if?
1« S Kv. . Kornelij +
17	t Rme bv. Frani.
18	P Kv.-Jožef K. + 18 S Kv. - Januarlj-t-
20	N 16. pobink.
21	P Matevž
22	T Tomaž Vil.
28 S Tekla	«
24 6 Mati B. U«mil 26 P Kleofa	+
26	S Ciprijan in Just.
27	N 17. pobint
28	P Venceslav
29	T Mihael
80 S Jeremij	@
erikanski Slov
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — na pravico in resnico od boja dt imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 187,
CHICAGO, ILL., TOREK, 22. SEPTEMBRA — TUESD AY, SEPTEMBER 22, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Uporniške čete z vso silo pritiskajo na Madrid. — Fašisti \DDJ 7 A T)FU A skušajo rešiti svoje tovariše, zaprte v trdnjavi Alca- j* AlZ/il/Il V i\-zar. — Vlada deloma razstrelila to trdnjavo, vendar Jlf J A NpMCI IF ni zlomila odpora oblegancev. — Zahteva sindikalistov . po preureditvi vlade propadla.
' Gibraltar. — Verjetno je, da se bo tekom tega tedna začela reševati zagonetka, kdo bo zmagal v sedanji civilni Vojni v Španiji, in da bo padla odločitev v doglednem času. Kakor se namreč vidi, je uporniško poveljstvoi odločeno, da Čim najhitreje napravi konec sedanjemu stanju in je zato z Vso silo pritisnilo na Madrid. ' V štirih kolonah je tekom iiedelje prodiralo fašistično Uporniško vojaštvo proti pre-štolici. Vladne čete so se morale umikati pod njih pritiskom; njih številčne moči in omenjenega dne so fašisti napredovali za kaki dve milji na bojišču jugozapadno od Madrida. Tudi severno od Madrida se je bila ljuta bitka in, kakor govori poročilo upornikov, je padel v njih roke eden vodovodov, ki zalagajo pre-stolico z vodo.
Glavni cilj, ki ga imajo uporniki točasno pred očmi, je zavzetje mesta Toledo, jugozapadno od Madrida, s trdnjavo Alcazar, ki leži sredi tega mesta. Kakor je bilo zadnjič poročano, je poveljstvo vladne armade zagrozilo, da bo razstrelilo to trdnjavo, ako se ne bodo kadeti, ki so jo zasedli začetkom vojne, brez nadaljnjega boja predali. Vlada je koncem preteklega tedna izpolnila svojo grožnjo, toda le deloma. Eksplozija se je izvršila na enem koncu trdnjave, in sicer s tako silo, da je pretreslo in pokvarilo hiše skoraj po celem mestu Toledo, ki leži pod trdnjavo. Kakor pa kaže, upornikom, zaprtim v trdnjavi, ta eksplozija ni dosti škodovala. Bržkone so morali na kak način izvedeti načrt vlade in so tisti dal pravočasno izpraznili. Ko so namreč vladne čete pozneje naskočile razvaline, so naletele na tak odpor, da so se morale umakniti. Vlada se pripravlja, da bo končno razstrelila celo trdnjavo; obotavlja p a se še vedno, da bi storila ta skrajni korak, in sicer zaradi žensk in otrok, ki so z Uporniki zaprti v trdnjavi.
Med tem, ko se vršijo bitke na vseh frontah okrog Madrida, Je pa v Madridu samem nastal spor med dvema strujama glede Preureditve vladne oblike. Na vladi so sicer zdaj v pretežni večini skrajni radikalci, toda sin-dikalisom je njih vlada še vedno Preveč zmerna in koncem tedna eo stavili zahtevo, da se mora Preurediti popolnoma po sovjetskem sistemu. Zahtevajo med drugim, da se morajo tovarne in Vse druge ustanove, ki so doslej stale v privatni upravi, dati v 1{*st delavstvu in da se vladna Administracija v splošnem precedi.
Sindikalisti pa so v svoji zahtevi naleteli na odpor, in sicer ^o od strani komunistov samih. Jiada je objavila, da se v tem psu ne more baviti s preuredi-
. J° vladne oblike, kajti za to l)i Primeren čas. Glavna zadeva, n.u katero morajo zdaj osredoto-
KOMUNIZEM NI
DOBRODOŠEL
Predsednik, zanika, da išče komunistične glasove.
Nemčija si skuša pridobiti jugovzhodno Evropo.
Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada si prizadeva, da/ odtrga {jugovzhodno Evropo izpod vpliva Francije in jo pridobi v svoj tabor. Točasno je tamkaj na potovanju nemški zun. minister von Neurath, Washington, D. C. — Iz Be- ki je odšel sicer na Ogrsko, a le hiše je izšla preteklo sobo- njegov glavni cilj je, da pride to ostra izjava, v kateri se za- j (Jo razgovorov z Jugoslavijo, nikujejo trditve, da predsed- jNa Jugoslavijo ima Nemčija v nik Roosevelt skuša pridobiti jprvi vrsti obrnjene oči. Pred komunistične glasove pri voli- jkratkim jo je obiskal H. tvah, kot zlobno obrekovanje, ^chacht, načelnik nemške dr-Izjava pravi, da neki prosluli |žavne b'anke; točasno je tam-lastnik časopisov slika predsed- kaj na p,0;gitnicah sestra kan-nika, da mirno sprejema pod- 'cleria Hitlerja, in sicer v Dal-
poro inozemskih organizacij, ki so sovražne ameriški vladni obliki. Ti zlobni članki nimajo drugega namena, kakor da zaslepijo ameriško ljudstvo, da bi se njega oči odvrnile od resničnih in pravih vprašanj, ki se točasno rešujejo. Izjava je bila naperjena predvsem proti Hearst-ovim časopisom.
-o-
maciji. Povrhu vsega pa zdaj še Neurath poskuša svojo srečo.
-o-
UGIBANJE GLEDE BODOČE VLADE
Washington, D. C. — Iz vladnih krogov se čujejo vesti, da namerava predsednik v svoji bodoči vladi ponuditi mesto za-
ORKAN DIVJAL PO VZHODU
New York, N. Y. — Strahovit tropični orkan je pretekli petek zvečer in v soboto zjutraj razsajal po vzhodnih državah, zlasti ob obrežju Atlantika. Ponekod je dosegel vihar hitrost do 100 milj na uho. Poleg ogromne materijalne škode je orkan povzročil tudi smrt do 50 osebam.
KRIŽEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — Hitler je ta ponedeljek ponovil svoj govor, ki ga je imel v soboto teden v Nurembergu. Da je imel vsakdo priliko slišati ta govor, je bilo ukazano, da se mora za časa govora vse delo ukiniti in se mora delavstvo v tovarnah zbrati oki'og radio.
—	Madrid, Španija. — Žrtev sedanje civilne vojne je
MALE DRŽAVE SE_UPIRAJ0
Velesile pripravljene, da ne dovolijo Abesiniji zastopstva v Ligi. — Male države protestirajo.
Ženeva, Švica. — Črna Abe-sinija še vedno strašii Ligo narodov in povzroča v njej nevarno notranje prepire. Ta ponedeljek se je celokupna Liga ponovno zbrala k zasedanju in spor je nastal glede tega, ali naj se dovoli tudi abesin-skemu delegatu, da bo smel sedeti v zborovanju med zastopniki drugih držav. Koncem tedna je imel svet Lige narodov nekako predpripravo za to glavno zasedanje in pri tem je med velesilami prevladovalo mnenje, naj bi se abe-sinski delegat ne pripustil k zborovanju. K temu sklepu
iz Jt*g«*slairffe>
Velika požarna katastrofa v Notranjih goricah pri Brezovici, kjer je ogenj uničil več poslopij. Zgorel je tudi cerkveni stolp in je škoda velika. — Smrtna kosa. — Se druge novice iz starega kraja.
ROOSEVELTA POTREBUJE 'kladniškega tajnika michigan-AMERIKA	jskemu senatorju J. V. Couzen-
postal pretekli teden tudi so-, rodnik Krištofa Kolumba, voj- so Prišle velesile pod pritiskom
i\ir______ i	~ .	-ir» nomvnn rro_
voda Veragua, katerega dru
Notranje gorice v objemu poslopje s šupo, hlev seno in plamenov	slama. Keniku Martinu pod,
Ljubljana, 5. sept. - V del gospodarskega poslopja in včerajšnjem popoldnevu ieseno- Cerkveni zvonik bodo vaščane iz Notranjih goric ,morali obnoviti in ves zgornji blizu Brezovice nenadoma ob-|del na novo Podzidati- Uniče-iskala najhujša nesreča. Kma-|na je	in cerkovniku
lu popoldne je planil po vasi'je zgorel° vse' pohlstvo 111 ob' jklic da gori. Vse kar je bilo |Ieke' razun e"e/a voza m zl" !v hišah je pohitelo ven in že }vine" Jakobu	Je zf°"
'so videli, kako s0 velikanski'rel velik vezan kozolec naba" iPlameni objemali kozolec, in jsan s senom' 2000 ovsa m 'pod, last posestnika Jožeta ikozolec s tremi stantl' ki -le Sojerja. ki je stal neposredno^11 ves polnjen z ovsom- Po" v bližini cerkve. Nesrečno na-ileg teh 80 oškodovani se ne-
ključje je hotelo, da je prav |ka^ri tedaj vlekel močan jug, ki je razpihaval gorečo slamo in seno in kar goreče snopiče nosil vsenaokoli. Goreča slama
žinsko ime je Cristobal Colon. Njegovo in njegovega polbrata truplo so našli ustreljeni blizu drug drugega.
