126 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 Etnologija je povsod Iztok Ilich* * Iztok Ilich, publicist, prevajalec in urednik, Trebinjska 11, 1000 Ljubljana; iztok.ilich@amis.net. NA KOSTANJEVIŠKI ŠELMARIJI Šelmarija, od pustne nedelje do pepelnične srede trajajoče pustovanje v Kostanjevici na Krki, je v primerjavi s kuren- tovanjem ter obhodi škoromatov ali cerklajnskih lavfarjev manj znana prireditev, vendar ima daljšo tradicijo od ve- čine sorodnih šeg; po krajevnem ustnem izročilu naj bi se začela že leta 1854, najstarejši znani opis pustovanja pa je s konca 19. stoletja. Po vrhu je šelmarija z vpisom v Re- gister nesnovne kulturne dediščine (št. Rzd-01-13-00017- 03) ob koncu leta 2013 mnoge tudi prehitela. Za to so ob strokovni pomoči, ki jim jo v zadnjih letih največ nudijo etnologinje iz bližnjih muzejev, zlasti brežiškega, najza- služnejši sami domačini iz Kostanjevice na Krki. Še zlasti najdejavnejši, povezani v lokalno, leta 2007 ustanovljeno Etnološko društvo Prforcenhaus, ki spoštljivo in požrtvo- valno nadaljuje delo vseh prejšnjih znanih in anonimnih organizatorjev in udeležencev pustovanja. Vodstvo društva Prforcenhaus je tudi povabilo člane in so- potnike Slovenskega etnološkega društva, da si v nedeljo, ko pustovanje s povorko doseže vrhunec, ogleda to od 26. februarja do 1. marca trajajočo slikovito prireditev. Zbralo se nas je za nekaj avtomobilov in čeprav smo zamudili pu- stno budnico – ki ob 6h vrže iz postelje tiste, ki so jutro za Kostanjevico na Krki najpomembnejšega dne v letu morda še dočakali v postelji – smo bili priča zanimivemu poznej- šemu dogajanju. Po nujnem »privezovanju duše« v gostišču Otok smo se sredi dopoldneva odpravili čez cesto v Lamutov salon, kjer so člani lokalnih društev, osnovnošolci in drugi doma- čini za letošnjo slovesnost pripravili razstavo Pust skozi čas – Otroška maska ter predstavili obnovljeni prapor me- ščanske uniformirane straže, po starem »purgargarde«. Po razstavi sta nas popeljala njena avtorica Mihaela Kovačič, sicer profesorica matematike, in Toni Bizjak, oba iz vrst najdejavnejših članov društva Prforcenhaus. Da smo se znašli v rokah najboljših poznavalcev stare pustne šege, se je potrdilo tudi pozneje, ko sta nas gospa Mihaela in gospod Toni odpeljala na pokopališče. Tam smo bili – kar »neposvečenim« obiskovalcem ni dano – priča spoštljivemu polaganju cvetja in prižiganju sveč na grobovih najzaslužnejših pokojnih ohranjevalcev tradicije šelmarije. Hvalevreden, bolj intimen del sicer hrupnega pustnega dogajanja! Preostanek dopoldneva smo, namesto sprva predvidenega ogleda stalnih razstav v Galeriji Božidar Jakac v kostanje- viškem »gradu«, prebili kot gostje domačinke, etnologinje in slovenistke Aleše Valič. Povabila nas je na trato ob nek- danjem mlinu – njeni predniki so bili gostilničarji – ki smo si ga nazadnje tudi ogledali. Čeprav že dolgo ne služi več svojemu namenu in je ostal tudi brez najpomembnejših delov opreme, nam je gostiteljica z živo besedo pričarala predstavo, kako se je tam nekdaj mlelo žito okoliških kme- tov in so si ljudje izmenjevali novice. Medtem je Jelka Še- fic s prijateljicami pogrnila mizo, ki bi se gotovo upognila pod dobrotami vseh vrst – če ne bi bila kamnita. Aleša Valič nas je, ko smo bili spet pri močeh, popeljala še po Oražnovi ulici do vrha otoka pri severnem lesenem mostu in cerkvi sv. Jakoba z nekaj imenitnimi romanskimi elementi ter nazaj do trga, Ta malega placa med gostiščem Ogled razstave v Lamutovem salonu, Kostanjevica na Krki. Foto: Slavka Ilich, 26. 