METKA KATIN mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s p., 1410 Zagorje, Selo 65 elefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 Kako biti hiter in prihraniti 2500 DEM? Z mazdo 323 F “Fast” za samo 25.490 DEM. AKCIJA KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE KONKURENCO DVIGNE V ZRAK POHITITE! mama MAZDA NAJ SO Tel.: 0601 43 - 433 VARNOSTNO NADZORNI CENTER HRASTNIK Tel.: 0601 43 - 184 24 UR DNEVNO maZDa Kako biti hiter in prihraniti 2500 DEM? AVTOHIŠA KRŽIŠNIK «SSSiÄSS&Km» z mazdo 323 F “Fast” za samo 25.490 DEM. AKCIJA KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE KONKURENCO DVIGNE V ZRAK PORABA PO MVEG IZVEN MESTA 6,3 l/100km DA BOMO HITREJE SKLENILI POSEL: 323 F 1.5i 16V “Fast” IMA dvojno ameriško zračno blazino, prednjo IN bočno zaščito pred udarci, varnostno skrinjico,merilnik vrtljajev, el. antena, zvočniki, el. nastavljiva zunanja ogledala, električni pomik stekel, višinsko nastavljiv servo volan IN centralno zaklepanje. ODSLEJ PO ENKRATNI SUPER CENI: 25.490 DEM. Na voljo v omejenem številu ^ , e TESTNE VOŽNJE, STARO ZA NOVO VSAK DAN OD 8-18 ure, sobota 9-13 ure CENOVNO ZNIŽANJE MODELOV LETNIK 1997 3 letna polna garancija, 6 let proti rji -?o ;\V mazna MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DEEOV - LICARSTVO-KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR 12. SVEČANA 1998 ir.F. 7J!)X INOVACIJA JE POGLED V PRIHODNOST Območna gospodarska zbornica Zasavje (OGZZ) je letos že drugo leto nagradila najboljše zasavske inovacije. Inovatorjem je priznanja in diplome podelila v sredo, 28. januarja, v hrastniški Poslovni zgradbi. Vsi govorniki na prireditvi so se strinjali, daje inovativna dejavnost zelo pomembna, tako za samo okolje, od koder inovacije prihajajo, kot tudi za razvoj naše zasavske doline. Vsi pa se verjetno lahko strinjamo, da že sama ideja nagrajevanja tistih, ki so bolj sposobni, bolj inovativni, spodbuja takšno dejavnost in s tem prispeva k še večji učinkovitosti. Seveda pa je potrebno znati te izdelke tudi vključiti v poslovanje, saj organizacijam gotovo prinašajo večjo konkurenčnost. Ponosni smo lahko tudi na to, da mnogi zasavski inovatorji velike uspehe dosegajo tudi na slovenski ravni. Glede samega razpisa je predsednik Komisije za inovacije, mag. Andrej Pušnik povedal, daje bilo letos prijavljenih sicer nekaj manj inovacij kot lansko leto (letos 17, lani 25), vendar pa seje zvišala povprečna ocena le-teh in zmanjšala razlika med najnižje in najvišje ocenjeno inovacijo. Zelo razveseljivo pa je bilo letos tudi to, da se je poleg gospodarskih družb z inovacijo predstavila tudi ena izmed zasavskih srednjih šol in bila za to tudi nagrajena z zlatim priznanjem. Nekoliko več smo o samih kriterijih, po katerih so člani komisije ocenjevali inovacije, napisali že lansko leto, še enkrat pa naj poudarimo, da so bili med glavnimi dejavniki, ki so vplivali na oceno posamezne inovacije: inovativnost, tržna zanimivost izdelka in primernost okolju. Člani komisije so individalno ocenjevali izdelke, na koncu pa so ocene še uskladili in tako dobili dobitnike šestih diplom, šestih bronastih, treh srebrnih in dveh zlatih priznanj. Predsednik OGZ Zasavje, mag. Miro Štrajhar in predsednik komisije za inovacije, mag. Andrej Pušnik, sta tako priznanja (listino in unikatno medaljo) podelila naslednjim inovatorjem: zlati priznanji: - ANTON ŠEMROV, MIRAN DOLINŠEK (Eti Elektroelement d.d. Izlake), za inovacijo: ST1 KALO Z VAROVALKO D02 - ALENKA KNEZ, BOŠTJAN PETEK, FRANC PROSENC (Srednja strojna šola Trbovlje), za inovacijo: MODULNA UČILA srebrna priznanja: - SAMO BAŠELJ. ŠTEFAN REPOVŽ, STANE BARLIČ, FRANC UDOVČ (TEVE Varnost d.d. Zagorje), za inovacijo: IZVIRNE REŠITVE NA OHIŠJIH ZA ELEKTROMOTORJ E 4KT 71 - 160 - JURE KNEZ, JANEZ MAKOVŠEK, MARKO AGREŽ, BORUT HODEJ (Kalmer d.o.o Trbovlje), za inovacijo: RAČUNALNIŠKO PODPRTI SISTEM MERJENJA VIBRACIJ - VIKTOR MARTINČIČ (Eti Elektroelement d.d. Izlake), za inovacijo: NOVA IZVEDBA ZVOČNEGA TRANSFORMATORJA bronasta priznanja: - BRUNO LOGAJ (Iving d.o.o. Trbovlje), za inovacijo: SPECIALNE ZAŠČITNE ANT1V1BRA-CIJSKE ROKAVICE "SAV1RA" - PREDRAG JANOŠEVIČ -JANOSCH. SAŠO BOŽJAK. ROBERT ŠUNTAJS (Bay 2 d.o.o. Trbovlje), za inovacijo: INSTRUMENT ZA MERJENJE HITROSTI IN SMERI VETRA 'TOP W1NDY" - MATJAŽ JAVORŠEK. ANDREJ KALŠEK (TEVE Varnost Elektronika d.o.o. Zagorje), za inovacijo: MIKROPROCESORSKA ALARMNA CENTRALA MX 5000 - VIKTOR MARTINČIČ, FRANC P1KL, DARKO KOS (Eti Elektroelement d.d. Izlake), za inovacijo: VISOKONAPETOSTNI TALILNI VLOŽKI ZA SPLOŠNO UPORABO - ŠTEFAN REPOVŽ (TEVE Varnost d.d. Zagorje), za inovacijo: VARILNA CELICA - STANE PUŠNIK, ALEŠ VOLAJ (Steklarna Hrastnik d.d.), za inovacijo: POLIRNA LINIJA Samo prireditev so popestrili učenci Glasbene šole Hrastnik s kratkim kulturnim programom, na priprcditvi pa je bila prisotna tudi generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije, Francka Gabron, ki je čestitala vsem nagrajenim inovatorjem in pohvalila Upravni odbor OGZZ za takšno idejo. V imenu vseh inovatorjev se je OGZZ na koncu zahvalil Anton Šemrov. Branka Jan SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA NA IZLAKAH V torek, 27. januarja je imela SLS posvet v Hotelu Medijske toplice na Izlakah. Zbrali so se vsi člani odborov podružnic SLS občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi in podpredsednik podružnice SLS Radeče. Na Izlake je prišlo ožje vodstvo stranke s predsednikom SLS in podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom na čelu. Ob njem so bili podpredsednica SLS dr. Berta Jereb, minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj, minister za promet in zveze Bergauer, ter nekaj sekretarjev ministrstev, kijih pokriva SLS. Glavne teme posveta so bile: volitve 1998, problematika kmetijstva, cestne povezave Zasavja z ostalo Slovenijo,ter kaj bo s samo pokrajino oz. regijo Zasavja. Osrednja tema pa je bil razvoj Zasavja z ali brez TE-TO 3 in rudarstva. Te teme so obravnavali tudi župani treh zasavskih občin v pogovoru z Marjanom Podobnika Z rezultatom posveta in njihovim zaključkom so bili člani upravnih odborov, tako kot vodstvo stranke, zadovoljni. Petra Lipec TEČAJ ROČNIH DEL Na Osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji je v decembru in januarju potekal tečaj ročnih del, ki gaje vodil g.Janez Firm, učitelj praktičnega pouka na Srednji kmetijski šoli v Novem mestu, sicer pa domačin iz Podšenljurja pri Litiji. Tečaj je obiskovalo devet pedagoških delavcev z vseh štirih osnovnih šol litijske občine in iz vrtca. Izdelovali so okrasne predmete iz slame in pletli košare iz šibja ter viter. Ta uporabna umetnost korenini v ljudskem izročilu, a je že marsikje pozabljena. Udeleženci tečaja so se dogovorili, da bodo pridobljeno znanje prenesli na učence, kolege in krajane ter tako pripomogli, da bo ta ljudska umetnost živela še naprej. Boris Žužek 12. SVEČANA 1998 -*#. L. V • pp p- . u . 41T- u j r» ČE IMAŠ SRCE NA PRAVEM KRAJU Z geslom Če imaš srce na pravem kraju seje odvijala proslava KUD Svobode Dol v četrtek, 5.februarja, posvečena kulturnemu prazniku. V enourni prireditvi so nastopili pevci ženskega in moškega zbora Svobode Dol, šolski recitatorji, kvartet Plavica in gojenci Glasbene šole Hrastnik. Pečat prireditvi je dal književnik in poslanec Tone Partljič s svojo neposredno besedo. O slovenskem narodu je dejal, da je nekaj posebnega, kar se tiče kulture. Svojim možem, ki so ohranjali slovensko besedo in jo plemenitili, posvečajo veliko pozornosti. Tudi Slovenci po svetu. Spomni se obiska v Avstraliji, kjer je pri vsaki družini opazil slovenske knjige. Drugi so imeli le strokovno literaturo. V spominu mu je ostala tudi deklica drugega ali mogoče tretjega rodu, kije zelo občuteno deklamirala Prešernovo Nezakonsko mater - v angleščini... Tudi naša himna, Prešernova Zdravljica, se mu zdi med najlepšimi na svetu. Druge so bolj ????. Sploh je Prešeren pesnik, ki nas veže. Drugo leto bo že 150 let, odkar je umrl. V tem času so se vrstile različne vlade, ki so mislile, da so večne. Vse so propadle, on pa je ostal. Tudi drugače se mu zdi Prešeren uspešen človek. Zdi se mu, da ga literatura obravnava preveč pesimistično. Doštudiral je, kar v tistih časih ni bilo enostavno. In še sam sije moral pomagati, ker je izbral študij po svoji izbiri. Dopisoval si je z največjimi glavami tedanje Evrope. Izdal je zbirko pesmi, kar tudi štejemo k uspehu posameznega človeka. Čeprav je niso znali ceniti. O kulturnem prazniku pa je dejal, da se ne strinja s tistimi, ki kritizirajo, daje pozornost kulturi posvečena le enkrat v letu. Za nastopajoče Dolanc, ki so se za to prireditev lepo uredili, pomeni ta nastop ure in ure trdega, ljubiteljskega dela. In to se dogaja po vseh naših krajih. Zato se rad odzove povabilu teh ljudi ob prazniku kulture in jim s svojo besedo izrazi priznanje. Fand Moljk ŠKLABOVA SKUPŠČINA V soboto, 31. januarja je imel Klub zasavskih študentov - ŠKLAB svojo tretjo redno skupščino. Glavni namen skupščine je bila izvolitev novega predsednika. Do sedaj je ta, zelo dejaven klub vodil Matej Sešlar, njegovo vlogo pa je prevzel Miloš Krajnc, študent strojne fakultete, kije bil za to funkcijo na omenjeni skupščini soglasno izvoljen. Dejal je, da bo njegov program podoben prejšnjemu, torej organiziranje različnih izletov, ter kulturnih prireditev in različnih žurov(Rogla, Šklabball, Šklabov rojstni dan, potem infoday, itd.). Eno od navedenih prireditev, če temu lahko tako rečemo, so že izvedli, saj so "fakultete od blizu" v petek, 6. februarja predstavili maturantom GESŠ Trbovlje. Izvolili so tudi člane uprave, ter nadzorno in disciplinsko komisijo. Pohvalili so se z novimi pridobitvami, kot je home - page, njihov "cajtng" - zloženka in skupščino začinili z kulturnim programom Neve. Aleksa, ter Iztoka. Petra Lipec NEPOZABEN GLASBENI DOGODEK Prvo februarsko nedeljo, ob izteku božičnega časa, je v Šmartnem pri Litiji gostoval 60 članski pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. V župnijski cerkvi sv. Marti na je med deseto mašo izvajal M1SSO IN HONOREM BEATAE MARIAE VIRGINIS (mašo v čast Devici Mariji) skladatelja Cirila Vremšaka. Dirigiral je Tomaž Tozon, na orglah pa je zbor spremljal Andrej Misson. Verniki in ljubitelji liturgične glasbe, ki so povsem napolnili prostorno cerkev, so bili nad izvajanjem gostov navdušeni in sojih na koncu nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Boris Žužek MED KŠEFTE BOMO VSAKO PRVO ŠTEVILKO V MESECU UVRSTILI TABELO BORZNIH KOTACIJ, BANČNIH VEZAV,... IN KOMENTAR K LE-TEM: KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI DELNICE Mesečni zaslužek v 100.000 sit Število dni trgovanja ROTACIJA A Lek A 8860 20 Krka 4510 20 Tosama 14990 20 Kolinska 6871 20 Radenska -3198 20 Droga Portorož 6227 20 Istrabenz -6544 20 Luka Koper 1392 20 Petrol 1989 20 Emona Obala Koper 4246 20 Mercator 877 20 ROTACIJA B Etol 2207 17 Kovinotehna -11155 20 ROTACIJA C Cetis 4352 16 Helios -11 20 MESEČNA VEZAVA ZA 100.000 sit Nova Ljubljanska banka d.d. 1191 SKB banka 1000 Banka Celje 1067 UBK banka 1200 Nova KBM 1100 Credianstalt 1160 Bank Austria 1100 RAST MARKE SRED. TEČAJA BS 0.007 % VIŠINA INFLACIJE 1.4 % KOMENTAR K TABELI: Na Ljubljanski borzi še vedno vlada brezvetrje, redki investitorji so pri svojih odločitvah kar se da previdni, večina pa ne razmišlja ne o nakupih ne o prodajah delnic. Takšno mrtvilo je bolj podobno poletnim (dopustniškim) mesecem (z izjemo lanskih), kot pa začetku leta, ko običajno prevladuje delovno vzdušje. Borzni indeks je v januarju “miroval” na okoli 1400 indeksnih točkah. Ob tem se zastavita vprašanji, zakaj cene niso ne rastle ne padle in zakaj je promet minimalen? Je vzrok takšnega obnašanja pomanjkanje pravih in vzpodbudnih informacij, ali pravih kupcev? Očitno kupci, ki se sedaj pojavljajo na trgu, niso dovolj močni in “spoštovani”, da bi pritegnili močnejše povpraševanje in dvignili sidro cen. Ker se sedanjim kupcem z nakupi ne mudi nikamor lahko trdimo, da se bo takšno stanje na borzi nekaj časa še nadaljevalo. Vendar investitorji naj ne obupajo, raje naj se odločajo za nakupe. Do porasta cen bo prišlo. Ne smemo pozabiti, da prihajajo zaključni računi podjetij, ki so v večini dobri, sledijo jim dividende, pa tudi tujci. OPOMBE K TABELI: MESEČNI ZASLUŽEK NA 100.000 VLO- ŽENIH SIT: je računan kot razlika med prvo in zadnjo ceno delnice v tekočem mesecu. Negativni zaslužek (izguba) pomeni, da je bila cena delnice konec meseca nižja od cene na začetku, pozitiven (profit) pomeni, da je cena tekom meseca rastla. V višino zaslužka ni vračunana inflacija in stroški nakupa ter prodaje delnice. ROTACIJA: je kakovostna uvrstitev delnic na borzi. Rotaciji A in B sta prvovrstni kotaciji, ki prinašata lastniku tudi določeno zaščito, npr. cena delnice v enem dnevu ne more pasti ali porasti za več kot 10 %, glede na prejšnji dan trgovanja. S tem je investitor delnic zaščiten pred nenadno izgubo premoženja ali pa se pri naraščanju cen ima možnost vključiti v spiralo rasti cene delnic in s tem nekaj zaslužiti. Za delnice kotacije C takšne ali podobne omejitve niso predpisane. Izguba ali zaslužek sta zato lahko večja in hitrejša. ŠTEVILO DNI TRGOVANJA: je pomembno zato. ker netrgovanje prinaša nelikvidnost. Pomeni, daje delnica, s katero se je trgovalo le nekajkrat na mesec, zelo rizična. Ko bomo potrebovali denar, te delnice ne bomo mogli prodati po ceni, kije objavljena v tečajnici, temveč po mnogo nižji. S tem bomo imeli izgubo. Najbolje je, da se z delnico ustvarja promet vsak dan. Npr. kot na banki, ko lahko denar z računa dvignemo vsak delovni dan, ne pa le nekajkrat na mesec. KANDUTI Darja .