— London, Anglija. — Tukajšnja vlada je razposlala velesilem ponovno povabilo,
Omaha, Nebr. — Po poletnih počitnicah, ki jih je preživel v Wisconsinu, se je senator G. W. Norris vrnil semkaj v svoje do-
su; to mesto opravlja zdaj Mor- da se skliče lokarnska konfe-genthau. Couzens je bil pri pri- renca. Vse predpriprave za to marnih volitvah pretekli teden | konferenco pa se bodo vodile pobit, ko je kandidiral za ponov-tajno, ker je izrazil Hitler talno senatorsko mesto, in sicer na,k0 željo.
mačo državo pretekli petek. Imel jrepublikanskem tiketu. Kljub te-
je ob tej priliki govor, v katerem je povdaril, da je ponovna izvolitev predsednika Roosevelta neobhodno potrebna, ako hočemo rešiti našo deželo nevarnosti boljševizma in končnega dikta-torstva. Ožigosal je tudi Roose-veltove nasprotnike, češ, da jim ni za drugo, kakor, da rešijo svoje dividende, svoj dobiček, katerega delajo s pomočjo svoje ekonomske oblasti, in da ljudem mečejo le pesek v oči.
-o-
OBRAVNANA PROTI ZINTEKU
Chicago, HI. — Ta ponedeljek se je vršila na kriminalnem sodišču predhodna obravnava proti F. V. Zintaku, klerku okrajnega sodišča, o katerem je bilo zadnji teden poročano, da je ob-dolžen poneverjenja / $22,560. Pretekli petek se je Zintak prijavil sodišču, a je bil takoj zopet prost, ko je položil varščino za $25,000. Ob tej priliki se je izjavil, da mu o primanjkljaju v njegovem uradu ni nič znanega kakor le toliko, kar je čital v časopisju.
-o--
ŠE ENA UNIJA ZA LEWISA
Colorado Springs, Colo. — Mednarodna tipografska unija je na svoji konvenciji pretekli petek sklenila, da se bo pridružila Lewisovemu odboru za industrijsko organizacijo, in je obenem obsodila odbor delavske federacije, da ni imel pravice, izreči suspendacijo nad Lewi-som.
mu, da je republikanec, je Couzens nedavno podal izjavo, da bo podpiral Roosevelta, in ta izja-
MESTO NIMA SREČE Z ŽUPANI
Pensacola, Fla. — Tukajšnji
va je brez dvoma povzročila, da župan, H. C. Armstrong, je bil je bil poražen. Dobil pa je ven- (izvoljen od demokratov, toda dar nad 190,000 glasov in z^to zadnje tedne je uskočil k repu-je pričakovati, da bo pri volit- j blikancem in pričel agitirati za vah v novembru pridobil te svo- (Landona. Mestni odbor ga je je pristaše, da bodo volili za Vsled tega na seji pretekli petek
odstavil in imenoval na njegovo mesto nekega W. L. Moyerja. Tega novega župana pa je mesto izgubilo, ko je bil v uradu j komaj eno uro. Mož je bil star
Roosevelta, za kar utegne dobiti mesto v vladi.
-o-
ANGLEŽI NE MARAJO V VOJAKE
London, Anglija. — Pred par j 70 let in ga je zadela srčna kap tedni je vlada razpisala mobili- kmalu potem, ko je zagotovil
zacijo prostovoljcev za armado. Pričakovala je, da se jih bo priglasilo 17,000, v resnici pa se jih je vpisalo celih — 286 mož.
ŠIRITE
AMER.
mestnemu odboru, da je odločen demokrat. Odboru ni zato kazalo drugega, kakor, da ponovno namesti Armstronga, dokler ne dobi na njegovo mesto kakega SLOVENCA'drugega sposobnega moža.
Mussolinija; ta je namreč za grozil, da Italija ne bo poslala svojega delegata, ako bo abesin-ski tamkaj navzoč.
Z ogorčenjem pa so nastopile proti tej nameri male države, češ, da bi s tem Liga javno priznala Abesinijo kot italijansko last. Na enak način bi v bodoče velike države lahko brez ovire podjarmljale manjše narode, ker bi se jim ne bilo ničesar bati od strani Lige. Tega se ne sme dovoliti, pravijo male države, četudi je sodelovanje Italije točasno potrebno za vzdrževanje miru.
-o-
DOKAZATI HOTELA, DA NI PRENEUMNA
Chicago, 111. — Si letni Mrs. Betty Du Ross je njen mož med prepirom dejal, da je preneum-na, da bi izvršila samoumor. Pretekli petek se je ženska bodrila s smrtjo v okrajni bolnici, kamor so jo prepeljali, ko je zavžila večjo množino nekih strupenih kroglic. Policija je poiskala moža, ki je izginil od doma, 1848 Lincoln ave., potem, ko ji je med prepirom dejal, naj gre, ako ima korajžo, kupit strup in si vzame življenje. Ko se je vrnil domov, je našel žensko bolno, a je takoj zopet odšel, ne, da bi ji nudil kaj pomoči.
vnemale hiše, pa so jih gasilci pravočasno rešili.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Marija Wernig, žena dolgoletnega
je padala in zažigala. Vsa vas je bila nenadno v taki nevarnosti, da so morali brez pre- stavca/v Jugoslovanski tislcar-mišljevanja spravljati iz svo-j ni. — V Šmarjeti pri Rimskih jih hiš vse in zraven nositi vo-|Toplicah je umrl Franc Kodo, da so polivali stene. Bli- kal j, višji železniški inšpektor skovito se je ogenj širil od go-'v pokoju in posestnik. — V
Citi
svojo pozornost, je vojna sa-
JAPONSKA KAVALERIJA PRI VEŽBANJU
ma, da se v njej doseže zmaga. Šele, ko bo ta cilj dosežen, se bo moglo misliti na nadaljnje ukrepe.
rečega poda na levo k ostalim kozolcem, na desno k cerkvi ,in z vetrom od juga proti hri-jbu, na katerem je posejana vasica. Na cerkvi se je vnel zvonik. Od vrha navzdol je gorel kakor sveča. Zbegani vaščani so hiteli pospravljati iz cerkve vse vrednosti, nekateri so se pa splazili na streho in začeli gasiti zvonik. Skoraj bi prišlo do težke nesreče, ker se je nenadno utrgal z vrha zvonika železni križ. Ta čas pa so bili že na kraju požara ljubljanski gasilci, z njimi pa sosednjiVnanjegoričani in Brezovčani s svojo motorko. Tem se je posrečilo, da so cerkev režili. Ekspozit pisatelj Jalen je med ognjem naglo odnesel iz cerkve kelih in monštranco, pri tem se mu je vnel rokav suknjiča.
Veter je zanesel ogorke 'v ;lrv in skedenj posestnika Lojzeta Sojerja, p. d. Višerja, daleč na drugi konec vasi in domači so komaj še utegnili rešiti živino in prašiče, ostalo je pa zgorelo z enim vozom,
celjski bolnici je umrl Viljem Planine, uradnik tvrdke We-ten star 38 let.
•-o-
Prihranke je zakopal
V	Viteševcu je kmet SpasiČ iz strahu pred tatovi zakopal na svoji njivi vse svoje prihranke v znesku nad 10.000 Din. Pred kratkim je nameraval dokupiti nekaj sveta in se je odpravil, da denar izkoplje, denarja pa ni bilo več. Nekdo ga je opazoval ko je denar zakopal, potem šel in ga izkopal.
——o--
Vlomi na deželi
V	Jaršah pri Domžalah so neznani vlomilci obiskali stanovanje delavca Matije Boršt-narja ter odnesli njemu, otrokom in njegovi ženi vso obleko. Ker je mož brez zaslužka, je to za celo družino hud udarec. — Isto noč so skušali vlomiti tudi pri posestniku Mihaelu Kralju, pa so bili pregnani, potem, ko so že izruva-li mrežo v oknu. — Vlomljeno je bilo tudi v župnišče na
Oddelek japonske kavalerije, k o se vežba za velike manevre, ki jih bo imela japonska armada v oktobru. V ospredju (s črno čepico) je najmlajši brat cesarja Hirohito, princ Mikasa.
senom, slamo; močno je bil (Dobravi ravno ko župnika ožgan tudi en prašič. Gasil- Roglja ni bilo doma. Odnesli cem, ki so prihiteli poleg domačih na pomoč še iz desetih vasi in iz Ljubljane, ni pre-ostajalo drugega, kot da so se omejili na omejevanje požara in je bila že davno polnoč preč, ko so zadnji gasilci zapustili pogorišče.
Škoda, katero je povzročil požar je cenjena na okroglo 800.000 Din. Skupno je zgorelo 10 stavb in sicer trije vezani kozolci, 4 skednji, ena stanovanjska hiša, dva hleva in vrhnji del zvonika. Najbolj je prizadet posestnik Jože So» jer, kateremu sta zgorela dva poda, dve šupi, mlatilnica, velik vezan kozolec, pet vagonov sena in slame, trije vozovi in čistilnik za žito. Lojzetu So-jerju je zgorelo gospodarsko
so zlato uro in dva talarja, za spomin pa pustili britev in dve sekiri.
-o-
Zanimiv slučaj
V Ljudskem vrtu v Mariboru stoji breza, ki na čuden način privlačuje strelo. Samo letos je že trikrat treščilo v to drevo in v prejšnjih letih je Btrela večkrat oplazila to drevo, da je od tega že zelo okleščeno in olupljeno. Zanimivo je to, da je v bližini več višjih dreves in tudi strelovodov, pa si blisk kljub temu vedno izbira brezo.
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC*
oreic, 22. 'septembra 1936 ^
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
Za celo leto ........................
Za pol leta _______________________
........$5.00
_______ 2.50
Za četrt leta ..................-.................- 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ___________________________________$6.00
Za pol leta ....................................— 3.00
Za četrt leta .................................— 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year ________________________________ 2.50
For three months .....................— 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ________________________________$6.00
For half a year ____________________________ 3.00
For three months ________________________ 1-75
Single copy ...................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Cerkev in komunizem
Medtem ko vlada v vseh političnih krogih sovjetske Rusije nedeljeno prepričanje, da komunizem v vseh svojih oblikah pod nobenim pogojem ni združljiv s krščanstvom in s katoliško Cerkvijo, pa je izven sovjetske Rusije še vedno polno lahkovernih, ki začuda verujejo in mislijo, da sta krščanstvo in komunizem združljiva. Samo temu je mogoče prepisati nepojmljive govorice, ki jih od časa do časa zasledimo v listih,, da se papež in Stalin pogajata, da misli Cerkev na konkordat z boljševiki in podobne neslanosti, na katerih ima zlasti prostozidarsko in židovsko časopisje največje veselje. Dobro poučeni katoličani so o brezboštvu komunizma in komunistične države itak dovolj poučeni. Kljub temu pa ni odveč, ako v kratkem podamo izjave svete stolice zadnjih let, ki se nanašajo na komunizem in na nevarnost, ki od strani boljševizma preti krščanskemu svetu.