2. 2017. Poklon pokojnim utemeljiteljem šelmarije, Kostanjevica na Krki. Foto: Iztok Ilich, 26. 2. 2017. G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 127 Otok in Lamutovim salonom, kjer je bilo že vse pripravlje- no za sprejem pustne povorke. Sestavljali so jo predvsem maskirani liki, ki črpajo navdih za svoje kostume v izroči- lu pa tudi v aktualnem dogajanju v Kostanjevici in bližnjih vaseh. Manjkala ni niti skupina »pravih« kurentov, za red pa so skrbeli pražnje napravljeni pripadniki »purgargar- de«. Sprevod je od zbirališča pred občinsko stavbo pre- hodil – nekateri so se tudi peljali ali jezdili – južni leseni most ter Cesto talcev po vzhodni strani otoka, se pri sv. Jakobu obrnil in se zgrnil, kolikor je dopuščal prostor Ta malega placa, pred odrom z najpomembnejšimi organiza- torji prireditve. Tam se tudi preberejo »litanije«, v katerih je v verzih večidel duhovito pa tudi kritično omenjeno vse, kar je v letu od prejšnje šelmarije na družbenem, politič- nem, kulturnem in gospodarskem področju zaznamovalo življenje Kostanjevice in okoliških krajev. Za lažje razumevanje razvoja, vsebine in pomena šelmarije, pri kateri sodelujejo tudi otroci, v njej pa se pre- pletajo elementi podeželskih pustovanj in mestnih karne- valov, je v nadaljevanju dodan povzetek opisa šege iz ute- meljitve za njeno uvrstitev v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije: […] Poimenovanje naj bi izviralo iz »lumpanja«, norenja, simbol pustovanja pa je šelma – v prete- klosti je bila to buča, v kateri je gorela sveča, sedaj pa je to nekakšna glava iz pločevine. Pustni liki, ki sodelujejo pri pustovanju, so šelmarji (iz nem. Schelm pavliha, navihanec), včlanjeni v druščino Prforcenhaus (iz fr.-nem. Parforce-Hatz lovski po- gon). Nekaj dni pred pustom ulice Kostanjevice na Krki okrasijo z barvnimi papirnatimi trakovi in za- stavami. V nedeljo zjutraj topovska salva ter obhod odbora Prforcenhausa in godbenikov po mestnih ulicah naznanita začetek pustovanja. Popoldne je oklic Kurenta – kanonik oznani prevzem oblasti v času pusta. Sprevod, ki ga sestavljajo praporščak, oče Šelme, kanonik, patri, predsednik s prvo damo, purgarji, prižigalci luči, mestni pisar, mestni sodnik, guverner banke in mestna gospoda, obišče vse go- stilne. V ponedeljek zvečer je baklada – sprevod otrok in članov Prforcenhausa z baklami, ti vabijo na občni zbor, na katerem na šaljiv način obračunajo z ljudmi in dogodki v preteklem letu. Purgarji med občinstvom izberejo novega predsednika Prforcen- hausa, potem pa je v mestni gostilni ples v maskah. […] Osrednji lik šelmarije je oče Šelme (iz nem. Schelmenvater oče navihancev), oblečen v črne hlače in frak ter pokrit s cilindrom, ki na palici nosi Šelmo. Predsednik Prforcenhausa ima rdeče ogri- njalo, krono in žezlo. Kanonik ima rdeče ogrinja- lo in biret, okrog vratu nosi rožni venec in v roki knjigo litanij. Purgarji, ki so v uniformah in imajo sablje, skrbijo za red. Guverner banke od leta 1991 skrbi za valuto Kostanj, kostanjeviško plačilno sred- stvo v času pusta. […] Večina likov je povezana s prebivalci in z zgodovino Kostanjevice na Krki in bližnje okolice. Od leta 1971 ima zelo pomembno vlogo pri pustovanju Pihalni orkester Kostanjevica na Krki. […] Kljub nekaterim dodanim likom in elementom pustovanje sledi lokalni tradiciji. Najpomembnejši se peljejo, Kostanjevica na Krki. Foto: Slavka Ilich, 26. 2. 2017 Branje »litanij« na Ta malem placu, Kostanjevica na Krki. Foto: Iztok Ilich, 26. 2. 2017. Etnologija je povsod Iztok Ilich