prodaji in pričakujejo zboljšanje cen. Ker je povpraševanje enako ponudbi so se cene pri mirnem prometu stabilizirale, to se pravi, cene so postale stanovitne. Končno razpoloženje in ecne so zelo čvrste. — Savez hmeljarskih društev v 2atcu. (rajnika so se vršile volitve, pri katerih ' 68.5 do 69.5, Pariz 360 do 365, Praga ° " ... .... e povprašuje na italijanskih trgih po hrastovih frizih, ki se plačujejo po okrog 450 lir za kubični meter, ter po parjenih bnkovih plohih, dimenzij od 2 m dolžine naprej ter debeline 27 mm in od 38 do 100 mm. Povprašuje pa Italija bolj po slabšem blagu, nego po prvovrstne«-. Narodna banka SHS Stanje 15. oktobra 1924. Aktiva (v oklepajih spremembe prani stanju 8. t m.): kovinska podloga 475,882.537.51 (—6,532.381 .SI)- posojila 1 „544.456.281.39 (+ 9,796.776.67); račon za odkup kronskih novčanic 1.208 milijonov 216.353.46 (0); račun začasne zamene 889.952.652.74 (+ 5.04); dolg države 2„966.355.034 (0); vrednost državnih domen založenih za Izdajanje novčanic 2,.138.377.168 (0); saldo raznih računov 438.083.984.62 (—16^68.154.65). Skupno 9,-161,324.006.71 Din. Pasiva: vplačani del glavnice 25 milijonov 397.600 (0); rezervni fond 5 milijonov 940.522.06 (0>, n o v 6 a n i c e V o b t o k n 6,-026.063.220 (—62,962.255); državni račun začasne zamene 389 milijonov 952.652.74 (+ 5.04); terjatve države po raznih računih 86,155.958.63 (— 426,299.460.58); razne obveznosti 476,262.956.29 (+476,262.956.29); terjatve države za založene domene 2„188.877.168 (0); nadavek za kupovanje zlata za glavnico m fonde 63,173.984 (0). Skupno 9„161,824.006.72 Din. V kovinski podlogi se računa: dinar v zlato za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. — Obrestna mera po eskontu menic za vse bančne dolžnike brez razlike 6 odstotkov na leto. Obrestna mera za posojila sa zastave 7 odst. na leto. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (22. t m.) Pšenica: baška, 76 kg, 370; stara, 4 vagoni 365 — 367.5. Oves: sremski 265. Turščica: baška, 1 vagon 175; sušena, 1 vagon 240; sremska, 3 vagoni 175 — 180; v storžih, 1 vagon 120. M o« k a: baza «0», 530; «0s» 510; «2», 1 va« gon 480; «6», 1 vagon 385. Otrobi: baški, 2 vagona 165. Tendenca nespre« menjena. Zagrebški tedenski sejem (22. f. m.) Dogon prvovrstne živine precej majhen, dočim je bilo ostale živine v obilici. Istotako je bil dovoz velik. Kupcev je bilo mnogo, vendar pa je bila kupčija dokaj slaba. Za izvoz v Italijo so se ku« povale v glavnem junice, a za Gradec in Dunaj bosanska živina. Cene ne kažejo znatnejših sprememb, izvzemši teleta in sremske svinje, ki so v ceni nazadovale. Za kg žive teže so notirali: junice, do« oiače I. 13 — 13.50, n. II JO — 1230. boi — Obračunski zavod na zagrebški borzi. Pred nekaj dnevi je borzni svet zagrebško borze sklenil ustreči želji borznih in širših gospodarskih krogov ter uvesti s 1. novembrom kliring. Za sedaj bo ta borzni obračunski zavod obračunaval samo efektni promet, pozneje bo pa vršil tndi obračunavanje deviznega in valutnega prometa. Obračunavalo se bo vsak pondeljek za prošli teden. Izplačevale se bodo le razlike, ki se morejo v ostalem tudi nadalje pustiti v pologu efektov pri obračunskem zavodu. Od te institucije se obeta oživljeni borznega efektnega prometa, ki je sedaj radi pomanjkanja gotovine popolnoma neznaten. — Rudarska produkcija v Jugoslaviji L1923. Beograjska »Revue Economique et Financičre« prinaša podatke o jugoslo-venski rudarski produkciji v 1. 