Že 18. decembra 1924 je papež v nagovoru kardinalom označil komunizem in socializem "kot veliko nevarnost, ki preti krščanstvu".
V okrožnici 3. maja 1932 je papež z zelo jasnimi besedami naznačil metode, katerih se komunizem poslužuje pri svoji propagandi: "Voditelji brezboštva spretno izrabljajo trenutno gospodarsko krizo in s satansko zvijačnostjo tolmačijo vzroke splošne bede: Sveti križ Gospodov, znamenje ponižnosti in revščine stavijo v isto vrsto z znaki modernega imperijalizma, kakor da bi bila vera v zvezi z močmi teme, ki toliko gorja povzročajo človeštvu. Na ta način poskušajo ne brez uspeha združiti boj proti Bogu z borbo za vsakdanji kruh, s hrepenenjem po lastnem koščku zemlje, po pravični plači, po lastnem domu, kratko-malo z borbo, za človeka vredno življenje. Najbolj upravičene in najbolj potrebne želje kakor najnižje nagone — vse spretno uporabljajo za svoje veri sovražne načrte, kakor da bi družabni red, kakor ga Bog hoče, nasprotoval pravi in resnični blaginji človeštva, ko pa je njena najmočnejša opora, brezbožni komunizem slika položaj v svetu tako, kakor da se mora človek s pomočjo tehnike boriti proti Bogu, da si na ta način ustvari boljši položaj in boljši red v svetu."
Enako premišljeno in jasno stališče proti nevarnosti brezbožnega komunizma je sedanji sv. oče zavzel tudi v znani okrožnici "Quadragesimo anno", v kateri govori o družabnem redu, o njegovi obnovi in izboljšanju po naukih katoliške Cerkve. Tam beremo: "Komunizem uči in hoče dvoje, in sicer ne na skrivnem ali za oglom, temveč javno, odkrito z vsemi, tudi najnasilnejšimi sredstvi, namreč najostrejši razredni boj in popolno odpravo zasebne lastnine. Da to doseže, se ničesar ne plaši, ničesar ne boji; ko doseže, je neverjetno in grozno krut in nečloveški. O tem priča strašno razdejanje po silnih pokrajinah vzhodne Evrope in Azije. Kako nasproten in očitno sovražen je pa sveti Cerkvi in samemu Bogu, to je le preveč dokazal z dejanji in je vsem dobro znano. Dasi torej smatramo za nepotrebno, dobre in verne sinove svete Cerkve šele opozarjati na brezbožnost in zločesto naravo komunizma, ne moremo brez globoke bolesti gledati vnemar-nosti tistih, ki se zdi, da to grozečo nevarnost prezirajo in z neko leno brezbrižnostjo puste, da se vsepovsod širijo nauki, ki bodo prinesli družbi silo, klanje in pokončanje. Še bol j je treba obsoditi brezskrbnost tistih, ki se nič ne brigajo, da bi odpravili, ali spremenili razmere, katere zagrenjajo ljudstvu dušo in utirajo pot revoluciji in socialni propasti."
Ponovno pa je papež opozoril na nevarnost komunizma ob otvoritvi vatikanske razstave katoliškega svetovnega tiska. Ob tej priliki je imel Pij XI. govor, katerega je imel spisanega, in je ob navzočnosti kaitlinalov in diplomatskih zastopnikov iz vsega sveta sledeče izjavil: "Prva največja in splošna nevarnost je gotovo komunizem v vseh svojih oblikah in vrstah. Komunizem ogroža in se bori odkrito ali skrivno proti človeškemu dostojanstvu, svetosti družine, proti redu in varnosti državljanskega sožitja in zlasti proti veri, pri čemer gre tako daleč, da odkrito in s pomočjo organizacij taji Boga in ga napada, posebno pa še katoliško vero in katoliško cerkev. Zelo obširna in žal da tudi razširjena literatura spravlja med ljudstvo
te brezbožne ideje. To dokazujejo v različnih deželah (Rusija, Mehika, Španija) praktični poizkusi in izvedbe komunističnih načrtov. To pomenja veliko in splošno nevarnost. Komunistične ideje se neprestano in brez prikrivanja proglašajo podprte z brezmejno propagando, ki je tembolj nevarna, ako, kakor prav v zadnjem času, zavzema manj nasilne in na prvi pogled manj brezbožne oblike (ljudske fronte!), da tako prodre tudi v manj dostopne kroge. Žal, da se ji tuintam to tudi posreči zaradi nezaslišane strpljivosti in neke brezbrižnosti, ki je neprecenljive vrednosti za slabo stvar. Kljub uničujočim učinkom, ki jih. ima komunizem za dobro stvar, ni od strani dobrih dovolj opreznosti za njegove nevarnosti. Vi, ljubljeni sinovi, boste sporočili, da ste skupnega očeta vseh odrešenih, namestnika Kristusovega, videli globoko zaskrbljenega in polnega žalosti spričo te velike nevarnosti, ki ogroža ves svet in ki je že v mnogih deželah in zlasti v Evropi povzročila nepregledno škodo. Vi, ljubljeni sinovi, boste sporočili, da skupni oče ne preneha opozarjati na to nevarnost, ki jo mnogi še ne poznajo, ali ne pojmujejo njenega grozečega pritiska." Pij XI. je nato pripomnil, da ne dviga svojega svarila le kot skupni oče vernih, ampak tudi kot sin svojega časa, ki ni le v skrbi za blaginjo njemu izročene Cerkve, ampak za splošno blaginjo, pri čemer je poudaril, da je v tem položaju katoliška Cerkev kot edina varuhinja pravega in prvotnega krščanstva v boju z razkro-jevalnim komunizmom nenadomestljiva opora. Naslednik Petrov je svoja svarila ponovil dva dni pozneje ob priliki romanja madžarskih katoličanov pod vodstvom kardinala Seredija. Tedaj je papež primerjal turško nevarnost, ki je pred 250 leti bila s pomočjo papeža Inocenca XI. premagana, z današnjim azijatskim pritiskom, ki ga komunizem predstavlja za zapadno krščansko kulturo.
V teh navodilih najvišje cerkvene učeniške službe morejo ne le duhovniki dobiti jasnih in obveznih smernic v boju s komunizmom pri svojem dušno-pastirskem delu, ampak tudi vsi javni krščanski delavci, pa tudi krščansko ljudstvo, ki gleda v Cerkvi preizkušeno in zanesljivo voditeljico narodov v vseh stoletjih človeške zgodovine.

Sfiil
Sin ^


v:	: f -
t a"Xr-T
ZOPET NEKAJ Z WIL-LARDA
Willard, Wis.
Mnogi vprašujejo glede elektrike, kedaj se bo začelo z delom. Prav na kratko bom odgovoril. Elektrika nam je zagotovljena, a vedite, to ni kar tako, kot si kdo misli. Je mnogo sitnosti, preden se vse spravi v pravi tir. Samo nekoliko potrpljenja. — Tem, kateri vprašujejo radi cene, pa to le odgovorim: Kolikor se nam je dalo znati, bodo stroški, to je plačilo za elektriko, veliko manjši, kot se je to govorilo, oziroma so nam pravili ob času, ko smo to stvar započeli. Vsi oni, kateri elektriko želite, se priglasite glede tega enemu ali drugemu, kateri je izvoljen v to, vsakemu je znano, kateri, so to. Pomnite, da sedaj, ko se bo začelo z delom, bo to veliko ceneje, kot pa potem, ko bo že delo končano, pa bi morda še ta in oni hotel imeti elektriko. Toliko v prijazen odgovor in pojasnilo.
Stopnice pred cerkvijo in vse drugo je res mojstersko napravljeno. Se pozna, da oni, ki je napravil načrt, razume več kot ti ali jaz. Sedaj je potrebno še nekaj popravil pri župnišču, pa tudi to se bo napravilo, ker stroški ne bodo preveliki. Samo pomoči se bo še prosilo. — Drugič pa kaj drugega.
Ludvig Perushek
ZOFET SLAVNOST V JUG.
KULTURNEM VRTU
Cleveland, O.
V nedeljo (5. septembra smo imeli zopet slavnost kulturnega vrta. Ta dan je dobil spo-nenik našega škofa Barage vojega soseda in sicer spome-lik Petra Petroviča Njeguša, kateri je bil pesnik in pisatelj, državni in cerkveni vladar v Črni gori, sedaj Jugoslavija. Ta spomenik so postavili bratje Srbi.
Ne da se popisati, s kakšnim zanimanjem so se oni pripravljali za ta njihov tako svečani dan. To, lahko rečemo, je bil njihov največji praznik, poln navdušenja, narodnega, kakor tudi cerkvenega sočustvovanja, kar so pokazali s tem, da so se k tem slavnostim zbrali ne samo vsi Srbi ki bivajo v Clevelandu, ampak so prihiteli tudi oni, ki bivajo v drugih mestih, tako iz Detroita. Pittsburg'ha, Youngstowna, Gary, Chicage in od drugod. Prišli pa niso praznih rok, ampak so prinesli lepa darila v denarju. Iz Chicage je prišlo pevsko in dramsko društvo ^Črnogorski prosvetni klub "Njeguš," ki je predstavljalo igro, katero je spisal in uglasbil sam Njeguš. — Nadalje so na to' slav-
!nost prihiteli državni in cerkveni zastopniki, med temi je bil po zastopniku zastopan tudi governer države Ohio Martin L. Daviy, dalje mestni župan Harold H Burton, tajnik jugoslovanskega poslaništva iz Washingtona dr. G. Perazič; bili so tam cerkveni dostojanstveniki, katerih glavni je bil administrator škofa G. Protorej Živon Iiistanovič in mnogi drugi gostje, med katerimi je bil tudi g. Palan-dič iz Chicage, ki je sam položil dar $50.00, dočim so društva zložila v večjih svo-tah darove v prid Jugoslovanskega kulturnega vrta, kar bo omogočilo, da bo vrt poprej dogotovljen.