~!v 33 h fl j MANJŠA IZVOZ IN UVOZ Po podatkih zasavske enote Gospodarske zbornice Slovenije sta se v prvih enajstih mesecih leta 1997 tako uvoz kot izvoz zasavske regije zmanjšala v primerjavi z enakim obdobjem leta 1996. Izvoz je lani obsegal dobrih 77 milijonov dolarjev, leto prej dobrih 90 milijonov dolarjev. Uvoz je leta 1997 znašal dobrih 44 milijonov dolarjev, leto prej pa nekaj manj kot 54 milijonov dolarjev. Izvoz in uvoz sta nižja v vseh treh občinah regije. Naj večji izvoznik so ostala hrastniška podjetja, na drugem mestu so bila zagorska, ki jim sledijo podjetja v trboveljski občini. Pri uvozu je ravno obratno, kar pomeni, da ima najboljšo pokritost uvoza z izvozom hrastniška občina, medtem ko so edino trboveljska podjetja imela skupaj manjši izvoz od uvoza. Sicer pa je bil leta 1997 celoten izvoz zasavske regije za dobrih 75 odstotkov večji od uvoza. Delež regije v slovenskem izvozu je bil v lanskem enajstmesečju 1 odstotek, v uvozu pa pol odstotka. Boštjan Grošelj DELA NA ZASAVSKI CESTI SGP Zasavje Trbovlje sanira osad na dobrih 100 metrov dolgem odseku pri Renkah na cesti Litija - Zagorje. Investitor projekta je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Kot j e dejal vodja tehničnega sektorja podjetja Zvone Viharev, bodo zgradili pilotno steno, ki jo bo sestavljalo 24 pilotov. Segali bodo v globino od devetih do dvanajstih metrov. Pri delu ima SGP vključeno garnituro za izkop in šest delavcev. Podjetje se trenutno ukvarja tudi z deli na vročevodih v Trbovljah. Boštjan Grošelj NAMESTO TRGOVINE AS SEDAJ ADC - AVTODELI CULE V Zagorju na Cesti zmage 53 je še do pred kratkim delovala trgovina As. Prejšnji lastnik je to dejavnost opustil, zato jo je v najem prevzel Iztok Ule. Trgovina ima tako tudi zanimivo ime in sicer ADC (Avtodeli Cule). V njej vam nudijo opremo za vsa vozila, dodatno opremo, olja, prevleke,... Še posebej zanimiv podatek je ta, da imajo na zalogi tudi homologirane trikotnike in sicer po zelo konkurenčni ceni (1.350 SIT). Moto trgovine je, da vse. kar trenutno nimajo na razpolago, nabavijo v 24-ih urah. Sicer pa imajo odprto ob delavnikih od 8.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure. Kot je znano, je imela trgovina As svojo trgovino tudi v Trbovljah. Iztok Ule nam je v zvezi s tem povedal, da ima v načrtu tudi trgovino v Trbovljah, ki naj bi se predvidoma odprla IS.lebruarja. Peter Motnikar TRGOVINA TRG0TRANS TUDI V HRASTNIKU Mnogi Trboveljčani in Zagorjane že kar nekaj časa nakupujejo gradbene materiale v trgovinah Trgotransa. In ker se je marsikateri Hrastničan po gradbeni material vozil prav v te trgovine, je razveseljiva vest, da je Trgotrans svojo poslovalnico odprl tudi v Čebelica(Cesta za Savo). V trgovini vam bodo nudijo ves gradbeni material (strešniki, keramika, splošni gradbeni materiali,...), obiščete pa jih lahko ob delavnikih od 9.00 do 17.00 ure ter ob sobotah od 8.00 do 12.00. Peter Motnikar DŽUB0KS - NOVA TRGOVINA S CD PLOŠČAMI Končno so tudi Trboveljčani dobili pravo glasbeno trgovino, ki se ji lahko tako reče, saj je v njej možno dobiti od najrazličnejših CD plošč, kaset, Hi-Fi opreme, koncertnih kart,... Trgovina se nahaja v bivših prostorih trgovine Kea, v 2.nadstropju na Ulici 1.junija 3 v Trbovljah. Dobite jih lahko tudi na tel.: 21-163, kjer boste dobili vse informacije. Obiščete jih lahko vsak delavnik od 10.00 do 13.30 in od 16.00 do 19.00 v popoldanskem času. Ob sobotah imajo odprto od 9.00 do 12.00 ure. Alma Mujič DOHODNINSKA NAPOVED ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE "Cesarju, kar je cesarjevega", že nekaj let velja tudi za dijake in študente. Do 31.marca 1998 morate študentje in dijaki, ki ste v letu 1997 zaslužili več kot 51% povprečne brutto letne plače v RS, oddati dohodninsko napoved. Tisti, ki ste zaslužili več kot 62% povprečne letne brutto plače v Sloveniji, boste morali po odmeri, "davkariji" dohodnino tudi plačati. Kolikšni so zneski (51%, 62%) in koliko je vsak od vas zaslužil preko Študentskega servisa, vas bodo s pismom obvestili v februarju. Da se boste lažje znašli v davčni zmešnjavi, uvajajo za študente in dijake brezplačno telefonsko številko 080-12-04, namenjeno "Dohodninskemu svetovanju". Seveda pa se lahko oglasite tudi na Servisu, kjer boste dobili potrebne informacije za izpolnitev dohodninskega obrazca. 12. SVEČANA 199X . KULTURNI PRAZNIK -UTRINKI S PRAZNOVANJ V ZASAVJU Na osrednji kulturni prireditvi v Hrastniku, ki je bila v petek, 6.2., so približali slovenske literarne ustvarjalce s Prešernom hrastniški recitatorji, kvartet Plavica, pevski duet. povabili pa so tudi gosta Egona Bajta iz Tolmina, ki je ob klavirski spremljavi Francija Kuljada zapel dva samospeva. Na odrskem platnu pa so se vrstili diapozitivi del naših likovnih ustvarjalcev. Slovesnost prireditve so poudarila priznanja 8. februar, ki jih je podelil predsednik ZKO Drago Kopušar. Prejeli so ga Egon Kirbiš, za 45 let dela v steklarski godbi, Slane Potočan za 30 let v rudarski godbi, Adolf Barič za 50 let v steklarski godbi, Marija Alt za 20 let dela v ŽPZ Svoboda Dol. Maks Laznik za 16 let dela v MPZ Steklar. Ob zaključku so povabili obiskovalce na razstavo Simona Tanška, člana hrastniškcga Fotokluba, v sejno sobo Delavskega doma: Kolekcija Mreža predstavlja deset črnobelih fotografij, sad Simonovega obiska pariških muzejev, Terra Australis pa predstavlja deset barvnih fotografij, ki jih je posnel na študijskem potovanju v Avstraliji. SimonTanšek zaključuje v Pragi magisterij, kjer je študiral kamero. Scenarij obeh prireditev za kulturni praznik je zasnovala kulturna delavka Manja Goleč. Fanči Moljk SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Na slavnostni prireditvi v petek smo v Trbovljah počastili slovenski kulturni praznik. Podeljena je bila nagrada, ki jo občina Trbovlje podeljuje za izjemne dosežke na področju kulture, to je plaketa Tončke Čeč z umetniško skulpturo in denarnim delom te nagrade. Za letos je bil za nagrado predlagan in izbran Uroš Zupan, pesnik. Uroš Zupan se nam je predstavil s svojo poezijo že v četrtek na literarnem večeru. Ob glasbeni kulisi trboveljske skupine Hiša, v pogovoru in z branjem svojih pesmi, nam je povedal marsikaj lepega in do'takrat nepoznanega. Spoznali smo njega in njegovo poezijo, za katero je že prejel lepa priznanja in čas je, da ga nagradi tudi njegov rodni kraj. Poezijo mu pomeni povezanost z življenjem in v njej se odraža njegov odnos do sveta. Vendar, po njegovih besedah, ji ne pusti čisto do sebe, da bi ga lahko poškodovala. Zanj obstaja vedno alternativni svet, ki je bolj povezan z zemeljskim, za razliko od poezije, pa naj bo to šport ali kaj podobnega. Če hoče biti poezija prepričljiva in močna, mora imeti vedno kontakt s svetom. Poezija kot neki avtonomi svet zase, po njegovem mnenju ne more obstajati. Trbovlje in Uroševa poezija sta povezana od njegove prve pesniške zbirke Sutre. To je posvetilo rodnemu kraju in tudi beg iz njega, kar označuje nekak negativni odnos, do danes, ko se je krog sklenil. Zdaj ugotavlja, da so Trbovlje tista tla, tisti njegov edenski kraj v katerega se s poezijo vrača in skuša skozi jezik priti v neko določeno mentalno stanje, v stanje otroštva, kjer ne obstaja zavedanje o smrti. Obstaja nesmrtnost in poezija. Tudi v svoji knjigi esejev se vrača v rodni kraj. Knjiga bo letos končana. To bo daljši tekst, v katerem delovni naslov je Moje življenje v umetnosti. V njem gre za odnos do glasbe, do temeljne stvari, s katero je rastel kot najstnik tja do dvajsetih let. Skozi to pripovedovanje se pojavljajo tudi konkretne situacije in prostori -Trbovlje. Prav gotovo bo to privabilo tiste bralce (Trboveljčane), ki bi drugače ne segli po poeziji. Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je po ubranem petju moškega pevskega zbora Zarja iz Trbovelj, svoje misli povedal tudi trboveljski župan, gospod Janez Malovrh. Ne prav vzpodbudna, vendar zelo resnična je bila njegova ugotovitev, da za kulturo nikoli ni bilo na voljo prav veliko denarja. Ne v prejšnjem si- stemu, ne sedaj, v prihodnosti pa... "Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja." Tako je bilo! Tako je! Tako bo? Ta grenak priokus tega večera pa je zbledel ob nastopu zelo uspešnega, nadarjenega in obetavnega flavtista, Trboveljčana Mateja Grahka, ki nas je ob spremljavi Nikolette Sancin na harfi navdušil. Z glasbo sta nas odpeljala iz časa in prostora. Marta Hrušovar "Ozri se okrog sebe, kulturne darf štej krog in krog" Režiser slovenskega filma Herzog Mitja Milavec verjetno niti slutil ni, da bo omenjeni film uvrščen v brezplačni ogled Zagorjanom, ki so se udeležili proslave ob kulturnem prazniku, 8. februarju. Toda le kaj imata skupnega film Herzog in Prešernov dan? Nekako takole: če se prvi loteva odgovoriti na vprašanje, kako je, če si zaljubljen, potem je tudi slovenski kulturni praznik prilika, da se obelodani trud tistih, ki so takorekoč zaljubljeni v svoje delo. V avli Delavskega doma Zagorje so torej v soboto, 7. februarja ob 18. uri v počastitev kulturnega praznika podelili občinske Grumove plakete in priznanja za kulturno delo za leto 1998, na ogled postavili razstavo 34. slikarske kolonije Izlake - Zagorje, v kulturnem programu pa so nastopili Godalni orkester GŠ Zagorje pod vodstvom Jožice Zupan ter recitatorji: Tanja Bašelj, Vanda Kopušar, Berta Novak in Andrej Dolšina, ki so večer obarvali s pesmimi Francija Lakoviča iz zbirke Temna svetloba. Kar štiriintrideseta razstava Slikarske kolonija Izlake - Zagorje v avli DD Zagorje dovolj nazorno priča, da slikarje zasavski okoliš zmeraj navdihne k likovni izraznosti. Tokrat slike razstavljajo: Boni Čeh iz Radovljice, Daniel Demšar iz Ljubljane, Vesna Drnovšek z Izlak, Veronica Dutt iz Nemčije, Zlatko Gnezda iz Ljutomera, Manica Juvan iz Ljubljane, Marjana Pahor iz Ljubljane, Samo Perpar iz Ljubljane, Nataša Pičman iz Kranja, Vojko Pogačar iz Maribora, Franz Waldemar Rosch iz Nemčije, Darja Srebrnik iz Dravograda ter kot gosta: Nikolaj Beer z Izlak in Samo Šiles iz Zagorja. V zagorsko kulturno izročilo pa ne sodi le likovnost, temveč sta se v Zagorju vseskozi in ne le od leta 1975, odkar podeljujejo občinska priznanja za kulturno delo, prepletali ljubiteljska in profesionalna tvornost, nepotvorjenost in dovršenost. Ali kot je dejal novoizvoljeno predsednik zagorske zveze kulturnih društev, Drago Butja: "Zagorjani že več kot tri desetletja praznik kulture in umetnosti praznujemo dokaj ustaljeno in menda nam uspe, da damo spominski prireditvi vedno posebno barvo in ton, tradicionalno obliko in svežo vsebino. Za to poskrbijo naša društva in posamezniki, nastopajoči in obiskovalci, Grumovi nagrajenci in gostujoči slikarji s svojimi deli, ki so nastala v poletni slikarski koloniji