1923., iz katerih povzemamo, da so posamezne pokrajine producirale: L Srbija: črnega premoga 132.894 ton, rjavega premoga 374.147 ton, lignita 530.344 ton, bakrene rudo 123.230 ton, bakra 6787 ton. anti-monske rude 546 ton, antimona 27 ton. II. Bosna in Hercegovina: črnega premoga 1623 ton, lignita 847.545 ton, mangana 5145 ton, železne rude 81.537 ton. sirovega železa 23.026 ton, antimona 26.758 ton. m. Hrvatska in Slavoni;a: rjavega premoga 168.647 ton, lignita 233.891 ton. žeL rude 81.536 ton. IV. Dalmacija: rjavega premoga 98.951 ton, lignita 3111 ton. V. Slovenija: rjavega premoga lmilijon i 496.410 ton, Bgnita 200.546 ton, svinčene i rude 10.146 ton, cinkove rude 618 ton, cinka 1800 ton. = Popravilo vagonov. Te dni se je pričelo po &arutilu komisije prometnesra ministrstva in pod vodstvom direktorja inž. Vrbairfčj. odpošiljanje poškodovanih vagonov z znanega >vagonskega pokopališča« na progi Dalj—Vinkovci na popravilo v razne tvornice vagonov. = Cenovnlk za zavarovanje valute ob Izvoza blaga, veljaven od 15. do 31. oktobra. je objavljen r »Uradnem listu« št. 97. = Hmeljska kupčija v BačkI je zelo mrtva. Zaključki so prav redki, ker so hmeljarji rezervirani in ne marajo oddati blaga po sedanjih cenah. Najboljša kako vost se plača v Bački po 95 Din. srednja po 80—90 Dm. slaba po 60—70 Din za 1 kg. Inozemski kupci kljub rezervi-ranosti prodooentov ne piačajo višjih cen. = Ustanovni občni zbor bo imela d. d. Ljudevit Marž, tovarna lakov v Domžalah dne 5 novembra ob 5. uri v tvornič-nih prostorih v Domžalah-Količevem. = Poravnalna postopanja so nvedeoa o imovini nastopnih firm: Franc Caleari in brat, lesna industrija v Škofji Loki (narok 12. novembra ob 10.); Vinko Au gustin, lesna industrija v Celjn f na rok 24. novembra ob 9.); Pinter & Weber, tvornica v Celju—Zagradu (narok 24. novembra); Štefan Keltner, posestnik in trgovec s črevi na Hajdini pri Ptuju (narok 29. novembra). = Dohodki monopolne oprave so znašali v prvih 5 mesecih letoš. proračunskega leta, od 31. marca do 1. sept. t. 1. okrog 702,000.000 Din. to je za okrog 30 milijonov Din več, kakor je bilo predvideno. = Dalmatinsko tržišče z vinom. Trgatev je bila kvantitativno in kvilltativno dobra. Bela vina se prodajajo po 4.75 do 5 Din po stopinji Mal.; slabše vrste so cenejše. Ta bela vina, ki imajo povprečno 11—12 odst., se zelo lahko razpeča rajo. ker je mnogo povpraševanja in kupcev, črna vina in opolo se mnogo ponujajo, toda ni kupcev, čeprav so cenena. Ponujajo se po okrog 4 Din , molo Sušak. = Glavna skupščina Jugoslovenskega saveza mlinov se je vršila v Zagrebu dne 19. t. m. pod predsedovanjem predsednika dr. Teodora Bošnjaka. Predsednik je podal skupščini obširno poročilo o delovanju saveza. Po potoOlih tajnik* » Ma- je bil ponovno izvoljen za predsednika . dr. Bošn;ak, a za podpredsednika gene-, ralni direktor S. Poor in generalni direk- • tor Juraj Ettmger. = Letošnja letina v Macsdonljl je v splošnem povoljna. Le za tobak se ceni. da se ga je pridelalo za 40 odst. manj nego lani. Vendar pa je njegova kakovost odlična. — Iz osiieške tvornice sladkorja. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je poslalo v osi'eško tvomico sladkorja komisijo v svrho pregleda, znkai tvornica ne prevzema sladkorne pese od producen-'ov. Komisija je poslovanje tvornice pregledala in ugotovila, da ie tvornica pre-natrpana s sladkorno peso. radi česar za enkrat ne more pre-zemati pese. = Pmti zakonu o bančnih derojih v Avstriji. Z Dnnaja poročajo, da je v pripravi se nahajajoči zakonski načrt o bančnih depojih vzbudil v finančnih krogih veliko razburjenje. Odredbe, ki jih predvideva ta načrt, bi po mišljenju finančnikov popolnoma ugonobile bančništvo. = Plačilne težkoče dunajske velerir- me. Z Dunaja javljajo: Firma z icrračami in galentPriiskim blagom Josef Spiegel jun. je prišla v plačilne težkoče in bo prosila za poravnalno postopanje. Firma jo bila ustanovljena i. 1814. in ima več ' podružnic. Dolgovi znašajo preko 6 mili-! jnrd aK. — Csre volni skačejo. Na svetovnem trgu volne dnevno skačejo cene radi velikega pomanjkanja blaga. Tudi pri nas ni blaga baš v izoh'lju. V Beogradu se je prošli teden pi.ičal, baška, franko Ljubljana 0 do 620; stročnice: fižol: tribni-! čan>, očiščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do 610, -rribničan>, orig., franko Ljub- 1 MMiMMOHMHMi Ijana 460 do 0, , očiščen, b-n, j katerepl .kotioskoz napeta vsebina, prepih franko Postojna trans. 