Te vrstice >sem napisal iz namene, da čitatelji laglie razumejo, zakaj se imenuje naš vrt "Jugoslovanski." To je vrejeno tako zaradi tega, ker v skupnosti lahko dosežemo večje uspehe, medtem si pa vsaka narodnost postavi lahko spomenike svojih zaslužnih možvin obhaja slovesnosti kakor so; v narodu v navadi.
" Pri svečanostih odkritja spomenika Njeguša, so se govorniki v veliki meri pzirali na spomenik škofa Barage, ki je stal v krogu blizu spomenika Njeguša in bil ves okin-čan z zastavami in lepim vencem. Baraga je ves ta dan na vseh programih sprejemal ča-stitke od govornikov in Baragovo ime se je slavilo in ponavljalo, da je bilo veselje slišati. In ker se je po svečani slavnosti v parku kulturnega vrta vršil radio program s staro domovino, je bilo to nepopisno veselo in pomembno za vse Jugoslovane v Ameriki. Prvič v zgodovini se je slišala beseda Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov in Srbov iz Amerike v Jugoslavijo. V tem namenu so bile prirejene pesmi, govOri, in program je trajal pol ure na postajo VTAM, ob eni uri popoldne. Za Slovence so bile izrečene te le besede: Sprejmi, domovina mila, solnčni Beograd, zeleni Zagreb in bela Ljubljana ter ves jugoslovanski narod naša vesela poročila, da mi, Tvoji sinovi in hčere v tujini, gojimo narodne in kulturne ideale in postavljamo spomenike naših velikih in zaslužnih kulturnih mož Tebi domovina v Čast in naši tukajšnji generaciji v iz-podbudo, da bi naš jugoslovanski rod še dolgo živel v Ameriki. Za organizacijo Jug. Kulturnega vrta; presednik.
Kmalu po končanem radio programu so začela prihajati sporočila in priznanja o dobro uspelem radio programu. Tako bomo pričakovali sporočila tudi iz domovine, kako so program tam slišali. — Nadalje se je vršil popoldne veliki banket z govori, kjer se je do pozne noči slavil jugoslovanski živel j. V resnici povem, da je navdušenje kipelo iz src bratov Srbov in ostalih Jugoslovanov. Pri slavnosti je bilo mnogo Slovenk v narodnih nošah.
Med tem časom so prihajali v Cleveland iz vseh Združenih držav številni delegat je 15. konvencije JSKJ. in njih družine ter gostje. Konvencija se je pričela v torek 8. sept., na kateri zboruje okrog 180 delegatov in delegatinj in glavnih uradnikov, med njimi pa mnogo gostov. Imel sem priliko srečati mnoge znance, s katerimi smo se videli na drugih konvencijah, ali na potovanju. Na konvencijo so prispeli tudi še mnogi pijonir-ji, ki so bili ustanovitelji mnogih društev in le eden je bil med njimi, ki je bil ustanovitelj Jednote, Mr. George Koči iz Eveletha, Minnesota.
Konvencija poteka mirnim potom in ' pričakovati je uspeha. Dne 9. septembra je bil prirejen v počast delegatom slovesen banket, katerega so se udeležili tudi štirje slovenski duhovniki in sicer Mons. Vitus Hribar, ki je imel ob tej priliki zelo primeren govor v imenu ostalih gg. duhovnikov ki so bili Rev. B. J. Ponikvar, Rev. Julius Slapšak in Rev. L. B. Baznik. -— Konvencija se vrši v velikem Avditorij umu SI. narodnega doma na St. Clair Ave. — Zborovalcem, kot tudi gostom želimo obilo veselih ur in uspeha pri njihovem delu.
A. G.
-o-
RARBERTONSKE NOVICE Barberton, O.
V	naši naselbini, na zapadu, pri fari sv. Cirila in Metoda, kamor hodi veliko naših rojakov v cerkev in pošiljajo otroke v farno šolo, je bila štirideseturna po-božnost v počast Kristusu Kralju v presv. Evharistiji. Č. Father Stanko je imel peto sv. mašo, pri kateri je krasno prepeval moški zbor. Med procesijo pri sklepu, je pa prepeval zbor dečkov farne šole. Opazovali smo, kako vzorno je naučena mladina pod vodstvom skrbnih častitih sester. Vse je bilo prav lepo in to bo vsakdo z veseljem potrdil, kdor je bil navzoč.
Fo S. j z cist.
-o-
POPRAVEK IN DOSTAVEK
Bridgeport, Pa.
V	zadnjem mojem dopisu, oziroma zahvali za suprajz party, katerega so mi priredili za moj rojstni dan, je bilo izpuščeno več imen. Menda se je priklatil nagajivi tiskarski škrat s svojim pisanim kožuščkom in-ta imena pokradel. — Izpuščeni so bili
!namreč sledeči: Mrs. Kopač, Mrs. Cetinski, Mrs. Čadež in njeni dve hčeri ter sin, Mr. in Mrs. Višinski in Mr. Cetinski in njegova sestra. — Toliko v pojasnilo, ker niso bili ti priobčeni v dopisu dne 12. septembra. — Še enkrat hvala lepa vsem. M. U.
•-o-
RUSIJA SE NORČUJE IZ
HITLERJA Moskva, Rusija. — Tukajšnje časopisje se je pretekli ponedeljek bavilo s Hitlerjevim govorom, ki g'a je imel pred nazijskim , zborovanjem, v katerem je izrazil svoje hrepenenje po naravnih bogastvih, s katerimi razpolaga Ru-
ZBIRKA
zu sirotišnico v Šmihelu na Dolenjskem.
Po zaključku zbiranja darov in zatem, ko smo prvo zbirko že odposlali na svoje mesto za Sirotišnico na Dolenjskem, smo prejeli v ta namen še naslednje darove, ki jih tu objavljamo:
Iz Walkerville, Mont, smo prejeli znesek $33.50, ki sta nabrali za Dolenjsko sirotišnico Mrs. Mary Kotze in Mrs. Frank Bencich. V to zbirko so prispevali kakor sledi:
Po $2.00 so prispevali: Mr. in Mrs John Kovacich, Mr. in Mrs. C. Proprtnik, Mrs. Agnes Gra-hek. Po $1.50: Mr. in Mrs. J. Klemene. Po $1.00 so prispevali: Mr. in Mrs. Frank Bencich, Mr. in Mrs. Frank Sprejcar, Mrs. Mary Kotze, Mrs. Anna Sutej, Mr in Mrs. Malarich, Mrs. Te-reza Mihelich, Mrs. Johana Ko-fol, Mrs. Joe Gregorich, Mr. in Mrs. George Snelar, Mr. in Mrs. Marko Gornik, Mr. in Mrs. Joe jKnanjec, Mrs. Frances Puhek, Mrs. Barbara Nool, Mr. in Mrs. j j Stariha, Mr. in Mrs. Joe Ancel. I Po 50c so prispevali: Mr. Jos. ! Butala, Mrs. Peter Medved, Mrs. j Tomazich, Mr. John Gornik, Mr. Jos. Panijan, Mr. Jos. Prus, Mr. George Stefanich, Mrs. Frank Pucel, Mrs. Mary Spehar, Mr. in Mrs. Math Panijan, Mr. in Mrs. Jos Karlin, Mr. John Rom, Mrs. Math Puhek, Mrs. John Koste-lec, Mrs. John Pugel, Mrs. J. Stukel, Mrs. Mary Simonich, Mrs. Mary Simperman, Mrs. Johana Anzek, Mr. in Mrs. Anton Sustarich, Mr. George Siver, Mrs. Anna Tomic. Skupna svota teh darovalcev je bila $33.50.
Iz Milwaukee, Wis. smo prejeli znesek $6.75 katero je poslala Mrs. Lucija Gregorčič. Prispevali so sledeči: Po $1.00 M. Yamnik, Rose Uudovich, Angeline Pipan, Mary Kovacic. Po 50c: Mrs. Josephine Pung, Mrs. Veršnik, Josephine Brule, Anton Jerman, Dr; Malenšek. 25c Mrs. Bojantz. Skupna svota teh darovalcev $6.75.
Posamezniki so to pot poslali v ta namen $5.00; darovali so sledeči: Mr. Math Kregulj, Chicago, 111., $2.00; Mrs. Gertrude Muske, Albany, Minn, $2.00; Mrs. Ursula Bogolin, Chicago, 111., $1.00.
Zbirka Mrs. Kotze in Mrs.
Frank Benčich ............$33.50
Zbirka Mrs. Lucija Gregorčič .............	(j 75
Zbirka posameznih
;.oo
Skupaj....................$45.25
Prejeto svoto bomo o priliki odposlali na svoje mesto.
Vsaj cn dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
sija.' Listi povdarjajo, da se zda i vsaj ve, kake skromne sanje goji Hitler, in dostavljajo, da bodo tisti, ki so pri-redili nazijski "cirkus" v Nu-rembergu, prej videli svoja lastna ušesa, kakor pa rusko zemljo, Ukrajino, Ural in Sibirijo. "Sovjeti so močni in pripravljeni," zagotavljajo listi, in bodo razočarali sanjače o ruski zemlji.
o
w .S w
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Servict,; Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS
Po precej dolgočasni hoji je Tommy končno prišel skozi skalno ožino in tu se je pred njegovimi očmi naenkrat odprl popolnoma nepričakovano, nov svet. Prišel je v deželo južnih Cana-anitov. Znova so nastopile težave, ker se ni vedel kad obrniti, da najde Tarzana, zato jc hodil vse križem po diun-gli.
Kmalu za njim sta stopila iz ožine tudi ona dva črnca, ki sta ga zasledovala. Kot vajena opazovalca džungle in hribovja, sta kaj kmalu spoznala v katerem kraju sta. Eden je pozorno gledal na sonce in uganil, kam se jima je obrniti, mecjtem ko je drugi nič manj pazljivo motril novo odkrito okolico.