na Izlakah." Dobitniki letošnjih Grumovih plaket in priznanj Občine Zagorje za leto 1998, ki jih je podelil zagorski župan, Matjaž Švagan, pa so (sledijo odlomki iz obrazložitev): GRUMOVE PLAKETE 1998 so prejeli: DR. MIRAN MAL - Grad Kolovrat, eden izmed sedmih srednjeveških gradov oziroma dvorcev na območju zagorske občine, je v pisnih virih prvič omenjen leta 1359. ko je bila njegov lastnik družina Greyffen. Zadnji lastniki gradu so bili Pirkoviči, ki so se po potresu leta 1895 iz njega izselili. Grad je začel propadati in od njega najbrž ne bi do danes ostalo veliko, če grajskih ruševin leta 1970 ne bi kupila družina znanega zgodovinarja dr. Josipa 12. SVEČANA l'JOK i it ra 17 jItiTi Mala. V naslednjih petnajstih letih je dobil grad po proučevanju ohranjenih zidnih elementov tlorisne zasnove in zahtevnih obnovitvenih delih postopomoma svojo nekdanjo zunanjo in tudi notranjo podobo iz 17. stoletja. Družina Mal je tako na našem območju rešila zgodovinski objekt, ki je bil zapisan propadu, in ga opremila s številnimi stilnimi umetnostno obrtnimi izdelki ter bogato zbirko slik iz različnih stilnih obdobij. Danes je grad Kolovrat zaščiten kot kulturni spomenik in je ena od občinskih umetnostno zgodovinskih in turističnih znamenitosti vrednih spoštljivega ogleda, najbolj zaslužen za to veliko dejanje pa je dr. Miran Mal, ki je skrbel za vsebinsko, oblikovno in gospodarsko plat pri večletnem napornem in zahtevnem obnavljanju oziroma gradnji gradu. Ker je družina dr. Mala vrnila naši dolini dragocen kulturno-zgodovinski spomenik, ji ZKD Zagorje podeljuje plaketo dr. Slavka Gruma. VRTEC ZAGORJE - Splošno znano je, da so prireditve kulturnega. vzgojnega, športnega in zabavnega značaja, ki jih vzgojiteljice z otroki pripravijo, polne otroške sproščenosti, domiselnosti, izvirnosti in hudomušnosti, pa naj gre za različne živ-žave, piknike, delavnice, maškerade. Vendar je to le ena plat njihovega kulturnega osveščanja najmlajših: drugo plat predstavljajo otroške igrice, ki jih same naštudirajo, opremijo s scenografijo in glasbo ter odigrajo po dvoranah v občini in izven ne. Tradicionalno se s samostojno predstavo vključijo v program Veselega decembra in iz leta v leto navdušujejo naj mlajšo gledališko publiko iz vrtca in nižjih razredov osnovnih šol. Za prebujanje kulturnega in ustvarjalnega čuta v naših najmlajših podcluje ZKD vodstvu in delavkam Vrtca Zagorje plaketo dr. Slavka Gruma. MPZ JUVENTUS GŠ ZAGORJE - Mladinski pevski zbor Juventus je bil ustanovljen leta 1982 kot Mlajši mladinski pevski zbor pri zagorski glasbeni šoli. Že čez dve leti je nastopil na Republiški reviji mladinskih pevskih zborov in doslej na njej sodeloval v slovesnem ali v tekmovalnem delu že sedemkrat. Leta 1994 je bil zbor na tej reviji ocenjen kot najboljši zbor v svoji kategoriji, leto kasneje pa je bil na pevskem festivalu v Celju odlikovan z zlato plaketo. Za sabo imajo veliko uspešnih nastopov doma in v tujini. Zbor izvaja zahtevne silne skladbe, domače ljudske pesmi, sega pa tudi po popularnih pesmih. Vsa leta vodi Mladinski pevski zbor Juventus pevovodja Franci Steban. Za uspešno petnajstletno delo podeljuje ZKD Zagorje Mladinskemu pevskemu zboru Juventus plaketo dr. Slavka Gruma. MINKA KOVAČ - Gospa Minka Kovač, zdaj doma na Mlinšah, je dobivala prve glasbene nauke doma v Podlipovici v znani glasbeni družini Prašnika. V mladih letih je z brati in sestrama kot igralka in pevka sodelovala pri aktivni podšentjurski gledališki družini. Pred 44-timi leti je začela kot samouk orglati v cerkvi na Vačah, in to še vedno zvesto dela, saj ni nedelje in praznika, da ne bi spremljala tamkajšnjih cerkvenih pevcev. Koje KPD Mlinše ustanovilo ženski pevski zbor, je postala gospa Kovačeva zborova pevovod-kinja in to delo uspešno ljubiteljsko opravljala deset let. Brez ljudi, kakršna je gospa Minka Kovač, bi bilo vaško dogajanje okoli nas za odtenek revnejše. Zaradi požrtvovalnosti in zvestobe podeželskemu kulturnemu delu podeljuje ZKD Zagorje gospe Minki Kovač plaketo dr. Slavka Gruma. JANEZ KOBILŠEK - Janez Kobilšck je bil doma na Lokah, ko pa si je pred leti zgradil dom na Savi, seje z družino tja tudi preselil. V Moški zbor Loški glas se je vključil pred 36-timi leti in v njem kljub preselitvi in oddaljenosti še vedno disciplinirano prepeval. Njegovi zborovski kolegi cenijo njegovo vestnost, požrtvovalnost in predanost zboru, dvajsetletno sodelovanje v Upravnem odboru zbora in skrbno vodenje in urejanje kronike Loškega glasa, ki naj hi izšla pod naslovom Teh naših sedemdeset let. Zanjo je zbral veliko dokumentarnega gradiva, ki bo zanamcem nazorno govorilo o razvoju in poteh tega zbora. V delo zbora vnaša vedrino, domiselnost in strpnost, vrednote torej, ki so za delo v skupini nujno potrebne in vedno dobrodošle. Zaradi navedenih in drugih človeških in pveskih vrlin podeljuje ZKD Zagorje gospodu Janezu Kobilšku plaketo dr. Slavka Gruma. DRAGO PETERLIN ML. -Leta 1966 rojeni Drago Peterlin mlajši je končal nižjo glasbeno šolo v Zagorju, srednjo v Ljubljani, zdaj pa je absolvent Akademije za glasbo. Nekaj let je igral rog v okrestru slovenske policije, sodeloval je v pihalnem orkestru Svca, leta 1989 pa se je redno zaposlil na zagorski glasbeni šoli, kjer je leta 1992 s kolegi ustanovil Mladinski pihalni orkester. Taje v nekaj letih pod njegovim vodstvom prerasel v popularno glasbeno skupino, si izbral ime V1VA, ki kmalu zažel žeti vidne uspehe doma in na tujem. Leta 1996 je orkester izdal svojo prvo kaseto in zgoščenko, lani je na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v Rivi del Garde v III. kategoriji dosegel prvo mesto. Dirigent Peterlin ima močno oporo v predsedniku orkestra, gospodu Vladimirju Kojniku, oba pa imata srečno roko pri izbiri primernega glasbenega repertoarja in pri vključevanju orkestra v krajevne in popularne republiške in mednarodne glasbene dogodke. Zaradi uspehov, ki jih je dosegel na glasbenem področju. ZKD podeljuje Dragu Peterlinu ml. plaketo dr. Slavka Gruma. GRUMOVO PRIZNANJE ZA LETO 1998 je dobila: KULTURNA REDAKCIJA ETV ZASAVJE V obdobju, ko je imela ETV Zasavje svoje redni program, je njegovo uresništvo posvečalo veliko pozornost kulturnemu dogajanju v občini. Gledalce so novinarji in delavci iz kulturne redakcije dovolj sproti in izčrpno seznanjali z vsemi zvrstmi kutlure in umetnosti, ki sta bili prisotni v našem okolju, pa je šlo za profesionalno ali ljubiteljsko delo, za literaturo, gledališče, glasbo, likovnost, ples, film, za narodnozabavno kramljenja in še kaj. Odmevni so bili njihovi razgovori z ustvarjalci,poustvarjalci in organizatorji kutlurnega življenja v občini, pa tudi z gostujočimi literati, glasbeniki, igralci, plesalci in likovniki, ki so s svojim pripovedovanjem bogatili naše vedenje o njihovem osebnem delu in o razmerah. v katerih delajo. Za prispevek, ki ga je ETV Zasavje in njega kulturna rcdkacija dodaka h kulturnemu osveščanju in informiranju občanov, ji ZKD Zagorje daje priznanje dr. Slavka Gruma. Počastitev slovenskega kulturnega praznika, namenjenega obujanje slave na pesnika Franceta Prešerna, je obnem tudi obeležje, ko kulturne stvaritve znoa uglašujejo nove strune s sodobnim vetrom za - še več kulture. Petra Radovič Foto MM (Različni pogledi na TET 3) V UREDNIŠTVU SMO Sl ZADALI NALOGO, DA BRALCE ZASAVCA SKUŠAMO SEZNANITI Z RAZLIČNIMI POGLEDI NA GRADNJO TET 3. KO SO SODELAVCI PRINESLI GRADIVA, SEM SE ODLOČIL, DA JIH NE BOM KRAJŠAL, AMPAK JIH V NEKAKŠNI NADALJEVANKI OBJAVIMO V CELOTI, SAJ JE ŠKODA KAKRŠENKOLI DEL ČRTATI. UREDNIK V Zasavju so premogovniki in z njimi rudarji dajali pečat vsej razvijajoči, predvsem umazani industriji, z mnogimi megalomanskimi programi in njenimi ekološkimi posledicam. In v tej, več kot 240 letni rudarski prvobitnosti, so Zasavčani - vezani na nepredvidljivo energetsko politiko - skoraj vedno, ne glede na oblast, potegnili kratko. Sedaj, ko je zasavski premog že skoraj "skopnel", in ko dolgoročna elektroenergetska strategija Slovenije še ni dorečena, je v Zasavju na pohodu nova ekonomska in socialna stiska, saj programov prestrukturiranja ni. Zasavčani po vseh teh letih, kot da niso žnali ali hoteli razmišljati, da so naravna bogastva izčrpljiv vir. Tako zopet obstaja le možna strategija o izgradnji nadomestnega objekta Termoelektrarna Trbovlje 3, kot nekakšna "mehka varianta presturkturiranja", kot jo pojmujejo njihovi zagovorniki oziroma kot nadaljna "stagnacija in zaostrovanje razvojnih konfliktov", kar menijo njeni nasprotniki. Odločanje za ali proti nadomestni enoti TET 3 je hkrati tudi odločanje za nadaljevanje ali zapiranje rudnika Trbolje-Hrastnik in o vseh posledicah, ki bi iz tega nastale. Za izgradnjo TET 3 Po ugotovitvah Elektro inštituta Milan Vidmar iz Ljubljane, predstavlja nadomestni objekt TET 3 možnost zagotavljanja dolgoročne proizvodnje električne energije, z izkoriščanjem naravnih bogastev Slovenije. Poleg te možnosti ima elektro-energetski sistem še možnost zagotavljanja električne energije iz objektov, ki temeljijo na uvozu. S tega zornega kota je odločitev o izgradnji TET 3 večplasten problem. Kot prvo, je potrebno odgovoriti, ali je gradnja tega objekta racionalna z vidika poslovnja elektroenergetskih podjetij in, kot drugo, ali je z vidika družbe sprejemljiva. Po številnih analizah so na inštitutu ugotovili, da je proizvodnja električne energije, ki temelji na izkopu domačega premoga, sicer lahko nekoliko dražja. Gledano s širšega družbenega vidika pa je vprašanje, če lahko tako majhna podražitev, ki se meri v obsegu pod en odstotek stroškov proizvodnje električne energije, tisti element, ki premaga, da se sprejme odločitev o zapiranju premogovnikov. Po zaustavitvi enote TET 1 koncem osemdesetih let, obratuje v TE Trbovlje na rjavi premog le še enota TET 2, moči 125 MW. ki porabi do sedemsto tisoč ton premoga letno. Projekt za izgradnjo nove termoelektrarne v Trbovljah je bil v Zasavju "živ" že v 80. letih. Sprva je študija, ki sta jo pri IBE Ljubljana naročila takratni REK Edvarda Kardelja in TE Trbovlje, nosila naslov "Termoelektrarna-toplarna Trbovlje 3". Obsežna študija naj bi bila korak naprej k uresničitvi načrtov Elektrogospodarstva Slovenije in projekta "Slovenija 2000". Objekt TE-TO 3 naj bi po obeh načrtih začel delovati leta 1996, tako bi danes imeli v Zasavju že dve termoelektrarni. Zaradi sprememb na gospodarskem in političnem področju ta projekt ni bil realiziran. Zato so v sami TE. skupaj z rudnikom v letih 1982/83 začeli analizirati razvojne strategije. Po besedah Branka Lukšiča. direktorja razvojno investicijskega sektorja v TET so ugotovili, da imajo pri tem dve možnosti. Prva je bila, da bi na obstoječi TE zgradili čistilno napravo in druga, da bi v skladu z mednarodno konvencijo o varstvu okolja, delujočo TET 2 ustavili, najkasneje do junija 2004 in postavili novo TET 3, ki bi bila tudi ekološko sprejemljiva. Po analizah so ugotovili, da bi lahko zgradili novo elektrarno z močjo 150 MW do 200 MW. Zaradi ekonomskih kriterijev in potreb po električni energiji so se odločili za postavitev 200 MW bloka. Branko Lukšič trdi, da so projekti za možno izgradnjo nadomestnega objekta TET 3 strokovno in celovito obdelani tako po tehnični, ekonomski, tehnološki, finančni, ekološki kot tudi po socialno-sociološki plati. Pravi, da so projekt peljali vrsto let in vanj vključili veliko inštitutov, podjetij in strokovnjakov predvsem iz elektrogospodarskega področja. Glavni argument za izgradnjo objekta TET 3 je po njegovem n mnenju potreba po električni energiji, ki jo s tem projektom lahko zagotovijo po konkurenčni ceni. Kot posledica tega pa gre tudi za ohranjanje delovnih mest. Lukšič meni, da to ni politična investicija, saj imajo za ta objekt vso potrebno projektno dokumentacijo, gre pa za politično odločitev, saj je graditev omenjenega objekta povezana z zakonodajnim postopkom. Druga parlamentarna obravnava Zakona o državnih poroštvih za TET 3 je predvidena že na februarski seji, 150 milijonov DEM sofinanciranja izgradnje TET 3 pa je celo predvidenih v osnutku proračuna za leto 1998. Tako je ta zakon, skupaj z investicijsko podporo, tudi nekakšna zelena luč za postavitev elektrarne, saj s takšnim finančnim konceptom