0 do 575. »prepeli- tena g fantastičnimi z«p. ti;»ji o«l začetka Sedež administrativne centrale naše« ga pomorstva je torej predmet živahnih prepirov. Prometno ministrstvo se na« haja pred težko odločitvijo, kako naj stvar uredi, da bodo zadovoljni Sušača« ni, Spiičani, Dubrovničani in BakrčanL i Izgleda, da bo to pot sreča mila edinole J Splitu, v katerem bo pomorska upravi I dobila najboljšo oporo že radi tega, ker ! je Split najživahnejše pomorsko mesto I na Jadranu ter se nahaja poleg tega tu« di v geografski sredini naše obale. No« ve železniške zveze istotako govore za to. da dobi pomorsko centralo Split. Ko zadevi, burno po« ! Lastnik in Odgovorni izdajatelj urednik Konzorcij , orig., franko Ljubljana 350 do 0, rjavi, orig., franko Ljubljana 350 do 0. ZAGREB. V efektih tendenca nespe-menjena. Promet nekoliko iivahnejšL — V devizah se je danes občutilo popoln* pomanjkanje blaga. Zato se ft tendenca učvrstila ter so tud zaključni tečaji poskočili za nekaj točk. Narodna banka je ponujala blago aam* v posameznih čekih Ln to po precej visokih tečajih. Promet je bil sred«ji Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo. Prago in Švico. Notirals so devize: Amsterdam ček 2685 do 2715, Dunaj 0.0966 do 0.0986. Budimpešta 0.003 do 0.095, Italija izplačilo 300.6 do 303.6. ček 299.8 do 302.8, London izplačilo 311.05 do 314.05, New-York ček do konca, ki prinašajo navduženem« iitattlja s intetesantnim razmotaranjem vsak hip presenečenja, ki m« te sledi r»xod.,r»oje ia koustern&cija in zopet presenečenje tako, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako aadaljcvaoje romana, je izžel in se dobiva pri oprati „JuUa ' v Ljobljani. Vri, ki so g« čitoli in oni, fci "'»o 'P*1' * prilike n»j si ga takoj naroč<- »a »Tuj* do- inače knjižnice._^^^^ Bolj more zabavati Vas ne nobena knjiga! Tesana stane Din 66. Broširana pa Mn • I.jnbliana 306 nad rr.orien. Kraj j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm fflfflf » IL^BSS • • • s » «• 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7656 7624 7630 7651 764-9 7680 5-7 14 7 100 5-0 8-0 6-0 brez vetra Tzhod jugo vzhod breavetra M n megla del oblač. jasno pol obl. deL oblač. pol oblač 1 1 1 1 1 1 1 1 < V LjnUiaai barometer nest teaper- nii» Šoto« rah*m ob 6-28. »haja ob 17 ° Glad v Rusiji Pošast gladu iznova vstaja nad evrop« sko Rusijo, čez njene južne in južno« iztočne poljane. Dolgotrajna suša, ki je maja in junija ležala nad južno « iztoč« nim Povolžjem in delom Ukrajine, je skoraj uničila pridelek velikega dela te* ga teritorija, tako da ga je ostalo lc mas lo. Dne 23. junija je interministerijclna komisijo, v to svrho zbrana pri Mos« kovskem statističnem biroju, prvič iz* dala cenitveno poročilo o bodoči žetvi. Po podatkih, katere je komisiji predlo« žil šef statističnega biroja, jc bilo t res ba pričakovati, da bo letošnja žetev v devetih gubernijah slaba, v sedmih pa malo zadovoljiva. Poročevalec je cenil ozemlje slabe žetve na tri milijone še= stotisoč hektarjev s prebivalstvom 3,500.000 duš. Po omenjeni interministerijelni seji se te pa ta cenitev izredno zvišala. Po zada njih informacijah je več ali manj težko prizadetih že 27 gubernij. Najbolj ogro* žene so gubernije Astrahan, Caricin, Sa* komunistične stranke izdal proklamaci« jo vsem strankinim krajevnim organiza« cijam. V tej okrožnici najdemo njegovo obvestilo, da bo žitni pridelek 1924. za 100 do 150 milijonov pudov manjši ka« kor leta 1923. Še bolj črno vidi uradni užitni proračun«, ki ga centralni stati« stični zavod v svojem poročilu z dne 21. julija objavlja v Ekonomičeski Žiz« ni št. 238. Tu je skupni žitni pridelek cenjen na 2600 milijonov pudov ali za 200 milijonov manj kakor lani. Najno« vejša cenitev centralnega biroja pa je še nižja in dosega jedva 2550 milijonov pudov. Vkljub temu skušajo sovjetski krogi pomiriti javno mnenje in zatrjujejo, da razpolaga sovjetska država z vsemi po« se čudno sliši, je pa vrhutega res, da so ravno iste pokrajine v zadnjih letih mo= na, ker hočejo zagotoviti zadosten do« tok tujih valut, razen tega pa hočejo v trebnimi sredstvi za borbo proti gladu je 1°23. bil cnrik pobranemu davku, to in da prebivalstvo pokrajin, prizadetih rej 141 milijonom pudoT), za letošnje Ic rale prenašati najobčutnejše davščine! i inozemstvu vzbuditi mnenje, da se je Čeprav je prebivalstvo ob Volgi in v j rusko gospodarstvo zboljšalo in da se sosednjih pokrajinah radi katastrofe 1. 