"To", izpregovori eden črncev, "mora biti prav gotovo ona skrivnostna dolina vražje luči, ki straši ponoči." Ob teh besedah so se oči drugega črnca široko odprle in s strahom je spregovoril: "Najbolje bo, da to javimo našemu gospodarju." — Brez kakega na-daljnega ugibanja sta zopet izginila v skalni ožini,
Ni preteklo dolgo odkar sta črnca
i;;ginila v skalno ožino in že sta se javila svojemu gospodarju ter mu na dolgo pripovedovala kje sta bila in kaj sta zasledila. "Ha-ha," se je zasmejal Boris Garetto. "Sreča je z menoj. Sedaj bom vjel Tarzana v dolini vražje luči in taok ubil dve muhi naenkrat."
Torek", 22. septembra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3'
KLASJE IN PABERKI z evangelijske nfive
P. Aleksander Urankar.
PRISOSTVOVAL MANEVROM

4. NEDELJA
Pred kratkem sem bil v pasjem zavetišču. Vsak je dobrodošel tamkaj. Ogledaš si lahko vse uboge pasje arestante. Zanimive so tudi neštete slike najrazličnejših pasjih plemen in vrst.
Ob vratih je pa v čakalnici dokument, ki je za vsakega obisko-vavca nad vse zanimiv. V okvirju je, na steni. Slika psa na grobu svojega mojstra. Nad sliko so Pa pisane besede senatorja Vesta:
"Človek, ki ima razum in pamet, je že velikokrat izdal in prodal ljubezen in prijateljstvo, pes te ne bo nikdar izdal. Človek, ki ti je rotil zvestobo, te je že tisočkrat opeharil, obrekoval, pso-val in grozil z maščevanjem, pes nima vesti, pa te ne bo ukanil. Človek si pri besedi ljubezni vse Pridružuje in izgovarja, pes ti ostane prijatelj do groba, "ne da bi zato kaj posebnega zahteval od tebe."
Sramoten dokument za človeka,
kakor je častno za psa. Kolikokrat so te besede resnične, čeprav se nam zde pretirane. Ali ni grdo, da nas mora kdo psu Podcenjevati . . .?
Ko sem odprl današnji evangelij, da premislim, kaj ti bom, bravec, napisal in povedal, sem zagodrnjal: Že spet: ljubi bližnjega. Pa mi je bilo takoj žal. Koncem koncev: katerega nauka smo bolj potrebni kakor ravno nauka o lepi medsebojnosti, o odkritem prijateljstvu, o ljubezni. Prav je imel sv. Janez, ki je svoje učence opominjal: "otročiči moji, ljubite se med seboj." Kristus sam je dejal: "Po tem vas bodo spoznali, aa se ljubite med seboj, spoznali bodo, da ste moji Učenci.",
Ne dajmo se od nerazumnih živali osramotiti. Človek, ki je višjemu rojen, bi se moral zavedati, da sta prijatelstvo in ljubezen — odblesk raja.
V raju ni bilo sovraštva, ni bilo grde sebičnosti, ni bilo ma-
V SEPT.
- J- T^r--"-
ščevavnosti, ni bilo izdajstva, ne-voščljivosti in zahrbnosti. Raj — svete sanje naše. Ljubezen je bila raju sonce in sreča njegova. Priklatila se je zavist in nevošč-ljivost v raj — šla je ljubezen, sreča in ž njo je prišla solzna dolina. V odkritem prijateljstvu človek užije košček raja, odkrita ljubezen pričara pred srce naj-krasnejše dni in noči naših prvih staršev.
Prijateljstvo in ljubezen sta človeku tolažba in opora. Toliko je težav in križev vsenaokrog, zakaj si ne bi hoteli teh križev olajšati z usmevom ljubezni in srečo odkritega prijateljstva. Prijateljstvo — balzam človeškim ranam, ljubezen — zdravilo mori, ki nas tlači, mori bede in zla.
Seveda pravo prijateljstvo in odkrita nesebična ljubezen. Ljubezen, ki se v potrebi najbolj pokaže, prijateljstvo, ki tudi roke in srce odpira, ne samo oko in usta.	,
Zato ne imenuj Boga — prijatelja, če nimaš pravega pojma o tem nesebičnem človeškem prijateljstvu. Kdor je našel prijatelja, je našel zaklad.
Dajmo, glejmo, da bo naše srce taka imenitna gora z zakladom v sebi. Dajmo, glejmo, da pa zopet ne bo treba našim so-zemljanom s cepini in krampi po tej gori brskati, odprimo goro srca, da bodo lahko vsi iž nje zajemali dobroto in ljubeznivost pravega prijateljstva.
Oni pasji dokument v živalskem zavetišču je bil bolj dokument srca, ki se je s svetom skregalo in pri psu iskalo nadomestilo človeške ljubezni. Toda še je v svetu mnogo pravega prijateljstva, še je nebroj src, toda iskati jih je treba v soncu Jezusovega evangelija, ki v vsej svoji dolgi pesmi o duhovnosti pozna le en akord in en sam odmev: ljubi bližnjega kot samega sebe.
Mussolini (stoječ v ospredju), ko je prisostvoval nedavno orožnim vajam italijanske armade blizu mesta ^vellino. Poleg Mussolinija stoji prestolona-sednik Umberto.
prebivalcev. Po nadaljnjih ugotovitvah so bili popravljeni nekateri nedostatki, tako da prebivalstvo v resnici znaša 42,527.561 prebivalcev. V tem številu niso vračunani vojaki in delavci, ki so začasno odsotni v vzh. Afriki in na Sgijskih otokih. S temi znaša število italijanskih državljanov 43,050.103.
-o-
KRATKE NOVICE
Čudna nesreča se je zgodila v Opatiji. Avto nekega no-veškega trgovca, ki je stal pred drogerijo Hengen, se je začel naglo premikati po strmini navzdol. S precejšnjo silo je zadel ob kiosk Hert-mann, kjer je podrl na tla 70 letnega Josipa Pertosa iz II. Bistrice, ki je kmalu na to izdihnil.
*
—	Diploma. Na bolonjski univerzi je diplomiral za in-žinirja agronomije s 30 točkam ter pohvalo s. Zorko Ščuka iz Barkovelj. Njegova teza je priznana kot najboljša v Italiji.
*
—	V Barkovljah so popravili staro cerkev sv. Jerneja. Stavba je predelana skoro1 popolnoma, le nekaj starih
SLOVENEC 25 DNI NA
ŠPANSKIH BOJIŠČIH
(Pripoveduje Unučie Ivan, narednik španske tujske legije.)
stiln, 1739 živilskih trgovin vsakršnega opravka in

I IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN i |	TRPLJENJA	f
Zopet incident ob meji pri Postojni
Planina, avgusta 1936. — Na jugoslovansko-italijanski meji med Planino in Postojno se je v teku enega meseca pripetil že drugi incident. Dne 21. avgusta so jugoslovanski graničarji zasačili dva italijanska finančna stražnika, ki sta vpadla na naše ozemlje. Kot povsod ob meji, tudi v tem predelu nabavljajo obmejni prebivalci na x italijanskem ozemlju vsakdanje potrebščine v naši državi v kolikor jim je to dovoljeno glasom nettunskih konvenlij. Obmejni promet se je v tem pogledu dvignil zlasti zadnje case, ko so se cene živilom v Italiji občutno dvignile. Vendar pa je mnogo slučajev ob Vsej meji, da italijanski stražniki tudi predpisane količine živel ne dovoljujejo prenašati če z mejo in ponekod vneto Zasledujejo ljudi, ki prekoračijo mejo, pa četudi imajo Veljavno obmejno prelaznico Popolnoma v redu. Tudi tokrat se je pripetil slučaj, da sta se italijanska finančna stražnika, ko sta ugledala neko ženo. ki je hotela prekoračiti mejo pri Slivici, spustila njo ter tako vpadla kakih frO metrov na jugoslovansko °zemlje. Tu sta ubogo ženo, ki je imela pri sebi nekaj ki-" tramov bele moke napadla, pa se jima je postavila v bran. Ko so naši graničarji
opazili to rovanje, so prihiteli v bližino, in še preden so zaklicali trikrat običajen "Stoj," sta vpadalca vrgla od sebe orožje in se predala. Bila sta odpeljana na stražnico, kjer sta na vse načine prosila, naj ju izpuste ter je eden cd ljiju celo kleče prosil usmiljenja. Vendar se naši graničarji niso udali prošniam. odvedli so ju na obmejno poveljstvo. Komisija, ki se je podala na lice mesta, je z lahkoto ugotovila, kje se je dogodil napad, kajti raztresena moka, ki se je sesula ubogi ženi na tla, je dokazala, da sta finančna stražnika prekoračila mejo za kakšnih 50 m.
Isto pa se dogaja tudi drugod, na primer ob meji pri Hotedršiči, Rovtah in Zireh prekoračijo mejo, jih na poti proti domu ustavljajo razni obmejni funkcionarji in iim plenijo živež, četudi ga nesejo le v od italijanskih oblasti dovoljenih količinah.
-o--
V Trstu sami "Italijani" '
Po statistiki, ki je bila napravljeno letošnjega leta, šteje Trst 250.1172 prebivalcev. Leta 1857 je Trst imel 101.000 prebivalcev. 1869 123.000, 1875 126.000, 1880 141.000, 1910*230.000, 1921 288.000, 1931 pa 219.000. Prirastek v Zadnjem desetletju je torej '.elo majhen.
Statistika zaznamuje tudi, i la šteje Trst 948 raznih go-
na debelo in 1823 živilskih trgovin na drobno. Karitas je razdelila v letu 1935 891.479 kosil oziroma večerij, kar dokazuje veliko število Tržača-nov, ki se morajo hraniti na javne stroške. Novih hiš se je leta 1935 zgradilo 2081 s 6780 sobami.
Tramvaj ,je v tem 1 letu prodal 22 milijonov 427.995 voznih listov ter je transporti-ral 23.227.295 potnikov za 9,835.824 lir.