v TET prevzemajo odgovornost za izgradnjo novega objekta. Časa za sprejetje dokončne odločitve o gradnji TET 3 je vse manj, če namreč želimo, da bi bil objekt zgrajen pravočasno. Mia fužina TET 3 - OHRANITEV DELOVNIH MEST Veliko Zasavčanov si postavlja vprašanja, imajo različna mnenja o gradnji ali negradnji tretjega bloka Termoelektrarne Trbovlje (TET 3). Nekako je v pogovorih čutiti, daje več tistih, ki imajo do gradnje TET 3 pozitivno mnenje. Predvsem v to smer razmišljajo rudarji in njihove družine, ki vedo, da jim le gradnja pomeni še v naprej delo in s tem nujna sredstva za preživetje, zaposleni v termoelektrarni in tudi mnogi drugi, ki so še kako odvisni od števila zaposlenih Zasavčanov. Z izjavo za javnost se je med drugimi oglasil tudi Regionalni center za razvoj, ki je mnenja, da je v Zasavju nujno potrebna večja investicija, ki bi angažirala ostale ,gospodarske subjekte in odprla možnost za razvoj in revitalizacijo gospodarstva. In eno od možnosti vidijo prav v izgradnji TET3. ki bi na dolgi rok omogočila prestrukturiranje zasavskega gospodarstva. Z izgradnjo bi se po njihovi oceni ohranilo približno 1600 delovnih mest v obdobju 30-40 let. Na drugi strani pa se 12. SVEČANA 1998 porajajo tudi nekateri dvomi o ekonomičnosti izgradnje TET3, strah... Od tega, da bo zrak v Zasavju, predvsem zaradi kurjenja ne najbolj kvalitetnega zasavskega premoga, še slabši. Tako v sami dolini, kakor tudi v nekaterih višje ležečih zaselkih, kot sta npr. Dobovec, Čemšenik... Nadalje, da se z gradnjo reši le ena generacija zaposlenih, daje premalo zalog premoga ipd.. Nekaj negodovanja je čutiti tudi iz ust visokega predstavnika vladajoče LDS Janeza Kopača, ki je na vlado, kateri predseduje njegov strankarski kolega dr. Drnovšek, naslovil kar nekaj vprašanj. Zanima ga predvsem ali je vlada preverila, kakšne možnosti bodo imele slovenske elektrarne, ko se bodo morale v EZ spopasti s tekmeci, če se bodo večji porabniki elektrike v Sloveniji zaradi ugodnejše cene odločili za tujega dobavitelja. Bi se lahko npr. zgodilo, da zaradi visokih stroškov elektrarna ne bi mogla prodajati elektrike? Zanima ga tudi ali vlada lahko zagotovi, da bo gradnja TET3 optimalna rešitev v primerjavi z drugimi projekti v elektrogospodarstvu. Na ministrstvih mu odgovarjajo, daje rešitev optimalna, saj bi imela vlada z zaprtjem rudnika in prekvalifikacijo rudarjev petkrat višje stroške. Medtem, ko direktor Inštituta za obnovljive vire energije Božo Dukič poskuša doseči z referendumom, da TET3 ne bi bila zgrajena s krediti z državnimi poroštvi, saj bi bila naložba neekonomična, drugače kot gradnja spodnjesavskih elektrarn. Seveda ni potrebno poudariti, daje omenjeni v začetku decembra na predstavitvi referendumske pobude v Trbovljah požel predvsem neodobravanje in tudi žvižge prisotnih, z očitkom:" Zasavci bomo že sami vedeli, kaj je za nas dobro in kaj ne". V Zasavcu smo se, predvsem zaradi boljše informiranosti prebivalcev Zasavja, odločili, da tistim, ki so tako ali drugače povezani s TET3, ki o (ne)prednostih gradnje vedo- in želijo kaj povedati, postavimo nekaj vprašanj. Sam sem poiskal nekaj odgovorov na nekatera v zadnjem času pogosta vprašanja pri: Tomažu Vahtarju, dr, med., ki se kot zdravnik za otroke že več kot 30 let ukvarja z zdravstveno problematiko otrok v Zasavju, pri direktorju RTH, d.o.o. Trbovlje Aljošu Kinku, dipl.ing.rud. ter pri direktorju Inštituta za obnovljive vire energije Božu Dukiču. NE SAMO "DIMNIKI" JUDI MI VSI SMO ONESNAŽEVALCI Dr. Tomaž Vahtar je povedal, da s sodelavci že dolga leta spoznava, kako naše preveč onesnaženo okolje, zrak vpliva na otrokovo zdravje. Še posebej so ugotavljali večjo obolevnost za respiratornimi boleznimi in astmo. Tako so pravzaprav iz potreb naših otrok zašli iz diagnostičnih in terapevtskih postopkov tudi na področje raziskovanja odnosa med obolenji dihal in vplivom onesnaženega zraka na obliko in pogostost obolevanja. Prav tako jih je zanimalo kakšne poškodbe nastajajo na dihalih pod vplivom plinov in prahu v zraku. Njihove ugotovitve, večkrat ponovljene so bile, da obstaja pozitivni korelativni odnos med stopnjo onesnaženega zraka in pogostostjo obolevanja otrok na dihalih, da se v onesnažem zraku pojavlja več astmatikov, ki začenjajo zbolevati za to boleznijo v mlajših starostnih obdobjih, kot v drugih okoljih. Prav tako so na tarčnem tkivu sluznice dihal našli poškodbe, ki so nastale kot posledica kroničnega draženja plinov in delcev iz onesnaženega zraka. O svojih ugotovitvah so večkrat poročali, tako strokovni kot laični javnosti. Misli, da so s temi podatki znatno pripomogli k dvigu ekološke zavesti v Zasavju. Posledice so nekatere tehnološke izboljšave pri znanih in morda tudi neznanih onesnaževalcih. Zadnje tehnološke izboljšave se poznajo tudi v zmanjšanem obolevanju otrok, v blažjih okvarah na sluznici dihal, sicer pa so tudi vsakodnevni podatki Hidrometerološkega zavoda o onesnaževanju zraka v zadnjih letih v tem okolju boljši. Seveda nas zadnji uspehi izboljšanja zraka pri nas ne smejo uspavati, saj misli, daje to šele začetek, in da je treba s tehnološkim posodabljanjem onesnaževalcev nadaljevati in usmeriti svojo pozornost tudi na druge oblike onesnaževanja našega okolja. Na vprašanje, ali je v Zasavju zdravstveno stanje otrok in ostalih populacij takšno kakršno je tudi zaradi onesnaževanja Termoelektrarne Trbovlje je g. Vahtar povedal:"Razen podatkov o katerih sva govorila malo prej, v našem okolju obstaja malo podatkov o tem oz. niso dovolj strokovno obdelani za natančen odgovor na to vprašanje. Obstajajo vsem dostopni podatki o obolevnosti in umirljivosti prebivalcev v občini, regiji in republiki. Tu nekatere kategorije močno odstopajo od povprečja navzgor in prenekateri strokovnjaki menijo in so v drugih okoljih tudi že dokazali, daje v takih primerih vedno potrebno preveriti ali morda ni tako stanje posledica prevelike obremenitve okolja na populacijo. Ko me sprašujete o termoelektrarni, verjetno mislite o novi, katere gradnja se načrtuje. Mislim, da je poudarek na tem vprašanju na besedi "tudi". Prav lahko bi postavili vprašanje, ki je enako aktualno:"Ali tudi množična cestna motorizacija onesnažuje in ali vpliva negativno na zdravje?" Dobili bi enak odgovor. Bistvo je v tem, da vsi mi neposredno ali posredno obremenjujemo okolje. Tega se moramo zavedati in to prav tako posredno in neposredno zmanjšati s sodobnimi tehnologijami. Življenje kakršnega živimo, nujno povzroča onesnaževanje in posledice, saj ne znamo živeti brez toplote, elektrike, kemije in podobno. Vse v končni fazi onesnažuje, vpliva negativno na žive organizme. Zato moramo vsi zmanjšati obremenitev na okolje. In če gledate v luči povedanega potem tudi termoelektrarna prispeva svoj delček k onesnaženosti Zasavja in Slovenije." Nadalje dr. Vahtar pravi, da na žalost nimajo tovrstnih epidemioloških študij (so zelo redke), kjer bi ugotovili kje v Zasavju je zdravstvena slika zaradi onesnaževanja termoelektrarne najslabša. Za potrditev takih trditev so potrebne kompleksne raziskave okolja in ljudi, ki žive na teh območjih. Značilnost ekološko zdravstvenih posledic je, da te najdemo mnogo let ali generacij kasneje (npr. genetske) kot so začenjale nastajati. Pogosto tako kasno, da na pravega povzročitelja redkokdo še pomisli. So sicer izjeme kot je npr. Černobil. In kako bi morebitna gradnja TET3 še poslabšala zdravje Zasavčano? Dr. Vahtar meni, da ko bo zgrajenaTET3, ki bo v ekološkem smislu sodobna termoelektrarna, in bo zdajšna prenehala obratovati, daje pričakovati nadaljne izboljšanje ozračja v Zasavju in Sloveniji. Upa, da se bodo zmanjšale tudi ekološke degradacije okolja v geografskem smislu. Ko govorimo o onesnaženem Zasavju, misli predvsem na zrak in posledično kontaminacijo zemljišča ter negativni vpliv tega na prehranjevalno verigo, se mu zdi, da prepogosto spregledamo male onesnaževalce, ki okolje onesnažujejo v senci velikih dimnikov. Do teh malih ni mogoč tako direkten pristop kot do velikih, prav tako pa pogosto spregledamo pri sebi in si odpuščamo svoj, včasih prav tako nepotreben prispevek k onesnaževanju okolja (npr. pustimo avto v prostem teku, da se bo kasneje bolj enostavno in topleje odpeljati). Veliki in vidni onesnaževalci se večinoma že zavedajo svojih nalog pri varstvu narave in okolja. Opozarja in zavezuje jih tudi zakonodaja, majhni neidentificirani in nevidni ter posamezniki pa smo še vedno v glavnem prepuščeni svoji ekološki zavesti in to je potrebno čimbolj gojiti in negovati. Igor Goste (NADALJEVANJE V 4.ŠTEVILKI ZASAVCA) 12. SVEČANA 1998 Zijad Gasumovič, rudar iz Hrastnika: "Informiran sem o polemikah glede gradnje TET 3 v Trbovljah. Moje mnenje je, naj se termoelektrarna zgradi z ustreznimi filtrskimi napravami. Sicer ne vem, kako dolgoročna rešitev je to, ampak v primeru, da se zgradi, bo še nekaj časa zagotavljala delo in kruh zasavskim knapom." Pavel Zakrajšek, gasilec iz Trbovelj: "TEI 3 je edina rešitev za Trbovlje. Kajti Zagorje, Trbovlje in Hrastnik so po osvoboditvi zgradili Slovenijo, ker je bila takrat potreba po elektriki in premogu. Nekateri ljudje se še spomnijo, ko je pokojni Matija Maček s kovčkom nosil denar iz trboveljske občine v Ljubljano, o čemer Ljubljančani ne slišijo radi. Tudi v Nemčiji so sredi mesta zgradili termoelektrarno in to nikogar ne moti, ker so poskrbeli za protizvočno izolacijo in čistilne naprave. Ne vem, zakaj današnji pametni Zeleni glede tega nastopajo s precej nesprejemljivo kritiko, s čimer si ne bodo pridobili niti članov niti simpatij." Lado Poslek, upokojenec iz Trbovelj: "Glede možnega onesnaževanja TET 3 se z gradnjo ne bi strinjal, sicer pa mislim, da bi bila gradnja potrebna. Kajti, s temjxido knapi ohranili delovna mesta, za Zasavje pa je rudarska tradicija itak odločilna." Ivo Lapornik, upokojenec iz Trbovelj: "Le zakaj ne bi zgradili TET 3? Iz ekološkega in gospodarskega vidika je to prava rešitev, če bodo v projektu le upoštevali čistilne naprave. Samo pomislite, koliko rudarjev bo sicer ostalo brez službe." Mateja Ljubič, frizerka iz Trbovelj: "Ja, sem že slišala o gradnji TET 3. Vendar o tem, kako bi to vplivalo na zasavsko okolje, nimam nikakršnega mnenja." Olga Duh, upokojenka iz 'Trbovelj: "Zdi se mi, daje gradnja TET3 povsem sprejemljiva. Vsekakor pa naj hi termoelektrarno Nekaj strašljivega se širi po dolini zasavski - že tako dovolj zadimljeno, smoga in podobnih škodljivih plinov polno okolico, bi ovekovečila še nova termoelektrarna, ki bi služila izkoristku premoga - sicer ne najboljše vrste - in tako še bodočim rodovom zagotavljala delovna mesta in jih grela z električno energijo. Hude polemike je sprožilo zlasti vprašanje, ali je vizija zasavske prihodnosti dejansko v rudarjenju ali se namara ponujajo drugačne, če že ne kar boljše, rešitve? Polemike se sicer odvijajo v stilu, kaj je zares koristno in kaj ne koristi niti Zasavju niti Zasavcem. Nek anonimnež je pripomnil, da: "Pokurili bi zasavski premog, zasmradili Zasavje, grela bi se pa cela Slovenija". No, saj ne, da bi bili škrti, ampak menda se o tovrstni učinkovitosti krešejo mnenja, ki zdaj nagibajo v prid gradnji TET 3 in se potem prevesyo v nasprotovanje zaradi tega in onega, predvsem pa zato, ker naj bi bilo pozitivnih "faktorjev" za pritrdilno mnenje o morebitni gradnji TET 3 več kot le socialni vidik ter po možnosti vsaj še gospodarski pa morda ekonomski pa... še kakšen vidik. Stališča ZA in PROTI so baje nevmesna vse dotlej, dokler se ne izjasnijo, ali je za Zasavje sploh mogoče, da preživi brez rudarstva in energetike. O možnih perspektivah, ko omenjajo tudi verigo savskih elektrarn, bo vsekakor dobro pokomentirati zdaj, da se tematika glede TET 3 odteži morebitnih negodovanj in pomislekov. Tekst in foto: Petra Radovič 12. SVEČANA 1998 Olga Duša Dečman KJE 1’OIHMTI LJIIIHUI? Kaj pomeni beseda ljubica? Če jo zapišemo z veliko začetnico, je to simpatično žensko ime. Ljubljeno žensko moški pogosto poimenuje z ljubico, ljubčiko in podobno, še posebno, kadar mu je v pomoč pri zadovoljevanju njegovih potreb. Ta izraz ima zanimivo vsebino v našem pogovornem jeziku. Pomeni poročeno žensko ali takšno, ki živi v izvenzakonskeni stanju, ljubimka pa Z