1921. gospodarsko izčrpano, je sovjetska vlada ravno temu prebivalstvu naloži'a zemljiške davščine, ki so v Rusiji v sp'ošncm zelo občutne, tukai pa so bile še znatno povišane. V «žitnih» poVraji« nah, kojih večji del ravno spada v gu« bernije, prizad»te po suši, je 1923.—24. bilo pobranega davka v pridelkih za 141 milijonov pudov, dočim jc po na« vedbah trgovinskega instituta pri komi« sarijatu za finance osebna potreba po« ljedc'skega prebivalstva v tej pokraiini pokrita s 37 milijoni pudi. Primanjkljaj mu torej smejo dovoliti krediti. Izvoz žitaric jc conditio sine qua non za ak» tivnost ruske trgovinske bilance. Stati« stični podatki ruske zunanje trgovine v polletju od oktobra 1923. 'do marca 1. 1924. pokazujejo, da se ima sovjetska vlada za aktivne postavke svoje zunanje trgovine v tej dobi zahvaliti ekskluziv« no le izvozu žitaric. Po cenah iz I. 1923. bi presežek znašal 95 milijonov zlatih rubljev, izvoz žitaric v isti dobi pa 107 milijonov zlatih rubljev. Iz tega izhaja, da bi brez žitnega izvoza bila ruska trgo« vinska bilanca pasivna z diferenco 12 milijonov zlatih rubljev. Tako je raz« kovski listi od 23. avgusta poročali, da jc po referatu predsednika Rykova vla« da skltnila. «da izvoza žitaric nikakor ne izključuje iz svojega trgovskega na« črta za tekoče leto*. Samo »uresničenje tega plana in celo transport žitaric vpraAaajs od|tnv«rl» uprava le. «• Je vprafsnjn prllnieiia icairika a« ortgnvitv (at »anlpuiacllska pmtnibioa O Dim pri Ljubljani, ki *e da pre- pralno ali prlprosto oprem- narcditl v tovarno za izde- ljeno, Išče zakonski par brez lavo makaronov. o!ja in fir- otrok. Ponudbe na upravo i nežev, stanovanje ln gospo- ..Jutra" pod ..Mirna stran-darsko poslopje. 2 »kladiva, ka 11279". 22469 naprodaj. Polovica se plača takoj. Istotnm tovooni avto ..Praga". Ponudbe pod šifro ..Usodna prilika 11303" na upravo ..Jutra". 22494 Naznanilo! Tva šlllcr, modistka. se Je vselila v manufakti-.rno iop;-St. 10 na Vodnikovem trsu (ob Mabrovi hiši). IzvrSuJe f novosri in popravila najceneje. Preoblikovanje fiicklo-buka 35—40 Din, novi od 100 Din dalje. 20551 (iščejo) Perfektna sobarica išče službe pri kakšni boljši družini. Cenjene ponudbe ca upravo „Jutra ' pod značko »Sobarica 11135". 223Š5 Strojni risar z daljšo prakso. Išče službe. Siazbo nastopi lahko takoj ali po dogovoru. — Cenjene ponudbe na upravo .,Jutra" pod Šifro ..Risar 11137". 22338 Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „Vrt Džaiuonja in d''Ugovl, družba z o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih p; (če- pov) v najplcnenltejsib vrstah in v vseh oblikah. — ' Plemenite vinske trte na amtri. utioiiib podlogah, ka- i kor 'udi cepe ln pod.oge ist:b ! — Seme zelenjavo, cvet'a in ; gospodarskih ras:!!n. Cvetje \ v loncih in razno ukrasno--------- grmovje In drevje Imamo; KrnSaSfe! nrit— celo leto. Zahtevajte cenike-I K-OjaSM pr JK. Ojevaii.C ---- . « X X . . * „ . Mladenič vojaščine prost, zanesljiv, pošten in dobro znan po Ljubljani, išče mesto sluge v trgovini ali kaj sllčnega in to za stalno. Naslov pove uprava ..Jutra". 22501 Wertheini blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-mercljalua družba . Ljubila a*. Bleluveleova cesta št. 18. 1063 Ne zamrdite prilike Pjch-Helics kolesa in šivalni stroji Mundlos, se zaradi konca sezije prodajajo po znižanih cenah in tudi na obroke a sarancijo. — Ceniki na razpolago. Jos. Selovin-ČMden, trgovina zlatnine in srebrnlne v Ljubljani, Mestni trg št. 13. 