Po tej statistiki so vsi prebivalci Trsta in njegovih predmestij Italijani, po zanesljivem računu pa je Slovencev v Trstu še vedno 60.000.
..-o-
Vojaštvo povzroča škodo
Postojna, avgusta 1936. — Številno vojaštvo, ki je prišlo v razne kraje ob meji na manevre, pozroča neprecenljivo škodo na polju. Posebno izdatna je škoda, ki jo bo utrpelo sadno drevje kljub temu, da sadje še ne dozoreva. Ob poteh in cestah, koder se premikajo vojaške edince, je vse vejevje polomljeno, pa tudi njive so vse poteptane, ker vojaštvo stika za dozorelim krompirjem. O škodi na travnikih, pašnikih in v gozdu pa ni da bi govorili. Vse pritožbe in prošnje našega ubogega kmeta so zaman, zlasti ker vojaštvo ostaja v posameznih krajih le po nekaj tednov, potem pa nadaljuje svojo pot.
-o--
Sumljive r&zglednice
Iz Gorice prihaja vest, da je tam zasledila policija v neki katoliški trgovini s papirjem, razglednice katerih barva se jim je zdela nevarna. Nebo na razglednicah je namreč bilo modro, strehe hiš ru-deče, dočim je v naravi ležal sneg. Te barve so. bile le preveč podobne jugoslovanski narodi zastavi in policija je razglednice zaplenila, poslovodja papirne trgovine je bil pa postavljen pod policijsko nadzorstvo in bil strogo pc-svarjen.
-o--
Strogo nadziranje slovenskih duhovnikov
Trst, avgusta 1936. — Naši duhovniki po podeželju so stalno zalezovani od raznih policijskih -funkcionarjev. To je opaziti zlasti v zadnjem času po vseh večjih krajih, posebno pa v onih župnijah, ki so ostale tik za mejo. Razni policijski organi, posebno pa
iščejo
pri teh svojih obiskih priložnosti, da bi zasačili naše duhovnike pri kakšnem delu, katero bi jim bilo povod za izvajanje terorja. Sicer so redki slučaji, da se kakšen brigadir ne pokori fašističnim direktivam, vendar jih je bilo v zadnjem času nekaj nenadoma premeščenih, ker niso dovolj "strogo" izvrševali svoje službe in so bili preveč naklonjeni našim Hudem na splošno, kot tudi duhovnikom.
-o--
Številne aretacije
Gorica, avgusta 1936. — V goriški okolici je policija izvedla stroge preiskave in številne aretacije. Samo v Mirnu je bilo aretiranih nad 20 oseb, še več v sosednjem Št^ndrežu, v Prvačini, Dorenbergu in drugih vaših V bližnji in .dalj-nji goriški okolici. Vsi areti-ranci so bili odvedeni v goriške zapore, in sicer približno 80 po številu. Tu so jih organi kvesture zasliševali, silili iz njih priznanja, vendar o kakem uspehu ni govora. Vsak aretiranec je bil zasliševali po več dni, bil pod strogim nadzorstvom, poleg tega pa deležen tudi drugih muk, ki se jih poslužuje ob takih prilikah fašistična policija. Vse to postopanje se je vršilo baje zaradi napada na nekega letalskega častnika, ki je bil izvršen neke noči v bližini mi-renskega letališča.
-o-
Prebivalstvo Italije
Letos je bilo v Italiji ljudsko štetje. To je bilo na praznik "rojstva Rima". To je bilo že 8. štetje te vrste in so lašteli v Italiji 42,438.000
JUBILEJNA KNJIGA
ob 50-letnici delovanja šolskih sester "Notre Dame" v Šmihelu pri Novem mestu izide te dni
Knjiga bo zanimiva zlasti za Dolenjce, v katerih sredi omenjene sestre delujejo zadnjih 50 let. Oni, ki jih ta,knjiga zanima si isto lahko naroče potom nas. Za Ameriko stane 50c. Naša Uprava sprejema naročila in bo iste poslala omenjenemu samostanu, kateri bo naročnikom potem dostavil knjige direktno po pošti na njihove naslove.
Kdor pa želi, pa lahko tiidi sam direktno piše po knjigo v stari kraj na samostan.. "Notre Dame" v Šmihchi pri Novem
mestju smo naleteli na barikade. Veliki kupi vreč, napolnjenih s peskom so stali pred nami, izza njih pa so molele puške in strojnice. Takoj smo spoznali, da tu ne bo kruha za nas. Zato smo odrinili najprej še v Murcio, kjer so je pojavilo tudi precej komunistov. Ko smo napravili tu red, je prišlo povelje, da moramo za vsako ceno nazaj v Valencijo.
SREČANJE S SLOVENCI
Le ena večja cesta je vodila v mesto in še ta je bila vsa za barikadami. Spoznali smo, da bo šlo morda bolje, če udarimo s severa. Tako smo od severne strani prišli v predmestje Va-lencianka. Bilo je to nekako okrog 1. avgusta. Mislili smo, da "Meni se takrat še ni prav sla- j bomo naleteli na hujši odpor, bo godilo. Postal sem narednik!vendar pa v mestu niti navadili sem imel plače sedem pezet na, nih ljudi ni bilo mnogo, prav ta-dan, kar bi bilo v našem denarju' ko pa tudi ne vojakov. Skoro vse nekaj okrog 35 dinarjev. Strada-i je zbežalo, večinoma na ladje, ki ti mi ni bilo treba nikdar." j so stalno čakale v pristanišču.
"Morebiti ste pa že kaj prihra-j Bile so povečini italijanske. Ko njli?"	smo podrli nekaj barikad, je me-
"Kaj, prihranili! Na to nisem sto začelo naenkrat goreti na od takrat, ko sem prišel v legijo, vseh koncih. Zesmo prišli do go-.nikdar niti pomislil. Odkrito po- rečih hiš, ko je naenkrat začela ,vem, da ni bilo časa, da bi mi gruča ljudi pomešanih z vojaki čistem frančiškanskem slogu kakgna taka pametna mise! pa_ dvigati roke v znak predaje. Bi-iz 14. stoletja, kar je za Trst d]a y glav0_ Lahko bi si seveda l0 jih je kakšnih 80 do 90. Kaj nekaj novega.	.nagrabil tega in onega, vendar mislite, kdo je bil med temi ljud-
jpa je vojak, kakršni smo bili mi, mi. ki so se vsi tresli, kaj bo se-jzadovoljen, če ima dovolj hrane daj. Spoznal rem jih takoj, da i in ko je vedno huda žeja, tudi ne morejo biti daleč proč doma I kak kozarec dobrega vina, ki ga kakor jaz. Nekaj so kleli, pa ta-jtam ne manjka. Če kar naprej ko nerodno po hrvaško, da sem
(Dalje)
GROZOTE BRATOMORNEGA KLANJA
Od Jaena nas je pot, vodila zopet v Corclovo. Tudi tu je biio že vse na nogah. Mislili smo že, da se tu ne bo treba prav posebne boriti, da pridemo v mesto, ki ni veliko. Toda, še nismo bili prišli prav blizu, že so se na nas vsule krogle. Mi nismo nikdar napadali, pač pa smo se bojevali samo, če smo bili napadeni. Zato smo pa takrat tudi malo bolj temeljito napravili. Komunistom smo bili kos v naskokih. Vse je obležalo, pred vsem pa tisti, ki so po nekaj časa trajajoči borbi začeli dvigati roke. Taki so se nam zdeli najbolj nevarni.
zidov so pustili. Zidana je v
IZ DOMOVINE.
Kap jo je zadela
da je mrtva.
Iz Zagorja poročajo: Ko je'gledaš pred seboj kupe mrličev, jih takoj imel. Bili so to sami 35 letna posestnikova ženami malo hodi na misel denar. Da Slovenci, doma nekje iz Ljublja-Marija Leben iz Kotredeža bi preiskoval mrliče, tega nismo ne, dva menda iz Celja, eden iz nesla na polje delavcem juži- nikoli storili. Kdor je kaj prida Maribora, neka.] resničnih Hrva-no, jo je naenkrat zadela kap, j imel, jo je tako hitro popihal in tov iz zagrebške okolice, pa še
'se ni ukvarjal s puško."	nekaj Prekmurcev. Ti so se te-
"Ko smo odrinili iz Cordove, daj držali v Valenciji in se izda-smo se držali vedno le bolj ceste. jali za komuniste, ker so bili pre-Na "sierro", kar bi se reklo po pnčani. da bodo zmagali. Gnali naše v hribe, nismo hodili, ker 'smo jih proti pristanišču, reveži V Selcah, v občim Koreni .. ge bm Qa ta način ]e preveg pa so se kar vsi tresli, kaj bomo je na hiši posestnika Benka 'raztepli in bi ne mogli tako z napravili z njimi. Med potjo sem izbruhnila požar, ki bi skoraj ]ahkoto naprej, kakor smo šli si- spoznal nekega Novaka France-zahteval človeške žrtve. Ogenj 'cer ko gmo »delali re(j» samo po ta, Stjepana Radešiča iz Zagre-
mestih in vaseh. Ob cestah so ba ali tam nekje iz okolice.
obležala sredi polje
V goreči hiši
se je začel na podstrešju, ko so domači že spali. K sreči se je žena zbudila, ko jo je začel dušiti dim. Zgorela je hiša. pohištvo, perilo, obleka in več sto v denarju. Škodo cenijo na 30.000 dinarjev.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55............ 100 Din
Za $ 5.00............ 200 Din
Za $ 7.20_________ 300 Din
Za $ 9.55............ 400 Din
Za $11.70............ 500 Din
Za $23.00............1000 Din
Lire:
Za $ 4.65................ SO	lir
Za $ 9.00................100	lir
Za $43.00................500	Ur
Za izplačila v dolarjih:
Za '$ 5.00	pošljite—$ 5-75
Za $10.00	pošljite—-$10.85
Za $15.00	pošljite—.$16.00
Za $25.00	pošljite—.$26.10 Za $40.00 pošljite—$41.25
Za $50.00	pošljite—$51.50
Ker se kurz-večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JEPJCH
(V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL.