moškim, ki ni njen zakonsko ali stanovanjsko izbrani partner. Tako opisana ženska je torej ljubica navedenemu moškemu. Včasih se sprašujem, kje nastanejo takšne, cerkvi in še marsikomu, bogaponižujoče zveze. Všeč mi je tista reklama, ki govori, da se vse začne Z dobro kavo. Morda včasih deluje. Moški se zagleda v žensko in neka j na njej ga neznosno pritegne. Morda nasmeh, zavoj oči, sočne ustnice, nežen glasek in še kaj. Potem se ji nasmehne. Pomiglja s svojim egom in poskusi frazo s kavo. In ji naklada vse mogoče stvari. V eni uri ji pove toliko, kot svoji ženi v celem tednu. Njegov moški svet jo seveda že pri prvi kavi spravlja v takšno stanje, kakršno je rodila mama, ušesa slišijo nežen šepet strasti in naslade novorojene Venere. In ona, tipična ženska, se že vidi v njegovem svetu kot najpomembnejša kreatorka življenja svojega dragega. Kaj zato, če je to drugi dragi, saj je svet narejen tudi za pohoto, ljubezni pa je z.a vse dovolj. Po novem si krajša mučne dni ob kuhanju kosil, pranju posode, težavnosti svojega moškega, z. mislimi na novorojenega princa iz sanj. Po drugi kavi pride običajno do velikega poka zavrtih energij in izreka obsodbe. Kratkoročni oziroma dolgoročni plani so odvisni od številnih dejavnikov. Pomemben je status vključenih v stanje in status tistih, ki so poleg vključenih, a nimajo pojma, da so to, kar so. Pridno nosijo svoje rogove in se sprašujejo, kaj početi z zimsko čepico z. dvema luknjama. Pametni, oziroma tisti z. izkušnjami, to počno na kratko. Veliko ljudi ima več oči in ušes in posledice obiranja tuje koruze so pogoste neprijetne. Tisti doma lahko postanejo prave zverinice z. dolgimi kremplji in zobmi. Lahko ogrozijo naše lepo ime. V naravi človeka je pač običajno, da je rad lej) na pogled in vpogled. Če želimo ostati lepi, morajo moški paziti, kje pobirajo v avtomobile svoje ljubice. Lahko so predrzni in naredijo to na avtobusni postaji, kadar je tam največ ljudi. Tako je situacija najmanj sumljiva. Prešuštniki prav gotovo ne bi to delali v očeh javnosti! Tisti, bolj previdni, se spravljajo v avtomobile, ko pade mrak. Zimski časi so raj z.a dvojno zaljubljene. Kmalu pride tema, skritih kotičkov pa je po celem svetu dovolj. In smuk, v avto in gremo v veselje. Samo previdno, da kdo ne vidi! Zanimivo, kako postanejo v avanturo ujeti ljudje naenkrat v službi nepogrešljivi. Svojim domačinom razlagajo, kako zelo morajo delati, da šef samo njim z.aupa pomembno nalogo, tako da jim moramo biti ljubi domači še hvaležni za njihovo vse pogostejšo odsotnost z. doma. Zato bi radi še spomenik hvale. In neverjetno smolo imajo ti ljudje. Velikokrat jim na poti domov poči avtomobilska guma, zmanjka jim bencina, vse mogoče izgovore iščejo za prepozen prihod domov. Obstajajo še elegantnejši tipi moških, skakajočih čez plot. Po odhodu od ljubice se ustavijo za pol ure v gostilni in se ga nalijejo. Tako je njihov izgovor popoln, pa še doma jih največkrat takšne, smrdljive po pijači, pustijo pri miru. Če bi vso energijo, vloženo v hojlari življenje, vložili v odnos z. družino, bi bilo nekaterim morda lepše. Ne vem. Res je težko to dvojno življenje! Pa dvojna morala tudi. Naj počivajo v miru tisti, ki zaradi srca ne zmorejo več. Marta Hrušovar IHTI ALI m IHTI....UŽALJEN Kako ne bi poznali tega čustva, ko pa o njem poslušamo, odkar smo začeli zaznavati zvoke. Začelo se je nekako takole: "Daj še leti poljubček, da ne bo užaljena!", nadaljuje se v vrtcu in v šoli, "da tovarišica ne bo užaljena..." vsa stvar se stopnjuje v službi, "da šef ne bo užaljen..." in se vrača spet v domače okolje, kjer je cel kup sorodnikov in znancev, ki "ne smejo biti užaljeni". In mi se trudimo in naprezamo in krmarimo svojo barko v prizadevanjih, da ne bi koga užalil i. Prav! Ne, ni prav, ampak to je le ena plat o užaljenosti. Lahko je tudi drugače! So dnevi, so časi, ko se z užaljenostjo prav dobro manipulira z. ljudmi. Uporabljamo jo za doseganje svojih ciljev po bližnjici. Danes imamo "slab dan" in ker smo skregani s seboj, moramo najti grešnega kozla, ki bo kriv za naše težave. Takrat je dovolj, da nas kdo narobe pogleda, dovolj je malenkost in že povesimo nos, naredimo "rilec" in smo užaljen i. Vsa naprezanja naključnega "krivca", da bi izvedel zakaj, kje in kdaj ga je polomil, so neuspešna. Naj to sploh ni pomembno! Važno je, da se počuti krivega, mi pa se igramo igrico "ubogi jaz.". Namen je dosežen, ampak lepo pa tole ni in tudi zdravo ne. Gorje, ko bomo razkrinkani! Takrat bodo prijatelji, s katerimi smo se tako poigrali, u ž a l j e n i in bodo upravičeno odšli. Prav nič me ne mika doživeti kaj takega. Prav malo ljudi se lahko pohvali s tem, da niso nikoli užaljeni. To je pač prva reakcija na nekaj, kar nam ni po volji, kar nam ni všeč. Vse postane pa precej zapleteno, če v svoji užaljenosti vztrajamo, kljub opravičilom in nikakor nočemo pogledati problema še z druge strani. Takrat naši odnosi z. okolico "zamrznejo". Užaljenemu človeku bomo le težko razložili, da ni vse tako, kot vidi on, in da bi bilo vredno vso stvar pogledati še z drugih žarnih kotov. Še težje mu bomo dopovedali, da to pestovanje užaljenosti škoduje edino le njemu samemu. Tistega, ki je užalil, že zdavnaj ni več v bližini ali pa sploh ne ve, da je storil kaj napačnega. Brez. smisla se je nažirati v sebi. Bolje je, če odpadimo užaljenost, stopimo k tistemu, ki nas je prizadeI in mirno in odkrito povemo, da nas je zabolelo in preprosto vprašamo: zakaj? Pogovorimo se! V življenju bi bilo vse mnogo bolj preprosto in enostavno, če bi se ljudje več pogovarjali med seboj. Ampak zares p o g o v a rj a l i, ne pa kričali, žalili in preklinjali ali pa užaljeno molčali. Kaj, ko bi vsak povedal svoje težave in bi potem staknili glave skupaj in poiskali pot, ki bo sprejemljiva za vse ? V življenju sta vsaj dve možnosti. Poiščimo najboljšo in olepšajmo življenje sebi in vsem okoli nas. Vsaj mi, Zemljani, hi se morali razumeti med seboj (z Marsovci se bomo ukvarjali, ko bodo tu)! Prav lahko, da se ne strinjate z menoj. Tudi prav! Ste človek, ki razmišljate drugače in imate za to vso pravico. Samo užaljenosti se izogibajmo in življenje bo takoj lepše. 12. SVEČANA 1998 X J. r-r- J. —* ■" X r- *- J J I 1 flr J . \* ,| H Metka Karner - Lukač: "MENI JEVSE LEPO IN SEM VESELA VSEGA, KAR MI ŽIVLJENJE DAJE" Tokratno nedeljsko jutro je z zlatorumenimi žarki obsijalo zimsko sonce. Sicer ni dajalo fizične toplote, je pa dalo dnevu poseben žar in nemogoče je bilo biti slabe volje. Predvsem pa, če si nekje z "višine" gledal v dolino, ki jo je tam pa tam zakrivala megla. In kdaj, če ne prav to sončno nedeljo, naj bi obiskala Metko Karner - Lukač. Namesto, da bi se med tednom zmenile v "temni" Ljubljani, sva se odločile, da se pogovoriva v pristnejšem in lepšem okolju - na Polšniku. Če ne veste, kje je to, poglejte pred Litijo kdaj pa kdaj na desno. Smerokaz bo pokazal pot, ki vodi tja. Če pa ne veste, kdo je Metka Karner - Lukač... "Moja življenska pot je bila zelo lepa. V življenju mi je bilo vedno lepo. Najbrž zato, ker nikoli nisem preveč zahtevala.Kot kmečki otrok sem se šolala izključno ob skrbi mojih staršev. Nisem imela možnosti za štipendijo, čeprav sem bila odlična dijakinja in odlična študentka, vendar je bil v tistih časih to problem. Nisem bila politično opredeljena, niti ne moji starši, pa tudi naše gmotno stanje tega ni opravičevalo. Kmečki otroci smo namreč imeli poseben status, naši starši so bili lastniki nepremičnin, čeravno niso bile donosne. Zamer iz preteklosti nimam, obdržim lepe spomine, grde pa pozabim." Metka s svojim šampionom Buskom Ljudje se vas najbrž najbolj jasno spomnijo, kot članico slovenskega parlamenta v preteklem mandatu. Kaj vas je potegnilo v politiko? Kaj je na njej tisto, kar vasje privlačilo? Politika je super stvar, ker preko nje lahko urejaš spremembe v družbi. Ne prinaša osebnih koristi, kot nekateri mislijo, zlasti, če v njej delaš pošteno in nesebično. Zato naj vanjo stopajo zreli ljudje, ki so že rešili eksistenčne probleme, da jih ne bi zapeljalo. Jaz sem svoj eksistenčni problem rešila, rešila sem tudi vse druge osebne probleme, tako da bi se lahko posvetila narodu. V slovenski državi še marsikaj škripa in marsikaj manjka, zato zlasti slovenska politika potrebuje ljudi, ki bi ob njenem izvajanju pozabili na lastne interese. Jaz sem takšna. Govorili ste o poštenih politikih. Vendar se vse skupaj sliši kot nekakšna pravljica. Vem, da pošteni politiki so, vendar ali so lahko tudi uspešni? Samo pošteni politiki so lahko dolgoročno uspešni in narodu potrebni. Vse drugo je kazen narodu. In ljudje bi morali to ločiti, ustrezno nagrajevati poštene in prezirati nepoštene. Ko bomo Slovenci postali tako kritični, bomo tudi pravilno izbirali politike na volitvah. No, če se še zadnjič vrneva k tem poštenju in nepoštenju, ne moreva mimo političnih igric. Kdaj so bile te bolj umazane, v ranjki Jugoslaviji ali danes, v samostojni Sloveniji? Veš, kako je to. Najbolj so politične igre umazane takrat, ko je na oblasti samo ena stranka, pa tudi takrat, ko je družba na prehodu iz enega političnega reda v drugi in takrat, ko se na ta način lahko trajno obogati. Tako je sedanje obdobje, ko se izvaja prerazporeditev lastnine. Ste ena redkih žensk v Sloveniji, ki je uspela v politiki. Je ženskam težko uspeti v politiki, ker pač dominira moški spol, ali uspejo prav zaradi tega, ker so v manjšini? Jaz nisem več v politiki, čeprav mi je še vedno blizu in jo imam rada. Glede žensk v politiki paje tako, da jim slovenski narod ni naklonjen. Verjetno zaradi tistega starega prepričanja, da je politika moška zadeva. Vendar se bodo morali tudi ti vzorci menjati, kajti v svetu smo ženske na pohodu v vseh vodilnih vlogah, tako vodenju držav, gospodarstvu, znanosti,itd.. Mi še precej zaostajamo.Danes imamo v vrhu države garnituro ambicioznih, samovšečnih gospodov brez prefinjenih občutkov za pravilno delovanje vseh segmentov države in brez občutkov za pospešeno urejanje in vzpostavitev delovanja pravne države in zato mnogo ljudi trpi po nepotrebnem. O tem problemu, problemu pomanjkanja žensk v politiki in o drugim "krivicah", ki se dogajajo ženskam, veliko razglabljajo feministke. Kako bi vi definirali feministko? Nisem nikoli razmišljala o feminizmu. Jaz v življenju nisem nikoli ločila izjemno moških in izjemno ženskih stvari in te delitve pravzaprav ne poznam. Pa še malo ostaniva pri politiki in sicer strankarski. Ste članica SLS, ki ima zelo mlado vodstvo. Je to za stranko pozitivno ali negativno? To je za stranko lahko izjemno pozitivno. Zato, ker mlado vodstvo nima obremenitev iz preteklosti. Marjan in Janez usmerjata pogled v delo za naprej. Sta sodobna politika z veliko stopnjo modrosti, strpnosti in socialne čutnosti. Večji del njunega življenja pripada prihodnosti. In to je izjemno dobro za vso mlado generacijo. SLS je na preteklih parlamentarnih volitvah dobila izredno velik odstotek glasov. Mislite, da ji bo te glasove uspelo obdržati do naslednjih volitev? Seveda. Stranka bo rezultat še izboljšala. fe'<% W<-1£. SVEČANA 19* J :..................: Sami ste bili poslanka SLS v mandatu 1993 - 1997. Splošno javno mnenje je, da so poslanci preveč plačani za svoje delo. No, ravno prejšnji teden sem gledala poslanske plače in naj višja je 400.000 SIT. Ta denar ni lahko prislužen, če poslanci vestno delajo, čeprav v rokah nimajo krampa in lopate. Tako delo je izjemno naporno in stresno, saj se mnogim ljudem z nastopi zamerijo. Potem, ko poslanec ni več izvoljen, pa sledi kazen. Poglej, več kot ena tretjina poslancev je brez služb. Vsi imajo visoko izobrazbo, vendar si nihče v službo ne želi sprejeti politika. Tako, da te govorice o previsoki poslanski plači širijo samo ljudje, ki tega dela ne poznajo, ljudje, ki ne vedo kakšne posledice lahko iz tega izvirajo. Če zakona o poslancih ne bodo uredili drugače, tako, kot je to v drugih državah Evrope, npr. Franciji, bodo zelo težko med poslance pridobili ljudi z znanjem, ki bodo pripravljeni zapustiti pomembna delovna mesta in sesti v klopi DZ, v poslanskih vrstah pa bomo imeli ljudi izključno zaradi plače cca. 400.000 SIT ali ljudi brez izkušenj in izobrazbe. Njihovo razumevanje stvari , ki se v parlamentu