20591 Starinska kredenca lepo vložena in politirana, se proda. Poizve sc v tiskarni G a 1 e. Vič-Rožna dolina. 22491 2 peč? ca plin in žaganje, proda g. Ere- skvar, ključavničarski mojster. Ljubljana, Sv. Petra nasip. 22512 Dve solii ali sobo in kuhinjo, se odda v Novem Vodmara. Ribniška ulica 171. 22463 Ljubite'ju živali se odda proti povračilu in-r.pratnih stroškov dveletna Fozterrler psica na Resljevi cesti 28/1 (ois| spričeval na upravnlštvo ..Jutra" pod ..Dobra moč". 22456 Registrirne blagajne z enim In štirimi predali v dobrem stanju, proda tvrdka Peter Setina, Raieče- Zidani most. 22269 so kupi večja množina. — Obve/ne ponudbe z navedbo cene in časa dobave je poslati na: ..Apollo", LJubljana. Stari trg 19. 222S3 Zele-en Štedilnik močno obzidan, z 2 luknjama in bakrenim kotlom za vodo. proda Marija Eberl, Igriška ulica 6. 22408 i Defeljna seme, l.zr" in Trgovski pomočnik »preteč, soliden ln Izurjen v trgovini tneSaneaa blaga, se takoj sprejme pri trgovcu Mihaelu Sernco r Rušah. 22158 £1 Trinrdclronna hiša v sredini Ljubljane, s trgovino in skladiSčl. naprodaj za 350.000 Din. Josip ifajc, St. Ja!:r.ba nabrežje 2u. LJubljana. 1:2307 Vila ?.l\ hiša t-e nujno iSč-e r najem. — Ponudbe na upravo ,.J;rva ped značko ,.Vila 11150 ' 22393 Enodružinsko hičo kupim. Ponudbe z navedbo cene. kraja, stavbinsko leto in število sob pod „Hifia" na upravo „Jutra". 22329 Pri prodaji posestva dnseJete prignano nalbnij^i uspeti te *e pliižite dovaoja Realttetne pi^arnt I «Po*ie-t», d. / o. z. Ljubljani. St Petra c 24 Sever & Komp. pri kateri se stalno Perje kokoSJe. gosje ln ?osJI pub ter račje, odda ja vpakp množino po zmernih cenah tvrd ka E. V aj d a, Cakoveo. 1883 Ljubljana \Y'oifova u'. 12 22218 kupci. L 1887 Kuharica in sobarica ti govorita nemško ali hr- NaznanJIo! Večja množina raznih otroS-klh In Igralnih vozičkov (ostankov posameznih vzor- Suhe gobe. brin.revo ciie In f 1 1 o > nupuje po oajvis Jlb cenah ter prosi /.a po vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire. Kranj 1117 Polhove vse druge kože divjačine vatsko. se lAčeta. Pomidho s do znatno znižani ceni pro pogoji na naslov: Apoteka da v Ljubltanl. Kar lovska r -ev) tovarne ..Tribuna . se ! kupuje skozi celo leto v vsa Češko. Zemun. 22410 lit l ki množim n Zdravlč tra usnja v LJubljani, St. Flo- 1933 i rljana ulica 8. Erorrd^tronna b>"-n na prometnem kraju v LJub-;ija*l, pripravna za trgovino in gostilno, z velikim vrtom, zidano pralnico In drvarnico, se proda za 160 000 Din. Takoj plačljivo 30.000 Din. Ponudbe na upravo „.lutra" pod ..Takoj 11302". 22492 Econadstronna bi?a z S lrom»!e*nlm| stanovanji ; v Ljubljani, sc pod ceno preda aH zamenja. Ponudbe na upravo Jutra" pod šifro Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, električno razsvetljavo, v sredini mesta Celje, se zamenja proti enakemu v Ljubljani takoj ali no dogovoru. Dopise pod ..Zamenjava 11208" na upravo ,,Jutra". 22300 ! Lc-o stanovanje v vili. obstoječe Iz dveh soh. Vrhlnje. verande lo priti klin. z vporabo vrta. zame njam za večje, po možnost I v sredini mosta. — Pinudbe pod ..Zamenjava 10" na upr ..Jutra". 22228 I Lepa soba z 2 pcstc!jar.'s. elektr. r«z-•vetliavo pps«"L":tin vbodom, se oi-la na.raje mirnemu zakonskemu paru brez otrok s 1. novembrom. Naslov pove uprava ..Jutra". 22208 StEnovanie s brano tšče akademik. V zamrno bi lnstrjlral sr-dn*ršo!ca vse predmete, rpz-n tega Se godala ter laSčiiiO iu srbohrv. Ponudbo na upravo ,.Jutra' pod , .Akademik". 22505 Przjrro sobo z elektr. rp.-svetljavo In nn-sebrlm vhodom v sredini mosta. Išče rosnod priti dobri najerrrlnl. Pnu :dbe na upravo ,,Jutra" pod mačko ..Prazna soba 105". 22509 Zam«^'ja se lepo stanovanje 2 sob. kuhinje In pritlklln r Ljubljani. z enakim v Marlb"ru. — Pcn.:dbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..LJubljana 1I2S4'* 22481 Družabnik z mzjhnim k ar'takim, za d--bičkanosno pcd«etie, se iš*o. Dopise pod šifro „Atkos ' n.i upravo ..Jutra". 