tam zelo na gosto posejane vasi.! Celo iz Fužin je bil eden, ki V nekaterih smo imeli več oprav- mj je povedal, da se piše Ivan ka ,drugod zopet manj. Orožniki Kranjc. Ta me je ves prestrašen so bili vedno na naši strani, po-'pr0sil: "Nikar me ne ubijte, rad licija pa je vsepovsod držala s bi še videl očeta in mater." Ve-komunisti. Ko smo prišli v neko'ste, da mu nisem hotel napraviti manjše mesto, smo imeli priliko ničesar žalega. Bil je doma pri-videti tramvaj posebne vrste, bližno tam kot jaz, tudi njega je Vlekli so ga namreč konji. Ob gnala v svet želja, da si v tujini njem pa smo kaj kmalu zapazi- poišče svojo srečo. Prišel je tudi li, kako dva mladeniča, stara ka- iz francoske legije in se je v tem kih 15 do 17 let držita nekega kritičnem času slučajno zadrže-duhovnika zvezanega in ga vle-'|Val v Valenciji. Če bi vedel, kak-četa za seboj v hrib. Bil je ves gen strah ga čaka tu, bi se je krvav in videti je bilo, da mu gotovo daleč na okoli izognil, moči že pešajo in da se bo v krat- j Vendar sva se kar dobro pome-kem zgrudil. Po tem smo takoj'nila, dva rojaka iz Dolenjskega spoznali, da smo prišli v komu-J v daljni Španiji. Pa še dva sta nistično vas. Zato smo tudi svoje bila, ki sta mi posebno padla v opravili. Najprej smo ustrelili,oči, saj sta se rinila vedno bolj ona dva mladeniča, ki sta sprva]v ospredje. To je bil nek Šiškar, gotovo mislila, da bosta dobila ki se ni tako pisal, pač pa je bil od nas še kakšno pohvalo. No, pa doma iz Šiške, ki mora tudi vsesaj sta jo . . . Nato smo po krat-'povsod imeti svojega zastopnika, kem boju vas obkolili in jo za- Še zadnji, čigar ime mi je osta-žgali. Potem pa naprej."	,lo v spominu, je bil med temi
jmiličniki vpndajo v župnišč | tudi po večkrat na dan brez mestu, Dravska, Jugoslavija.
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ.,
Waukegan, HI.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovanske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imčtia znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Fraak Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag.
KRIŽEM PO ŠPANIJI
"Kmalu so javili, da je sedaj naša pot proti Madridu, ker da komunistom že precej slabo gre, kajti precej jih je prestopilo na uporniško stran, precej pa .je bilo tudi pobitih tako, da je bila prav za prav komunistična vojska precej oslabljena. — Dne 23. julija smo bili že v Alcazarju. Marširali smo neprestano, le redko kdaj, če smo naleteli na kak manjši odpor .smo se malo zadržali. Prišli smo že kakšnih 100 km v bližino Madrida, tu pa je nenadoma prišlo povelje, da moramo nazaj v Sevillo. Toda že v Cordovi s.o nas zopet ustavili ter nam napovedali pohod proti Valenciji. Do Alcazasja smo se vozili z avtomobili, odtod pa peš nadaljevati pot proti morju, kjer eži. Valencija. — Bilo nas je tedaj skupaj kakih 450 mož, za štiri kompanije. Imeli smo tedaj v rokah vso Andaluzijo, to je ves južni del Španije. Malo pred Valencijo, že v njenem pred-
"komunisti" neki Smrekar iz Bučke, s katerim sem se tudi že prej poznal, ko sem bil še doma. Imel je malo pohabljen prst na roki. Zato sem mu tudi takoj verjel, od kod je doma in kdo je, čeprav se mi je sicer tam v Španiji malo drugačen zdel, kakor pa prej doma. Vendar pa ti ljudje, ki so prav za prav hodili isto pot, kakor jaz, niso tedaj mislili na nič drugega, kaj se bo z njimi zgodilo, kajti zavedali so se, da so ga le malo polomili in da niso imeli pravega nosu, ko so se začeli iz same politike šteti za komuniste, čeprav v resnici niso bili nikoli. Mislili so, da jih v teh razmerah tudi ta "firma" reši.
(Dalje prih.)
-o—
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," podpira katoliške Slovence v Ameriki.
Stran 4
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 22. septembra 1936


.................i.......................................................................................................i................
................................................•l'"'"......
USODNA ZENA
Ivan Slivnik.

Minute so tekle. Beatrika je sedela v mučni napetosti in čakala. Zaman! Tedaj je drhteče zasopla in vzdignila oči, da bi opalila z enim tistih čarobnih pogledov, ki je bila že tolikrat preizkusila njihovo moč. Toda videla je, da je njegov obraz kakor okamenel in njegov pogled pobešen. Upiral ga je v prstan na svoji roki. Toda ona se ni menila za prstan, videla je zgolj oka-meneli obraz.
"Viktor!"
S sladkim, omamnim glasom je zaklicala njegovo ime. Sunkoma se je zdrznil iz svoje pozabe.
"Oprosti, Beatrika, nekam raztresen sem nocoj. O čem sva pravkar govorila?"
Skočila je na noge, se sklonila čezenj ter ga prijela za ramena. Nekaj ji je govorilo, da je ves trud zaman, ako ga v tej uri ne pripravi do jasne besede.
"Grdi, hudobni Viktor! Res si negalan-ten, da pošiljaš svoje misli proč od mene," ga je pokarala z nežnim glasom.
Sleherna njena žilica je trepetala od nestrpnosti. Tesno se je prižela k njemu. Viktorju se je zdelo, kakor bi ga zadrga-vala v zanko. Vstal je, planil kvišku. Ker se Beatrika ni odmeknila, je omahnila nazaj, in padla bi bila, da je ni prestregel v roke. V tem nevarnem trenutku pa je vstopila, kakor na dano znamenje, gospa Sibila. Beatrika je slonela, kakor da se ne more več obvladati, z glavo na Viktor-jevih prsih in mu z rotečo nežnostjo zrla v obraz.
Položaj je bil očividno sumljiv; gospa Sibila je menila, da je prišla baš v pravem trenotku, ko je treba dati zaročencema le še materinski blagoslov.
Naglo je stopila k njima: "Viktor — Beatrika, ali vidim prav?" je vzkliknila napol prestrašeno, napol veselo.
Viktorju je bil trenotek strahovito mučen. Vedel je, s kolikšnim upom in pričakovanjem gledata nanj obe dami, in ta zavest ga je kar ohromila v prvem trenutku. Toda čutil je, da ga reši iz nastavljene mreže le še odločen napor. Z nežnostjo in rahločutjem je bil brezpogojno izgubljen. Čutil je, kako se stiska Bea-tričino telo čedalje tesneje k njegovemu in kako vsa sili v njegovo naročje. Umek-niti se pa ni mogel, ker mu je stal za hrbtom visok naslanjač.
Tedaj se je osrčil. Rahlo, a odločno je porinil gospodično od sebe ter jo potisnil na stol.
"Malo je manjkalo, da nisva padla, ker sva vstala hkrati," je dejal vljudno, a hladno in mirno. "Oprosti, Beatrika, da sem bil tako neroden."
Beatrika se ni mogla več premagati. Planila je spet na noge in se ihte vrgla na materine prsi. Nato se je iztrgala iz njenih rok ter naglo zbežala iz sobe.
Gospa Sibila je bila umna, izkušena žena. Kakor bi trenil, je pregledala položaj. Nedvomno je hotela Beatrika s preveliko burnostjo izsiliti odločitev, pa ji je izpodletelo.
"Storila je nerodnost, lotila se je prezgodaj," je dejala sama sebi ter poizkusila rešiti, kar morda še ni bilo izgubljeno.
Majaje z glavo je pogledala za hčerjo.
"Kaj pa je z otrokom, Viktor? Ali sta se sprla?"
"Ne, Sibila, nisva se prepirala."
"Toda Beatrika je jokala. In tako razburjena je stekla iz sobe. Nekaj se je moralo zgoditi med vama."
Viktor je zmajal z glavo. "Motiš se, draga Sibila. Čebljala sva povsem nedolžno in mirno. Seve, priznati moram, da sem bil nekam raztresen. Ona mi je očitala, da nisem galanten, in jaz sem se hotel zagovarjati. Pri tem sva vstala, menda obadva hkrati, in tako izgubila ravnotežje. Morda je nisem prestregel prav lahko — saj pa tudi nisem utegnil paziti! — in jo je kaj zabolelo. Ali pa je zajokala in zbežala v šali ter se kmalu spet vrne s smejočim obrazom."
Gospa Sibila mu je sedla nasproti.
"Ne, ne, Viktor — to ni bila šala. Beatrika je zelo občutljiva, kar se tiče tebe, to sem opazila že zdavnaj. Ti ji pomeniš toliko, kakor ji ni še nihče. In v taki mladi dekliški duši se gode včasih čudne stvari. Zdelo se mi je, da gojiš ti do Beatrike posebno prisrčna čuvstva. Res, ko sem prejle stopila v sobo, sem menila, da vidim srečno dvojico. In — da povem po pravici — prav nič nisem bila iznenadena."
Inženjer se je ozrl na svoj prstan. Kamen je bil mlečen, ves skaljen. Zdaj je moral verjeti njegovi skrivnostni moči!
Globoko je zasopel ter si odel obraz s prisiljenim nasmeškom.
"Za Boga, draga Sibila, kako Čudne misli strašijo po tvoji glavi! Beatrika in njen stric, starec Viktor — ne — povsem napak si ocenila najina čuvstva. Na take stvari misli Beatrika prav tako malo kakor jaz. Moja čuvstva do nje so samo očetovska. Ona si izbere lepega dne mladega, živahnega moža, ne strička-starine, ki jo je ujčkal otroka na kolenih," je rekel z dozdevno nedolžnostjo.
Toda gospa Sibila je bila trdovratna. S pretkanostjo je hotela srečno dovršiti, kt\ je bila Beatrika pokvarila v svoji prenagli vnemi.