22503 Kateri Jobro situ i rac i gospod bi Itotel pomagati boljši gospodični r par tisoč dinarji iz trenotne zadrege. — Near.o-nlmne por.udbr pod značko . Pogoj 11294" na upravo ..Jutra". 22507 I v svrho ženltve gorpod 31 :et star, soliden, naVorcžen, j mirnega značaja, z dobička- | noBnim pokllcom In večjim premoženjem, z gospodično, ki ima veselje do trgovine ln gostilne. Resne ponudbe le s sliko se prosi pod šifro , Samostojen 6655" ca po-drutni.o ..Jutra" v Mariboru 22412 Harmonika dvovrstna, naprodaj za 600 , Din. — Ljubljena. Zrinskega ulica 3, dvorliče, I. cadstr. j 2241*5 1805 i ..Ugodno 210", OnremMerio soN) (preprosto) f pečjo. Uče 1. novembrom solidni spod. ki Je čez dan odsoten. — Ponudbe Klavir dobro ohranjen (Stutzflflcel) firme Pečk« Viilmmn. ee proda z« 8000 Dla. — F»v«J j 22493 i upravo .Jutra' pj? "E- Ri2^iJemc-LJUbU»Ba-Bret[iiimimniiiiimui Sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da se je nai ljubljeni mož in oče Ludouilf Ossendorf plvcv*r dne 18. oklobra ob pol 23. uri po težki nesreči preselil v večnost. Zahvaljujejo se iskreno požarni hrambi, vsem znancem in prijateljem za -zadnjo snremstvo, kakor tudi za krasne vence in cvi tje. Rimske Toplice, 22. oktobra 1924. Cecilija Oassndorf, soprog« in hčerka Irena. : iti rirrrrriiiiTTTTTra: n r rr^ Jesenske h književne novosti I Tiskovne zadruge v Ljubljani: P Dr. Iv. Tavčarja, Zbranih smmt v. zvez. h (Icz% kongresa). Zgodovinski roman. Broš. ^ Din 84 —, t platno rcian Din 100 ▼ U pol npnie Tezan Din 105'—, pošt Din 2*50, ^ osir. Din 3' —. H Kerenlk Janko, Cjelaaea. R«bxi. Broš. £ 1 »ia ii —, •«. Dia 27 po«t Din l'2o. ^ Badal And., Križev pot Petra Kapljenika. M 1'ovest. Broš. Din 17'—, vez. Din 22 —, ro-t. Din 1*26. p Anton Malik, Jngoilarij«, L 4*1. Drag* H predelana in p mnoiena izdaja. — Broi. h Din 60-—, mehko ves. Dia 75'—, poŠt Dia 2-—. H Svoboda -Govekar, Poslednji mL TmoIo- ^ igr* v S dejanjih. Broi. Din 14-—, pošt. j, D.n — To. »» Pajnl«, dr. Edv., CiTila»fr»Ttoi rei. Ifcoš. ^ Din 30-—. pošt Uin 1-—. f. fliritta spreiaia flstmi u*m • (MM p Prešernova ulica 64. H fTMnmrr iVaeiav Mržtifc Gospodična Ema (Dalje.) Sedaj bo mu zablisnile luči pred očmi, visoka okna z bleščečim steklom so%e zasvetila, mramornate mizice so se .jžalesketale in okrog njih je ugledal rdeči žamet, na katerem je posedal elegantni svet praški: pri Sturiku, v slaščičarni. Tam jo je videl prvič od blizu, pet korakov pred seboj. Pred zobčki je držala košček peciva, z belo rutico v drugi roki si je brisala bel prah raz ustnic. Obračala mu je svoj profil. Sedela je s prikrižanimi nogami, levi čeveljček je gledal izpod krila. Oči sc begale iz kota v kot, iz ene strani v lahno nazaj v blazino in obračala oči, jžečih deklic; batisfcni robček, brisoč kot da išče nekoga. Naposled so ji | rdeča ustna poleg temne uniforme. Na-ostale na ogledalu. Tam je bil videti j kit je rožljal. obleka je šumela, čeveij-njegov mladi, krepki hrbet, kratko pri- j eki so škripali pri vsakem gibu, vse te striženi lasje in vse zdravo telo tega j mimoidoče, k mizicam sileče množice, prijetnega človeka. Košček za koščkom je izginil s krož Pozornost obeh je bila naenkrat od- i nika, in duh kave in čaja se je dviga vrnjena. V slaščičarno js prišumelo par proti stropu. Oči so begale od obraza Hitreje je stopila. «Če dovolite, vas spremim.* Smejala se je: »Vam ne bo naporno?« ciam. Oblak sladkega vonja se je širil za njimi. Visoke frizure eo zablestele v lmči, mlada telesa so se vlila v mehke, rdeče fotelje. Tukaj je lenarila lena In tako sta šla. Spotoma sta zašla v pogovor. Povedala mu je. da jo je njegov obraz prestrašil. Spominjaj jo je na najžalostnejši čas njenega življenja. S do obraza, od mize do mize, po tleh, par besedami mu je razkrila čudno hi-kjer so skrite pod krili šumele pod- storijo svojih mladih let. Bila je še jetne*nožice. .otročja in neizkušena, ko se je zaljubil Gospod Klimend se je stresnil, Ema | vanjo sinček premožnih ljudi. Njeni Njuni sestanki so bili včasih prav dolgi in šla sta večkrat daleč vun: na Belvedere ali v ljudski vrt v večerih, ko je gorela Praga pod njunimi nogami in je blestela Mol dava v odsevu plino vih svetiljk. Sprehajala sta se, v&sih do devetih zvečer. Kako krisni ča.s so bili! V črni senci dreves, kjer &o se skrivale tihe k!opice in je škripal p*-sek pod nogami... Poletje je pri&O — drugo in so bleščale v fascimujočein < teles. brzovlak je odpeljal gospoda • Kle-menda v Slezijo in ostal je le njen spo- Praga, tu je postajala in počivala od j je vstala. Sedaj šele je videl, da nijstarii so nasprotovali, niti k zabavam, j min in nekaj popisanih listov, ki naj* bi izmišljenega truda in grizla z belimi j bila sama. Prijateljica, ki je nosila rde- j kjer je plesal on. r.i smela. Nekoč je ; govorili o ljubezni... zobčki v krhko pecivo. Grešno je bilo j čega ptiča na klobuku, je šla z njo. ■ gledala z vrta. godba je donela do njo.' Kočijaž je obstal. Bil je na otoku gledati, kako odhaja in prihaja, kako <:Plačam.» ja zaklical gospod Kli- ■ On jo je videl, prišel je k nji in ostal j Kampa. Hitro je skočil gospod Kli-prinaša v šumenju svojih toalet zimski j menrl, in potem jo hitel vun. Pila je že ! tako dolgo, dokler ga niso iskali in mend iz vozu. zaloputnil vrata, pozorno mraz in gorki vonj svežih, negovanih i pri tretji ali četrti svetiljki. Obstala je, ; našli. Njo so potem doma zaprli, z njim motril vrsto hiš in šel naposled di- svitu. Linije života so bile pravilne in izrazite, ni ene ni bilo, o kateri bi mogel reči, da nima svojega romana, svoje povesti. «Ta ženska* — je moral pomisliti, ko je opazoval njen obraz — «je prestala že prav veliko in pozna življenje.« Opazila ga je; čutila je, da jo motri. Premirila ga je od nog do glave, prenehala je jesti, držala nekaj časa pecivo pred seboj, stresnila z ustnicami Ln potem počasi povžila sladkarijo. — Zdelo se ji je, da vidi v njem znan, pozabljen obraz. Komaj vidna rdečica ji je Sinila v lice, oblak je šel preko čela, potem se je prijela za glavo, ko da jo boli, od premišljevanja boli. In zopet se je ozrla. Dopadel ji je. In gospod Klimend (morda je opazil) je vstal in šol po časopise, skrbno se je vsakomur umaknil in dospel počasi do žurnalov. In sedaj jo je vendarle dobil pri koketiranju. Da bi ušla njegovim pogledom, se je naslonila Ema je odprla ustnice in napela nos-, se niče; tik poleg nje je dišalo po svežih vijolicah. Tam je sedela mlada, črno-oblečena dama s krasno zlato zapestnico in belim krznom okoli vitkega vratu. Radovedno je pogledala Ema okrog sebe. Govorjenje, smeh, šepetanje in vmes žvenkljanie čas in krožnikov je bilo slišati od spodaj in od zgoraj. Ob oknu, ki je kazalo pestro sliko parterja, so hitele sence postav, noseče na krožnikih najdražje, v pisanih barvah se blesteče sladkarije. Gospod Klimend se je nagnil skozi okno. Stara, vela roka starca, od katerega ni videl drugega kot ramena, in iztegnjene roke, je pomladila belo plešo. Druga, majhna, črno oblečena roka je segla po belem robčku, padlem na tla. Svetli cilindri so se svetili spodaj in nad stoli so lesketale cvetke, cve-1 kratko, toče na damskih klobukih. Svilnata j «Stanujete li daleč? ogrinjala, dragoceno krzno.' razkošne j «V Smichovem.« j da se poslovi od prijateljice. Držali sta ipa so se odpeljali. In ko je hotel o rektno do enega starih poslopij. Po A ni ga bile ie vrnil proti domu. Na | doma. Njegova hčerka je z lučjo iskala postaji je vzel konja in jahal kot \ nekaj pod posteljo. «Tore.j z Bogom.« je slišal. Beli obra- [ blazen. Konj se je splašil. on je padel j »Ali stanuje tukaj gospodična Nešpe-zek se je nagnil k rdečemu ptiču, de-| raz kon:a in si zlomi! tilnik. Ona i>a .jo ;rova, — Ema Nešperova?