"Jaz pa vendar mislim, da se motiš, ljubi svak. Beatrika je uganjala s tvojo sliko že vsa ta leta pravo malikovanje. Zelo, zelo se je navduševala zate."
Odmahnil je z roko. Ta igra mu je bila neizrekljivo mučna, ker je moral sam nastopati v komediji, da je prihranil ženskama osramočenje. Toda moral je vztrajati, ako je hotel enkrat za vselej razbrisati položaj.
"To je pač tako pri mladih gospodičnah", je rekel malomarno. "Za nekaj se morajo navduševati v "letih nerodnih" — ta za poročnika, ona za profesorja literature, tretja za starikavega strica."
"O, ti si zelo mlad in nevaren stric."
Viktor je vstal. "Ljuba Sibila, v veliko ljubeznivost ti moram šteti, da me še vedno ne vržeš med staro železje. Beatrika pa stori to prav gotovo — ako ne danes, vsaj jutri ali pojutrišnjem. Bodi brez skrbi.
(Dalje)
Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!"
TISKOVINE
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Iveri.
Dobro jih plačujemo. Koga ? Katere ? S težkimi davki jih plačujemo, vlada, gover-ment jih nastavlja in dobro plačuje take, ki potem pridno podminirujejo to vlado, vsako stalno in kolikor toliko pravično vlado. Vsaka vlada mora sloneti na pravičnosti, pravičnost pa ima svojo korenino le v moralnih obveznostih človeka do človeka, in morala izhaja le iz vere, zveze človeka z Bogom, ako ne postane
cunja ta etična morala in ,	i . v	Ai 'zlomek sedi na srcu m na du-
brez notranje obveznosti. Akoi .
,	,	,si kakor kaka trutamora. Pa
pogostoma v praktičnem ziv- . .
,.	.	.v	. . je imel ta Adamič sestro, ki
lienju m pravičnosti, izvira:'.
...	je bila — nuna, usmiljena se-
vse to iz pomanjkanja vere.	,
. ,	;stra Manuela je bila, m do-
Ob.iektivno pa je le ena vera, , . . v, , . ,
zdaj to ni slo skupaj, ko je
stično delo, izvršeno od moža, ki je dobro od vladnih davkov plačan. In takih mož je na stotisoče. Ni čuda, da smo prav posebno zreli za komunistično žetev.
*
Kamen se je odvalil. Zdi se, da je moral precejšen kamen ležati na srcih tistih, ki se za svoje srčne utehe ozirajo na pisatelja L. Adamiča, kakor se muslimani ozirajo proti Meki. Hudo jim piše L. Adamič na dušo, ko udari po tem klerikalizmu, saj ta
PISMO IZ DOMOVINE
ki zasluži to ime, katoliška vera, dasi imajo tudi 'druge vere vsaj neko podlago za moralično ravnanje in dosledno za socialno pravičnost.
Mimi usmiljena sestra, Louis pa je hudo hud na tako klerikalno robo. Zdaj se je odvalil kamen, ker usmiljena sestra Manuela je postala zopet Mi-Zdaj pa pride mož, ki je-mi jn se je poročila z inženir-predsednik vseučilišča v New- jem Baletom. No, katoliška
arku, in izjavi na nekem zboru tu v Koloi-adu in trdi, da "vera ali vsai takozvane vere največ pripomorejo k raz-drtijam v družbi." Da so raz-
cerkev se radi teera ne bo podrla, in korak sestre Manuele utegne biti O.K., saj usmiljen-ke naredijo le neke začasne obljube in so svobodne. Ako
drtije, tega nihče ne bo tajil, ^ nekaj giin> ko pravi «pro_ in lepo bi bilo, ko bi ne bilo;sveta» da je "Mimi stara 25
toliko "ver," ampak trditev ioče izpodriniti sploh — vero-,
let in zelo brhek deklič," je to naravno, ko se je odvalil
čan, prav isto mesto, kakršno zastopa ruski komunizem, ko pravi, da je vera strup.
Ni prav nobenega dvoma, da se posebno pri nas v svobodni Ameriki "vera" pogostoma zlorablja, in vsakdo mora to obsoditi, ker tako nastanejo razprtije in ribarije in preganjanja, ampak tega se ne more zabraniti pri človeških slabostih in strasteh, Poleg vašega naslova in ime-toda zanikati sploh veri vpliv na je datum, kedaj vam na na družbo, in vero celo dolžiti ocnina poteče. Obnovite na-za razdore, je pristno komuni-' očnino pravočasno
toraj tudi katoliško vero, in kamen, ta nunski kamen, in s tem se je ta mož, ki za- ko pove daije da "ameriški vzema visoko mesto in je do- ]istJ pišejo, da je to dobra bro po državi in davkih pla- snov za roman, če jo hoče
Adamič porabiti," je s tem povedal, da je v tem šmenta-nem klerikalizmu le tudi nekaj romantičnega, kar bolj vleče, kakor enomerno lajna-nje o tistem suhem materiali-zmu in ateizmu. Ob splošni suši pade tupatam še kaka kapljica.
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
| Kranjsko-Slovenska^p Katoliška Jednota
►	I	š
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni
in onemoglosti.	.
K S J Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od 16. do 55 leta' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $2S0'00- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesinent primerno nizek.
1
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- j
vanja.	. ... ..
Člani in "članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in begate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP Z AL AR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
PISMO O AKCIJI ZA SIROTIŠNICO NA DOLENJSKEM
Šmihel pri Novem mestu
Velecenjeni gospod urednik "Slovenca"!
Poslali ste nam v juliju več številk "Amer. Slovenca", v katerem pozivate ameriške rojake na delo za dobrodelno akcijo za sirotišnico za Dolenjsko.. Najlepša hvala za Vaše delo, Vaš trud in Vašo skrb za našo res osirotelo dolenjsko mladino. Me sestre ne zmoremo druge povrnitve dobrot, kakor, da slednji dan ponavljamo: .'Gospod, povrni vsem, ki nam zavoljo Tvojega imena kaj dobrega store, z večnim življenjem!" Ob sobotah darujemo za dobrotnike sv. obhajilo in sv. mašo. — Dasi Vam mi ne moremo vrniti dobrot, vemo dobro, da je vsak Vaš dar, vsaka Vaša žrtev, dobro naložena pri Bankirju vseh časov in vekov, saj je On sam rekel:
"Karkoli ste storili enemu mojih najmanjših, ste meni storili."
Danes pa Vam poleg zahvale tudi poročamo o veselih uspehih Vaše akcije v Ameriki. Včeraj smo prejele ček iz Milwaukee, za $204.30, naprošene smo, naj skrbimo, da bo to objavljeno v "Ameriškem Slovencu", kar danes veselo in s hvaležnostjo storimo.
Darovali so: Neimenovani $100.; Neimenovana $100.; Mary Zalar $1; Cecilija Barborič $1; Liza Sedmak 25c; Mary Sa-letnik 30c; Frančiška Janežič $1; Mary Gnader 50c; M. Bojane 25c. — Skupaj $204.30.
V	juliju lani se je gibanje začelo in letos imajo naše vrle bivše gojenke in učenke za seboj uspehe, ki bi bili v čast in ponos strokovnim državnikom, kaj šele šibkim ženam in dekletom.
V	avgustu je opravil odbor v
samostanu krasno uspele tridnevne duhovne vaje. V septembru tik pred jubilejem so v načrtu duh. vaje za matere šmihel-ske župnije, da se dušno okrepe in potrde za težko stanovsko delo. — Priložim Vam list "Križ" za mesec september, da boste izvedeli, kako namerava cerkev proslaviti našo petdesetletnico.
Pretečeni teden je kupil odbor "bivše Tandlerjevo" posestvo ob Težkem potoku. Ako Vam ni še nihče poročal, boste dobili v jubilejni knjižici natančnejša poročila.
Knjižica bo izšla nekako za praznik sv. Mihaela in Vam jo pošljemo takoj.
13. sept. bo v Novem mestu velik prosvetni tabor. Prišli bodo iz Beograda 4 ministri, med njimi g. dr. Korošec in dr. Mih. Krek. Odbor jih misli malo počastiti. — Nj. Vel. kraljico pričakujemo tudi ta mesec. 6. sept. bo na Krki v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralju Petra II. "Beneška noč", priredi Jadr. Straža, vse gratis. — Mlado in staro je na nogah. — 13. sept. po taboru bo zvečer na dvorišču kmetijske šole na Grmu mogočna igra "Hasanaginica" v korist sirotišnice.
Drugače pri nas lepo mirno, božji blagoslov spremlja one, ki so na krmilu. Kdor za Boga in Njegovo čast dela, tega Bog spremlja. Lepo nad vse lepo je bilo v'Stični. Lepo, ljubko bo v Šmihelu. O tem prihodnjič, če Bog da, več.
Sprejmite, cenjeni gospod, iskreno zahvalo vseh naših sester, posebno še častite prednice Stanislave Babnik, dobre sestre Marte in vsega odbora. S hvaležnimi pozdravi po naši ljubi Gospe in izrazi velepoštovanja beleži
Sestra Marija Angela Magaj d. N. D.
*
Opomba uredništva: — Zgoraj navedeni znesek je bil poslan po darovalcih samih direktno na svoje mesto v stari kraj. To lahko storijo tudi drugi in nam s tem prihranijo vpisava-nje in druge stroške pri pošiljanju darov v stari kraj. Naslov tega zavoda je: Samostan Notre Dame, Šmihel pri Novem mestu, Dravska, Jugoslavija.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936.
Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
ANGLEŠKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25
Usnje, rdeča obreza ................................................................................$2.00
COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$1.00
DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ I0c
KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata
omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75
Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan
krasen biserni križec ....................................................................$2.50
Koščene platnice s sliko, zlata obreza............................................. $1.75
Fino usnje, zlata obreza........................................................................$1.50
Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00
LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c
LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ....................................................................................$2.00
MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50
MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obr«za............$1.25
VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00
WITH JEZUS..... Usnje, vafirane platnice. Zlata obreza....................$1.00
Koščene platnice z sliko. Zlata obreza...........................................$1.25
YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
ifcgg