« klici sta se poljubili in Ema je odhitela|zbolela in ležala dve leti; niti ganiti sej Dekletce se je ozrlo po neznanem za roke m si želeli lahko noč, —i praznikih domov, mu niso pustili. A iskati je hotel hišnika. Predno sta se ločili, ju je došel gospod I ni ubogal in se je vrnil proti domu. Na j doma. Njegova hčerka j Klimend. proti Ferdinandovemu mostu. ni mogla. In ko je prišla prvič zopet v j gospodu: »Ne stanuje več tukaj! V '-Hvala t.i,« ie zaklicala še rdečemu j vrt, se ie iz jokala kot otrok in zopet je ] .visoki hiši', ali veste kje je to? V Lu-ptičku; a ta ni odgovoril. Le z roko ; morala v posteljo. jšicki ulici. Gostilna je tam,« mu je po toalete bo se premikale sem in tja. črne i »In greste sami v Smichov? či-to brade poleg snežnih predpasnikov stre- J sami?« je mignil, kot bi hotel reči: »Le pusti j »Tega je sedaj že osem let! Le po-— je že dobro-. — in odletel je. Na vo-1 mislite, otrok sem še bila in žc sem galu Vaclavskega trga je dohitel go-! morala doživeti kaj takega.« spod Klimend Emo in pridružil ?e ji je.' »Iu še vedno vas boli spomin?« »Zakaj hitite tako? Saj vam vendar j Zmajala je z glavo in smehljaje nisem nič zalega storil.* ; rekla: »Ne. seda i ne nič več.: dovoij «Ne poznam vas.« j časa sem žalostila. Šele danes sem se •»Klimend, je moje ime.v ' spomnila, a le tako mimogrede. Vi ste Molčala je. _ ibili krivi, niti domnevati ne morete. Šele čez nekaj časa je pričela r-dgo- iknko sem se vas ustrašila, ko sem vas varjati na njegova vprašanja, a le j zagledala. Bilo mi je. kot da sedi on pred menoj. Ta hoia in obraz, in tc oči — vse. vse kot pri njem.« Molče sta se razšla. — Pred hišo je vedal otrok rn zlezel zopet pod posteljo. G ..spod Kliment je zopet odprl vrata voza. a sedaj jih je jezno loputnil 73 seboj. Vsedel se je v voz in se trdne odločil, da jo mora še danes najti. A niti v »visoki hiši« je ni našel. Ema je sicer stanovala tam, a le kratek čas. Stanovala je pri stricu. Na kuverti, katero je posla! po dečku gori, je bi* njen pravi naslov: «... št. 5>. Gospod KJimend je odpustil koči ; jaza, in ko si je prižgal cigaro, jo šel j k »svetemu Tomažu*, da popije ča?r slekla rokavico in mu ponudila golojjive. roko v poljub. «Na svidenje!« i Bil je zadovoljen. (Dalje prih.' Ljubljana, Kongresni trg: št. 6. Higienično urejeni moderni dam s ki česalni salon. Zaloga slovit* specialitete za dame: Kamfor krema kraljioe Marije. Specialiteta: 15S8an Laani obročki in vsa lasna dela. Odprto : od */, 8. do 12. ure in od 2. do 7. ure, ob sobotah do 8. ure zvečer. išče se za takojšnji nastop mlad ki je vešč nakupovanja in prodaje, knjigovodstva, dopisovanja v hrvaščini in nemščini. — Izčrpne ponudbe na upravo „ Jutra" pod ..Vinska trgovina". o597/a r Antonije latanic M I« 5595/a Ana latanic roj. Stergar poročena Novo obleko imate, ako daste ponoseno kemično čistiti iu barvati v l.fcegiSgl čistilnici lsDar»»riji JOS. RE1CH Poljanski nasip štev. 4 Poiražclca: Selenburgova ul. 3 TEBEBBEHB Kupimo mizarske stroje rabljene, še dobro ohranjene, in sicer: univerzalni ravnalni in strugarskl stroj saBseBaBsasni s gaesaaaaaa | Ze za 48 dinarjev 1 meter dobrega LODNA i 1 meter dobrega ŠEVIJOTA 1 meter dobrega SUKNA dvojne širine dobite pri tvrdki LENAS! & GERKMAN, Ljubljana Globoke brat, gospod žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni Ko kal j Graščina pri Litiji (!6 minut od želeruiške postaje) se ugodno proda. Krasna lega, graščina z gospo arskimi poslopji, krasen vrt. njive, gozd, travniki, seuožeti okoli 440 ha. Primerno za letovišče ali aanitorii. Pismene pou"dt>e pod ..Da Ce" na A loma Company, LJubljana. 55'.'2,a ravnatelj pomožnih uradov v pok. danes na Dunaju preminul. Truplo predragega pokojnika se bo istotam položilo k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 22. oktobra 19 24. 5596,a Josip, Viktor, Herma Kokalj, Hilda Tavčar, roj. Kokalj. \ ikalj. |! _Ji 11111 .u! JI i iminmi mijcr (Universal-Abricht- und Dicktenhobelmaschine). Ponudbe pod „Nizke cene" na upravo „Jutra". 5591/a * t