rešujejo je preozko in predvsem sega do lokalne ravni (ceste). Mislim, da je bil bivši državni zbor v kadrovski zasedbi izjemno dobro strukturiran, zlasti zaradi nacionalnih list. Stranka je točno vedela, katere ljudi po nacionalni listi bo poslala v parlament. To seje izjemno dobro poznalo pri naši stranki, ki je bila takrat v opoziciji. Kot ste že prej dejali, se s politiko ne ukvarjate več, ampak ste zaposleni v Leku. Kakšno funkcijo opravljate tam? Sem članica uprave, poleg tega pa opravljam funkcijo delavske direktorice. To je institut, ki ga slovenska javnost malo pozna. Pri nas je uveljavljen tri leta in pomeni zastopanje in predstavljanje avtentičnih interesov zaposlenih v upravi. Poleg tega sem zadolžena za področje kadrovskih zadev, informiranja in stikov z državnimi organi. Ste se bolje počutili v parlamentu ali se bolje počutite tu, v Leku? Ni razlike. Jaz se povsod počutim dobro. Okolje ne jemljem kot neki moteči faktor, ki bi me lahko prizadel. Problemi spremljajo slehernega človeka, čim višje si, tem večji so. Zaradi službenih obveznosti teden preživite v Ljubljani, zato najbrž še toliko bolj cenite mir, ki vlada v Polšniku? Čez teden sem v Ljubljani, kjer izjemno veliko delam. Manjši del dneva se ob delu zabavam, večji del se ne zabavam. Kot sem že prej rekla, sem članica uprave v Leku in imam ogromno dela, ki ga tudi rada opravljam. Poleg tega se ukvarjam tudi z zakonodajo, ki se pripravlja, tako, da sem tudi tu še aktivna. Službo zaključim okoli osme ure zvečer, potem pa tudi doma še kaj pogledam. Zvečer pa se zahvalim bogu za uspešen dan in se priporočim za naslednjega v želji,da bi delala modro, dobro in pravično. Čez vikend pa sem vedno v Polšniku. Tukaj bi sila rada živela. To je kot preselitev v "nebesa". Sem blizu boga. Tukaj lahko meditiram, veliko delam na vrtu in urejam hišo, v posebno veselje pa mi je mojih šest plemenitih kosmatincev. Imate kar šest psov?! To velja samo za ta trenutek, v kratkem jih bo še več in tudi nove pasme bodo. Pse sem imela celo življenje in celo življenje sem imela stik z živalmi, kar me je najbrž zavedlo, da sem študirala in doštudirala veterino. Sicer posedujem čisto drugačne darove in se nisem odločila za študij, ki mi kot osebi najbolj odgovarja in tudi v osnovnem poklicu nisem nikoli delala. Zanima me ekonomija, pravo, finance, bančništvo, še zlasti pa delovno pravo v povezavi z gospodarstvom. In katere pasme so vaši ljubljenjčki? Ves čas, že od mladosti sem imela nemške bokserje. To so psi moje mladosti. In tudi sedaj imam nemško bokserko PEGO, kije stara pet let. Imamo tudi dobermanko PINO, ta je tudi stara pet let. Imamo pa v Sloveniji redko vrsto psov, to so SHAR - PEI, ki so najstarejši psi na svetu. Na Kitajskem so že skoraj izumrli, rešili so jih američani, ki so jih tudi križali, pomladili. Teh psov je malo in so križani v sorodu. So salonski psi, ki živijo v stanovanju in so zelo občutljivi na mraz. Potrebujejo človekovo ljubezen in veliko ukvarjanja z njimi, vse od prvega dne življenja. No, imam tri shar-peie: BUŠKA, ki je star eno leto, potem je tu njegova sestra BOOGIE - WOOGIE, ki je prav tako stara eno leto in njuna sestrična Z1LK, ki nosi moško ime. Ima osem mesecev. Busek in Zilk, sta ime dobila po avstrijskih politikih, ki sta največ pripomogla k slovenski osamosvojitvi. Suhec pa je mali angleški hrt ali vipet, ki mu je ime TIGER KOMARSK1. Star je osem mesecev. Za pse največ skrbi mož Janez, ki mu pomenijo veliko veselje, zelo ga ubogajo, mu sledijo in ga priznavajo za vodnika kardela. Na enega od psov - Buška, sta z možem še prav posebno ponosna? Busek je že osvojil naslov avstrijskega mladinskega šampiona, pred enim tednom pa je na Slovaškem dobil naslov "VITEZ SLOVAŠKI". Busek bo dosegel še velike rezultate. V sakih štirinajst dni ga nekje razstavljamo in je velika atrakcija. Na Slovaškem seje z njim slikalo kar 200 ljudi. Verjetno je najlepši pes te pasme v Evropi. Vsaj tako menijo strokovnjaki. Ne samo Busek, tudi vi ogromno nastopate v javnosti in ste nam znani kot vedno urejena ženska. Vam je urejanje nujno zlo ali užitek? Meni ni nič na svetu nujno zlo. Vse kar delam, delam rada. Tudi urejam se rada in uživam v tem. Na to ne polagam posebne pozornosti, to mi je kot na primer branje časopisa. Za konec pogovora še povejte, kaj bi po vaše morala narediti zase vsaka ženska, konec koncev pa vsak človek? Vsak bi moral vedeti, kdo je, torej soočiti se s seboj in ugotoviti zakaj je na svetu, kakšno je njegovo poslanstvo in koliko želi participirati k splošni koristi družbe ter kakšne sledi želi zapustiti v njej. Vse, kar dela, naj dela rad in v delo vlaga svojo ljubezen in ga opravlja v vseh popolnostih. Tako je možno doseči srečo vsakomur. Tudi pravi partnerji se ob taki usmeritvi najdejo, vedno pa jih moramo jemati kot lastni poduk in življensko šolo. Najdemo takšne, kot jih zaslužimo, da nam kažejo tisto, kar želimo sami najbolj skriti. Sicer pa nasveti niso najbolj hvaležna stvar, ne da se predpisati obrazca ravnanja, vsakdo si ga mora izdelati sam. Zelo dobro je, če se človek v življenju vseskozi dviga, vendar je to upravičeno le, če to opravlja z lastnimi krili. Petra Lipec Metka Karner - Lukač, mož Janez in ljubljenčki -simpatičnimi SHAR - PEI Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 | ! ! VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov r trgovino urn Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299 odpiralni čas: 8.00 do 19.00, soboto: 8.00 do 12.00 NliniM VAM- ______bela tehnika: GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX ______mali gospodinjski aparati: MGA, PHILIPS, BOSCH, SIMENS, MOULINEX, DE LONGHI... ______akustika: SAMSUNG, PHILIPS, SONY, ROADSTAR ______električno ročno orodje: BLACK&DECKER, ISKRA, SKIL... ______vodovodne armature: ARMAL, UNITAS ______okovje, vijaki, žičniki ______semena, gnojila, vrtnarski pribor - možnost plačila na več čekov BREZ OBRESTI - potrošniški kredit do 12 mesecev - gotovinski popust 5% nad 30.000,00 SIT v ... J pl KSEFTl informacije telefon 64 250.64 166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIO KAS ETO FONI, WALK IVI ANI, AVTO RADIJI, TELEFONI, GSM... NOVO! VELIKA IZBIRA MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV PHILIPS TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Yokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Igralni avtomati Jan prodaja, najem, servis, vsi rezervi deli telefon: 0601-43-474 041-638-304 Shake's club nočni bar Hrastnik vabi vsak dan od 20. do 04. ure. m r- r- ’i t~ ■r '~rr~ £ G J £ i> \TG ____________ 12. SVEČANA 1998 OSMOŠOLCI IN STARŠI ! Ta mesec so informativni dnevi na srednjih šolah, ravno pred šolskimi počitnicami, 13. in 14. februarja. Gradiva ste dobili gotovo za koš, pa smo vam naredili pregled šol v Zasavju, tako, nekoliko enostavneje: RAZPIS ZA VPIS NA SREDNJE ŠOLE ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO ZASAVSKO-REVIRSKA REGIJA Srednja šola Program Trajanje Število oddelkov izobraževanja za mladino Srednja šola Zagorje Trgovec 3 3 Cesta zmage 5 Pomočnik gospodinje - oskrbnice 2,5 2 Oskrbnik 3 1 Tehnik gospodinjskih storitev 2 1 (3 + 2) Gimnazija in ekonomska šola Trbovlje Gimnazijska cesta 10 Ekonomska srednja šola Ekonomsko komercialni tehnik 4 4 Gimnazija Gimnazija 4 4 Srednja strojna in elektro šola Elektrikar 3 1 Trbovlje Elektrotehnik 4 2 Novi dom 60 Obdelovalec kovin 2,5 1 Strojni tehnik 4 1 Strojništvo: Oblikovalec kovin 3 1 Preoblikovalec in spajkalec 3 Mehanik vozil in voznih 3 1 sredstev Srednja šola za elektrotehniko Gostinska dela: in gostinstvo Zagorje Kuhar 3 2 Natakar 3 1 Gimazija Litija Gimnazija 4 4 Bevkova 3 I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I kupon----- ZASAVCI Z ZASAVCEM IGRAJMO BADMINTON in priložitvi kupona (15. in 22.2.‘98) Badminiomko iporlno drutlvo Informacije mobitel 0609-626-781 utua 061/834-340 RAFTING KLUB VIDRA LITIJA VABI NOVE ČLANE ZA VESLANJE V SVOJI EKIPIv Prijave in informacije: 061/884 346, fax: 887 535 RAZSTAVA PRITEGNILA V gasilskem domu v Šentlambertu je bila v nedeljo, 8.februarja, razstava starinskih predmetov. Ob kulturnem prazniku jo je pripravila OŠ Šentlambert, razstavni material pa so prispevali krajani, ki takšne stvari še hranijo po domačijah. Na ogled je bilo razno posodje, svetila, priprave za obdelavo lanu in preje, orodja za žetev in mlačev ter obdelavo zrnja in slame, oprema za vprežno živino. Poleg tega so obiskovalci lahko videli stare rokopise, svete podobe, gorenjsko nošo, poročne in druge prtiče in nenazadnje tudi žensko spodnje perilo. Svoj kotiček na razstavi so lepo zapolnili tudi učenci OŠ Šentlambert s slikami na steklo in blago ter glinenimi posodicami. Obisk je bil po besedah organizatorj a pohvalen, marsikateri obiskovalec seje spomnil, da ima tudi on doma zapuščino starih predmetov, ki so danes večinoma izgubili svojo nekdanjo vlogo. Kot je dejala tukajšnja učiteljica Božena Prestor, bi lahko na naslednji razstavi s to tematiko pokazali še več, kajti to je eden od načinov za ohranjanje zavesti o naših koreninah, na kar danes vse preveč pozabljamo. Boštjan Grošelj PRIZNANJA ZLATI KUUČ V torek, 3.februarja so imeli v Delavskem domu Hrastnika glasbeno prireditev, na kateri je Glasbena šola podelila najuspešnejšim gojencem priznanje Zlati ključ. Prejeli so ga Aleksej Dolinšek - harmonika in citre, Maja Janjič in Lucija Štaut - kitara, Tjaša Šketako - klavir in Špela Pavlič - flavta. Čestitamo. Fanči Moljk TA VESELI PUSTNI ČAS Folklorna skupina Javorje, ki že nekaj let deluje v Šmartnem pri Litiji, znova pripravlja presenečenje. Tokrat se je odločila za celovečerno prireditev Ta veseli pustni čas, kjer bodo, na Valentinovo, 14.februarja, prenašali babo v koš, nakrmili kamelo in počeli še druge norčije, ki se za pustni čas spodobijo. V vabilu so zapisali, da bo vsakomur žal, kdor ne bo prišel prihodnjo soboto ob 19.uri v šmarski kulturni dom. Boris Žužek 12. SVEČANA 1998 GOSTILNA pri MEDVEDU Zgodovina gostilne "Pri medvedu" je dolga in za Zagorje pomembna, saj se je v tej stavbi dogajalo marsikaj zanimivega v času naših prednikov. Nič manj pomembna ni stavba sedaj, ko vam gostinske usluge in storitve nudi samostojni podjetnik Roman Žerko, ki je gostilno po nekaj letih samevanja prevzel konec oktobra 1996. V tem času so dokazali, da imajo zelo dobro hrano, da jo pripravljajo na prave načine, in dajo nenazadnje tudi znajo postreči. Dodatno potrdilo so tudi domači (in celo tuji) gostje, ki vsak dan (razen nedelje) od 10.00 do 23.00 obiskujejo gostilno, ki sije v tem času že ustvarila renome med podobnimi gostilnami. Torej se mu za prihodnost ni treba bati. Gostilna lahko sprejme do 60 oseb (v dveh ločenih prostorih), po naročilu pa organizirajo tudi vsa možna praznovanja in prireditve. Na meniju je veliko jedi, od hladnih predjedi (dimljena postrv s smetanovim hrenom, pršut, tatarski biftek,...), do več vrst juh (najbolj znan je kočijaški golaž), glavnih jedi (npr. medvedova plošča), morskih jedi in sladice (jagodna rezina, sladka solza, medvedova cula,..) V gostilni imajo poskrbljeno tudi za vegetarijance, saj jim nudijo zelenjavni krožnik in po želji tudi ocvrt sir. In ker zraven dobre hrane "paše" tudi dobro vino, vam bodo postregli s štajerskimi vini (Čurin; Komočar, sestavljen iz šipona, laškega rizlinga in renskega rizlinga). Tistim, ki imate raje slajša vina, pa bodo postregli z renskim rizlingom ali tramincem. Vsem, katerim bodo ta vina presladka, pa bodo postregli z vinom iz Goriških brd (Robert Zekič) in sicer sivi pinot, chardonnay in merlot. Vedno večj sprašujejo za rdeča vina, zato vam v Gostilni Pri medvedu nudijo tudi Cviček od fare, vinogradnika Freliha iz Šentruperta. Gostilnaje tudi ena redkih, ki ima "nedeljska" kosila zastonj. Zakaj, ste lahko že prebrali! Prekajena postrv s smetanovim hrenom Prekajeno postrv filiramo, olupimp in očistimo vseh koščic. Nato jo postavimo na krožnik, zraven damo še glavo in rep, da se vidi, da gre za postrv. Postrv namažemo z olivnim oljem, na tenko dekoriramo z majonezo in olivami, zraven pa ponudimo smetanov hren. Kočijaški golaž Potrebujete 1 kg mesa (pljučna, teletina, puran, svinjina), čebulo, svežo papriko, več vrst začimb (bazilika, origano, majaron, šatraj, rožmarin, brinove jagode, sol, poper, paprika), paradižnikovo mezgo, črno vino, gorčica, worchester, feferone, kisle kumarice, sardelne filete, malo gobovega koncentrata, črno trobento. Najprej ocvremo čebulo in na njem podušimo meso, ki smo ga prej narezali na kocke. V drugi ZDRAVILNE RASTLINE ZELJE Andrej Dvoršak je v knjigi Padarske bukve zapisal, daje glavnato zelje čudežna rastlina, ki jo je Bog podaril revnim Evropejcem. Zdravilne lastnosti zelja so poznali že v antiki. Dioskurid je že takrat pravilno ocenil, da je bolje, da zelje le segrevamo, ne pa kuhamo. Ob kuhanju se namreč uničijo razni vitamini in zelje ima vitamina C skoraj toliko kot limona. Malokdo ve, da so kislo zelje odkrili Hanibalovi vojaki, ki jih je v enem njihovih pohodov v Alpah zalotila zima. Zelje se je vojakom v posodah skisalo, vendar so bili tako lačni, da so pojedli tudi takšno. Pri tem so ugotovili, da niti ni slabo ter kasneje, da je njegova trajnost mnogo daljša od svežega. To so v srednjem veku s pridom izkoristili pomorščaki, ki so odkrivali in razširjali obzorja sveta, kajti brez sodov napolnjenih s kislim zeljem, ne bi zmogli mesece in leta vztrajati na oceanih in odkrivati nove celine. Tisti, ki so pomen kislega zelja podcenjevali, so se srečavali s skorbutom in drugimi boleznimi zaradi vitaminsko siromašne prehrane. Kot primer naj navedem, da James Cook, kije odkril Avstralijo, Novo Zelandijo..ni izgubil niti enega moža zaradi klasične bolezni tedanjega pomorstva, skorbuta, ker je s sabo na odpravo vzel veliko kislega zelja. Vasco da Gama, ki je leta 1498 obplul Rt dobrega upanja, je od 160 ljudi zaradi skorbuta izgubil kar 106 pomorščakov, zelja ni v tel s sabo. Zelje, sveže in kislo je še danes nepogrešljivo v ljudski medicini. Zdarvilne so vse vrste. Zdravi domala vse, od glavobola, jetike, oslovskega kašlja, bolečin hrbtenice, odpravlja gliste, pospešuje iztrbljanje, ureja krvni tlak, preprečuje poapnenje žil, zeljevi obkladki učinkujejo kot razkužilo, pospešujejo celjenje opeklin, tvorov in hudih zagnojenih ran, so dobro zdravilo zoper pike žuželk, pa tudi blažilno sredstvo pri revmatizmu, protinu in išijasu. Zelje je tudi dobro posodi zelenjavo dušimo, da se omehča, dodamo začimbe in zalijemo z juho ali vročo vodo. Nato dodamo meso in s podmetom zgostimo. To kuhamo toliko časa, dokler omaka ni gladka. Serviramo s peteršiljem in kislo smetano. Pri tem je pomemben podatek, daje na lkg mesa 40 dag zelenjave. Biftek na hišni način Potrebujemo pljučno meso in goveji file, ki se odreže po 250 gramov. Nato ga potolčemo, posolimo popopramo in opečemo (srednje pečeno). Dodamo osnovno omako z dodatkom šunke, srebrne čebulice in gob, sesekljane čebule, worchestra, črnega vina, smetane, vegete, soli in popra. Vse skupaj narahlo prekuhamo, opečen biftek v omaki podušimo, zraven pa pripravimo še ocvrti pariški kruhek (v jajcu in moki). Serviramo tako, da na kruhek postavimo biftek, polijemo z omako (na vrhu dodamo kislo smetano), zraven pa ponudimo še kuhano zelenjavo (cvetačo, korenje,...). Poleg tega ponudimo zraven še sirov štrukelj (pala-činkino testo z dodatkom skute, jajc, ki ga zavijemo v folijo in kuhamo v vodi pol ure. Postrežemo z zabelenimi drobtinami.). Medvedova cula Na navaden način spečemo palačinke, katero nadevamo s sladoledom in mariniranim sadjem. To zavijemo v culo, zraven ponudimo še vročo orehovo omako, ki jo nekaj časa kuhamo (karamelo, maslo, smetana, orehi, mleko z dodatkom kolerija, da dobimo značilno barvo) in sladka smetana s čokoladnim prelivom in sladkorjem. Peter Motnikar čistilo za dihalne poti, bodisi, da ga uporabljamo za grgranje (angina, izguba glasu) ali pa pijemo čaj (bronhitis). Omenil sem že, da je bogato z vitaminom C, zato preprečuje skorbut, je pa tudi učinkovito zdravilo za grižo, organizem pa zalaga še z nekim nujno potrebnim elementom-žveplom in tudi kalcijem. Za slabotne otroke, prebolevnike je zelje naravnost rešilno. Zeljev prevretek odlično čisti kri, zato je pomladanska kura zelo priporočljiva. Maurice Messegue še pravi, daje zelje eno najmočnejših zdravil zoper živčno vznemirjenost in nespečnost, kar jih pozna. Toplo ga priporoča ljudem, ki jih muči stiska, kandidatom pred izpiti, depresivnim osebam in tudi tistim, ki so vedno utrujeni. Pravijo, da pomaga pri "mačku". Nasveti "naših mam" Nekaj nasvetov Bogomirja Mihajloviča; Proti glavoboluzmečkamo liste svežega zelja, jih segrejemo v pečici in z njimi obložimo glavo. Liste menjavamo vsake 2-3 ure. Za boljšo prebavo in proti zaprtju vsako jutro popijemo na tešče kozarec zeljnice. Koristi tudi pri "mačku". Proti zvinom si na obolelo mesto polagamo obloge iz kuhanih ali segretih listov. Obloge menjavamo vsakih 15 minut. Proti razširjenim venam polagamo obloge iz zeljnih listov, ki jim odstranimo rebra. Proti angini in izgubi glasa (hripavost) izcedimo sok iz svežega zelja in ga skuhamo z enako količino medu, ga pustimo, da se ohladi, potem pa dobljeni sirup grgramo (ob angini) ali jemljemo 6 žličk na dan (ob hripavosti). Mari iz Kisovca nam je svetovala kako skisati zelje:Očistimo zeljne glave, ga naribamo v primerno vračo (prozorno 50 kg.) ter ga v plasteh solimo in dodamo kumino in cel poper. Vrečo napolnimo do tri četrtine-ne več. 24 ur naj bo vreča odprta. Preden vrečo zavežemo, istisnemo iz nje zrak in voda mora biti čez zelje. Vrečo postavimo v vedro. Zelje je skisano v desetih dneh. Ko zelje rabimo, ga mirno vzamemo iz vreče, stisnemo iz njega vodo, za preostalo želeje poskrbimo, da je pod vodo in nepredušno zapremo. zbral Igor Goste 12. Svečana n>98 JT. •*«- #-**■ 4*+ J * »M* ^ J. UJI n trfij. ulßbalgo 7 MARJAM KOROŠEC Trobento je igral v Slovenski filharmoniji in v Simfoničnem orkestru Radia Ljubljane, kjer je v sedemindvajsetih letih sodeloval tudi pri snemanju glasbe za slovenske filme. S trobento pa je preigraval tudi v trboveljski mladinski in pozneje še v rudarski pihalni godbi. In trobenta je bila tudi tista, s katero je simpatiziral ne le s klasično, temveč tudi zabavno in drugo moderno glasbo. Do vseh glasbenih dogajanj je namreč zelo dovzeten, navsezadnje seje pred leti podstopil in pričel tudi s komponiranjem glasbe. To je bila zanj svojevrstna preizkušnja, rezultat tega pa je že vrsta skladb, s katerimi nastopajo ansambel Interval pa Zasavci. Slišal je že, da trobentarji veljajo za ljudi vesele sorte, ampak pravi, da zavisi tudi od tega, v katerem zodiakalnem znamenju je kdo rojen. In horoskopi, rojenim v znanjemu kozoroga zmeraj obetajo kaj dobrega, zato jih z veseljem prebira v različnih časopisih. Kljub vsemu pa rad preseneča, zato ne pristane na dolgočasne pogovore. Debate izkoristi za to, da pojasni svoja stališča in izve za mnenja drugih. Konstruktivni razgovori ga spodbudijo za nove iztočnice. Ceni pa predvsem ljudi, ki so sposobni prenesti negativno mnenje. Navdušen je tudi nad sodobno komunikacijsko razvejenostjo, kar je spoh dobrodošlo pri iskanju sponzorjev za kakšne projekte trboveljske glasbene šole, kar je bilo s voj čas dolgotrajno in mukotrpno delo. Od leta 1989. odkar je ravnatelj GŠ Trbovlje, je poskrbel tako za kvantiteto kot kvaliteto njihovih koncertov. V DD Trbovlje sta vsako leto zelo obiskana božično-novolctni koncert in spomladanski: Naš svet glasbe. V dvorani trboveljske glasbene šole pa letno pripravijo več produkcij šolskih orkestrov gojencev glasbene šole. V zadnjih letih so se opremili tudi z novim klavirjem in še nekaterimi inštrumenti, ustanovili so Orffov ansambel in kaže se obilno zanimanje za glasbo. Zadovoljenje tudi s publiko, ki njihove koncerte z zanimanje in dosledno spremlja. Sicer mu je za delovanje GŠ Trbovlje najpomembnejši kriterij vzdušje v kolektivu. Predvsem dejstvo, da skupno načrtujejo projekte, se pogovorijo o nesoglasjih in pridejo na dan z novimi idejami. "Besede dostikrat ne zaležejo veliko," je dejal, "če s svojim delom nisi vzor drugim. Delo in uspeh pa sta odvisna od celotnega kolektiva." Nasploh je mnenja, da tudi talent ne pomeni veliko, če ga ne spremljata trud in podpora staršev. Zato učencev ne sili v igranje kakšnega inštrumenta, le če je kdo zelo uspešen pri igranju, mu predlaga še nadaljnji študij. Kot je povedal, je v glasbi pomembno, da si spreten, hiter in prilagodljiv. Zlasti sožitje melodije in harmonizacije, bogat zven ter izvedba na visokem nivoju ga pritegne k poslušanju. Opisovanje doživetij z glasbo ga sploh zanima, čeravno ni enostavno, a saj je skomponiral že nekaj napevov. V vsakodnevnem delavniku pa mu največ pomeni pošten odnos do ljudi. Za glasbenike sicer pravijo, da imajo vedno dovolj oboževalk, vendar ljubezen vedno spoštuje, četudi si jo nekateri izkažejo zgolj za Valentinovo. O svetem Valentinu ni dosti znanega. V okolici Rima povezujejo z imenom Valentina celo dve svetniški osebi prvih stoletij. Vsekakor je bil Valentin duhovnik iz Rima ali okolice (morda celo škof v mestu Terni), ki naj bi umrl mučeniške smrti v času cesarja Klavdija II. ob koncu 3. stoletja. Prvotno naj bi bil pokopan ob Milvijskem mostu (mesto, kjer je cesar Konstantin dosegel zmago krščanstva), kasneje pa vTerniju. Ime sv. Valentina izhaja iz latinske besede valens (v pomenu močan, zdrav). Zato so ga mnogi imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in zoper kužna obolenja. Svetnikov god je v predpustnem času, zato so se mu priporočali novoporočenci. Valentin tudi naznanja konec trde zime, zato je ponekod zavetnik čebelarjev in mladostnikov. Legenda pripoveduje, da je Valentin ozdravil božjastnega dečka, zato ga slikajo z otrokom, ki v krčih leži ob nogah. Po drugi legendi naj bi neko deklico ozdravil slepote. Prišteli so ga med štirinajst priprošnjikov v sili, priporočali pa so mu predvsem otroke. Valentin je eden prvih pomladanskih svetnikov. Po starem kmečkem koledarju prinese ta dan sv. Valentin "ključ do korenin", zato mu pravijo tudi "prvi pomladin". Ponekod je z Valentinovim povezan tudi pregovor, da se "na Valentinovo ptički ženijo". Seveda je to krajevno pogojeno, saj enaka prispodoba velja tudi za Gregorjevo, ki je sicer mesec kasneje. S "ključem do korenin", torej z obdelovanjem zemlje in pričetkom nove letine so povezani tudi vrtnarji, ki so sv. Valentina prav tako vzeli za svojega patrona. V ljubljanski nadškofiji je sv. Valentin najbolj znan po božji poti na Limbarsko goro. O tem je nastala celo pripoved oziroma ljudska pesnitev, ki povezuje s sv. Valentinom tudi "brata" sv. Peregrina, kateremu je sicer posvečena kapela v cerkvi na Brdu pri Lukovici (torej pod Limbarsko goro). Zadnja leta je iz Amerike in zahodne Evrope, kjer Valentinovo velja za posebej srečen dan, v slovenske kraje prišla navada obdarovanja. Predvsem se (oziroma naj bi sc) obdarujejo mladi in zaljubljenci. S svetim Valentinom pa ima omenjena navada verjetno skupno le-to, da so se mu nekoč priporočali mladoporočenci. Branko Nimac Petra Radovič .J ■■ «ycai h<^a A-S DDM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ____ tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 SPORT cena brez P. D. M PC CBR 1100 XX Super Blackbird 17.045 20.490 VTR 1000 F Fire Storm 14.825 17.790 CBR 900 RR Fireblade 15.658 18.790 VFR 800 F 16.442 19.730 CBR 600 F 13.325 15.990 NSR 125 R 7.492 8.990 TOURING ST 1100 A Pan European 24.742 29.690 ST 1100 Pan European 19.075 22.890 CHOOPER VF 750 C Magna 13.158 15.790 VF 750 C2 Snadow 11.659 13.990 VF 750 C Shadow 11.409 13.690 VF 600 C Shadow 9.992 11.990 ENDURO XRV 750 Africa Twin 13.325 15.990 NX 650 RV Dominator 9.575 11.490 XL 600 V Translap 10.492 12.590 XR 600 R 8.492 10.190 CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty 12.075 14.490 POSEBNA PONUDBA POSEBNA PONUDBA ZA VOZILA LETNIK 97 NOVI PASSAT ŽE NA ZALOGI POLO od 16.990 DEM dalje POLO limuzina od 21.993 DEM dalje novi POUO variant od 21.942 DEM dalje SCOOTER SFX 50 2.992 3.590 CROSS CR 250 R 8.800 *9.240 CR 125 R 8.600 *9.030 CR 80 RB 5.800 *6.090 CR 80 R 5.700 *5.985 Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (' v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačila. Šfi) Volkswagen- ko ves, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit Malgaj TRBOVLJE W d.o.o. I Trbovlje: 0601-26-525 Litijo: 061 -884-450 ^G.rčTT (j 77 J? Simfonične variacje Še en koncert v organizaciji GŠ Zagorje in izvedbi Simfoničnega orkestra Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana s solisti, seje zgodil v ponedeljek, 2. februarja v DD Zagorje. Koncert so omogočili še ETI Elektroelement d.d. Izlake, Siporex d.d. Zagorje, Elektroprom d.o.o. Izlake in Občina Zagorje. Koncerti simfoničnih orkestrov so v Zagorju resda redkost, vendarle je tudi v tokratnem sestavu nastopilo nekaj Zagorjanov oziroma natančneje: dijakov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Nastop ljubljanskega simfoničnega orkestra, ki mu dirigira Tomaž Habe, je poleg Beethovnove Romance za violino in orkester odigral še skladbe šestih slovenskih skladateljev: Tomaža Habeta, Lucijana M. Škerjanca, Frana Gerbiča, Aleša Straj-narja, Janeza Gregorca in Primoža Ramovša. Poudarek tako na kvaliteti izvajanja kot zvokovni zastopanosti, je pritegnil številčno zagorsko publiko. Koncertu, kije sodil v sklop praznovanja 8. februarja, je prisostvoval tudi Aleš Strajnar, skladtelj, čigar skladbo Meditacija za kitaro in orkester so odigrali v svojem nastopu, ob tej priložnosti pa je povedal: "Vesel sem, da so skladbo uvrstili v program tega koncerta, kije bil zanimiv še zato, ker je bil del skladb zelo klasičnega značaja, del pa zelo modernega." Dirigent Tomaž Habe, ki je tudi sam avtor mnogih skladb, je pozornost usmeril predvsem v repertoar: "Pripravili smo program slovenskih skladateljev, ki je ljudem lahko všečen, obenem pa so skladbe dovolj kvalitetne. Posebnost je bil morda Gregorcev Preludij k poletju, ker je vseboval jazz elemente, toda publika seje lepo odzvala." Koncert ljubljanskega simfoničnega orkestra, v katerem so odzvanjali gorenjski, primorski, istrski, slovanski in drugi napevi pomembnejših slovenskih skldateljev, pa je vzpodbudil tudi k zanimanju za slovensko orkestralno glasbo. RR. Živimo skupaj - ali jih poznamo? V enoti Center Vrtca Zagorje sta v okviru kulturnega tedna, vzgojiteljici Srečka Vutkovič in Olga Stopar organizirali projekt z naslovom: Živimo skupaj - ali jih poznamo? Že v ponedeljek, 2. februarja, sta v goste povabili znanega Zagorjana, glasbenika Francija Stebana, ki je z otroki pokramljal o glasbi in jih celo naučil novo pesmico. V sredo, 4. februarja, sta v enoti Center gostovala prav tako glasbenika, Nataša Burger in Drago Peterlin in rezultat njunega druženja je bilo za otroke povsem novo učenje igranja na flavto. Dan pozneje, v četrtek, 5. februarja, pa so z veseljem sprejeli medse znano radijsko in televizijsko napovedovalko, Karmen Cestnik, ko so otroci več zvedeli o nastopanju na televiziji in kramljanju po radijskem etru. V ponedeljek, 9. februarja, sta malčke razveselila Tine Kralj, ravnatelj in amaterski igralec ter Marja Sušnik kot režiserka številnih dramskih in lutkovnih igric za otroke. Med drugim pa jih je v torek, 10. februarja, v goste povabila tudi učiteljica baleta na GŠ Zagorje, Vojka Podlogar in jim razkazala baletno dvorano ter razložila razliko med baletom in modernim plesom. Za nameček pa se bodo v petek, 13. februarja, z malčki skupaj zbrali vsi gostujoči in s tem kulturni teden ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, zaključili. Ta je bil za vrtečane enkratno doživetje, saj je bil projekt v celoti odvisen od odzivnosti gostujočih. Znani Zagorjani pa so tako približali otrokom ne le svojo dejavnost, temveč tudi dobro voljo. Titanik se drži na prvem mestu že sedem tednov zapored in pravkar se je prvič potopil pod 25$ milijonov na teden. Samo v ZDA je prinesel 331$ milijonov in približno še enkrat toliko v ostalem delu sveta. Kar pomeni, da je pravkar izrinil Forresta Gumpa iz četrtega mesta največjih severnoameriških zaslužkarjev vseh časov in že ogroža Jurski park, ki ima 356$ milijonov. Spiee World je v treh tednih prinesel 23$ milijonov in trenutno začinja sedmo mesto. Kar dobro za prepevajoča dekleta, ki očitno znajo tudi igrati. Novost tega tedna pa so bratje bluesa - Blues Brothers 2000, reinkarnacija kultne komedije iz osemdesetih, ki je prinesla okroglih 6.5$ milijonov v prvem koncu tedna, ter akcija The Replacement Killers z osmimi milijoni. Great Expectations Gwyneth Patrow se je po dveh tednih s 15$ milijoni pristal na petem mestu. Glede na to, da Titanik še vedno privablja večji del obiskovalcev, ni slabo. The Replacement Killers -Chow Yun-Fat sledi stopinjam Hong Kongškima akcijskima mojstroma Jackie Chanu in Johnu Wooju z lastnim rezom med Hollywoodske uspešneže. Tokrat j e poklicni morilec, ki se sam znajde na tarči, ker mu ni uspelo izpolniti naloge. Poleg domiselnosti in borilnih veščin mu zlobneže pomaga premagati američanka Mira Sorvino. Upam, da ga bomo videli tudi pri nas. Blues Brothers 2000 - Režiser John Landis in igralec/pisec Dan Aykroyd sta vnovič združila moči za nadaljevanje, ki je po eni strani remake. legendarne glasbene komedije Blues Brothers. Tokrat sta pred kamere zvabila Johna Goodmana in celo vrsto glasbenih legend od Arethe Franklin do Erykah Badu. Great Expectations - sodobna adaptacija klasične zgodbe po istoimenskem romanu Charlesa Dickensa nam postavlja na ogled prelestno Gwynath Paltrow, na katero v New Yorku, poleg skrivnostnega prevaranta Roberta De Nira in aristokratske Anne Bancroft. naleti osiromašen umetniški junak Ethan Hawke. Seksipilno dramo za generacijo X bo v naše kraje zaneslo meseca maja. Spiee World - Neverjetno velik in hiter uspeh dekliške glasbene skupine Spiee Girls je.producente vzpodbudil, da so zbrali skupaj vseh pet deklet in posneli film v duhu girl power - dekliška moč in odločnost postaviti se zase. Film je dobesedno preplavljen z začinjeno glasbo, barvami, modo, stilom in seveda odbito zabavo. V glavnih vlogah nastopajo poleg deklet še Richard E. Grant. Roger Moore, Meat Loaf in drugi. Uroš Šetina - Uri P.R. ^ INTEGRAL INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje^siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si ZBIRAMO PRIJAVE ZA PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH 21.2.98 KURENTOVANJE NA PTUJU vstopnice za koncert ROLLING STONES POČITNICE - SMUČANJE KOMPAS, GLOBTOUR, ATLAS, SLOVENIJATURIST, ODISEJ, BURIN... RAZPRODAJE Specializirana trgovina z rezervnimi avto deli in opremo ADC Iztok ULE s.p. Cesta zmage 53, Zagorje OD 1Ö.2.199Ö TUDI Ufi VODtIMI 23 V TRbOVLJfltl! mmt DtLf po nflPOGLU DObflviAO rnmrnt v 24 mm. KSEFTI IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 1 naslov za zlate zadeve Rudarska cesto 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-l2h tel.: 0601 71 675 ZLATO. v tr URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. Vinoteka KLOPOTEC Tržnica po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h NOVO! Največja izbira sortnih vin v Zasavju. Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko KLOPOTEC in izberite po vaši želji. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijet 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, iamitarij, tekačev, žaluzij M€TRSK€Gfl ßUIGf) IN TEKSTILIJ SIROM IZBIRA METRSKEGA BLAGA ZA POMLADANSM OBLAČILA I. nadstropje TRŽNICE "POD URO" inv LITIJI v REMY CENTRU I P Jf.Cj.jf: V KROGU STE ! DOBRO POGLEJTE, RES STE VI! Samo še Zasavca kupite in v Zagorje prihitite, da vas na Marelo napotimo, kjer vas bo pogostil Stane Hriberšek, najemnik koče. Saj res, na uredništvu se oglasite, do petka, osem dni po izidu te številke! ŠE ENA AKCIJA ALI ZNANI ZASAVČAN V ROSNIH LETIH ! Ugotoviti boste morali, katerega znanega Zasavca predstavljamo. Ta akcija bo na vrsti vsak mesec, malo zato, da boste imeli dovolj časa, malo pa zato, ker... Fantič na sliki danes živi v Zagorju, zaposlen je v Trbovljah, deluje pa širom po Zasavju in Sloveniji... Rojen pa ni v Revirjih. Na sliki je: ....... Spoznal(a) sem ga: Odgovor pošljite na uredništvo Zasavca do 6.marca 1998. RS.: NAGRADE BODO ! PA ŠE MALO FUNŠTERCA... PA ŠE MALO FUNŠTERCA...PA ŠE MALO FUNŠTERCA... PA ŠE MALO FUNŠTERCA... USTANOVILI SO SEKCIJO BOLNIKOV OSTEOPOROZE Iniciativni odbor za ustanovitev sekcije bolnikov z osteoporozo, ki gaje vodila Majda Ulaga Pust. dr.med., je izpeljal ustanovni sestanek, lahko bi rekli tudi ustanovni občni zbor. Ta je bil 5.februarja v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje. Po uvodnem nagovoru so izvolili: -predsednico sekcije. Olgo Pivk, -podpredsednico sekcije, Danico Šanc. -tajnico sekcije, Nado Odlazek, -tehnično vodstvo, dr.Majdo Ulaga Pust. Namen društva bolnikov z osteoporozo je ta, da bi delovalo kot samopomoč pri premagovanju težav in vzpodbujanju aktivnosti, ki lahko pripeljejo do izboljšanja stanja. Ustanovili so tudi rekreativno skupino, katero bo vodila fizioterapevtka Hermina Simončič, osteoporozno skupino za pohode, hojo in hitro hojo, katero bo vodila Joža Goltes,... Sklenili so tudi, da bo srečanje vseh članic lx mesečno, da bo meritve z ultrazvočnim densimetrom vršila dr.Majda Ulaga Pust vsak torek, sredo in četrtek od 14 do 17 ure v domu starejših občanov Franc Salamon v Trbovljah, po prednaročilu po telefonu 26-334. Nove člane sprejema Ivanka Malovrh na telefon 26-112. Njihovo geslo pa je več kot zgovorno: NIKOLI NI PREPOZNO! VSEKAKOR POSKUŠAJMO USTAVITI OSTEOPOROZO PREDNO ONA USTAVI NAS. Peter Motnikar VGRADILI SO INVALIDSKE KLANČINE V drugi polovici januarja ter deloma še v začetku februarja je podjetje IBT-P1N, po naročilu občine Trbovlje, vgradilo predvsem ob glavni regionalni cesti na območju Trga revolucije, Trga svobode in še višje, 15 betonskih klančin na pločnikih. Te klančine so vgradili na pobudo Društva invalidov Trbovlje, pa tudi na občini Trbovlje so uvideli, daje treba za invalide na vozičkih nekaj narediti, da bodo lahko gibljivejši. Zelo prav pa bodo prišle te betonske klančine tudi mamicam z otroškimi vozički in starejšim ljudem, ki imajo težave s hojo. Predsednik društva invalidov Trbovlje, Rudi Janežič je dejal, da sc v Trbovljah stanje glede invalidov popravlja, a je po tej plati Trbovlje še vedno daleč od npr. Zagorja. Kljub postavitvi teh klančin pa še vedno ostaja problem dostopnosti oziroma nedostopnosti do dvigal in trgovskih hiš. Stroške za izdelavo klančin je poravnala Občina Trbovlje v višini milijona tolarjev iz svojega proračuna. Računajo, da bodo v letošnjem letu lahko vgradili še 15 podobnih betonskih klančin ob glavni in drugih cestah, za kar pa bodo potrebovali še dodatnih milijon tolarjev. Mnogim občanom so na ta način olajšali lažje prečkanje cest. IL.in RM. Prva specializirana trgovina s CD ploščami in kasetami v Zasavju C. Zmage 12a Zagorje VELIK IZBOR GLASBE VSEH ZVRSTI Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: info@ mail. tref. si http://www. tref.si VELIKA PONUDBA PROGRAMOV ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE... Svojo ponudbo smo obogatili s programi za VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE... Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam. Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov. Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) * avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 ZHATTATOA Mire Pregljeve 4, litija, telefon 061 883 476 odprto od S. do 19., ob sobotah od 8.30 do 12. ure © prodaja zlatega nakita o izdelana zlatega nakita po naročilu o predelana in popravilo prinesenega nakita novo*novo*novo*novo*novo*novo*novo*novo*novo Bogata ponudba prstanov iz belega zlata % Trgovsko podjetje V ® otrosnja cVeS Äo-6 sama tuiauina/... d.d. Prodajalna MODNI SALON na Kidričevi 4/b na novo odpira svoja vrata v soboto, 14.2.1998 ob 8. uri. Do 21.2.1998 pri gotovinskem nakupu 5% popust. Vljudno vabljeni! MIKRONA RAČUNALNIKI @0601 83 033 Pentium 166 MMX Pentium 200 MMX Pentium 233 MMX Monitor Bel in ca 14” Tipkovnica MITSUMI M iška Genius s podlogo Ohišje mini lower Osnov na plošča VX PRO 75 - 233 MHz / 512 kB CACHE + UDMA Procesor Pentium 166 M MX Hladilnik z ventilatorjem 16 Mlnt ooninilnika EDO Monitor Belinca 14” Tipkovnica MITSUMI Miška Genius s podlogo Ohišje mini lower Osnovna plošča VX PRO 75- 233 MII/. /512 kB CACHE + UDMA Procesor Pentium 200 M MX Hladilnik z ventilatorjem 32 Mbvt pomnilnika EDO Monitor Bel inča 15” Tipkovnica MITSUMI Miška Genius s podlogo Ohišje mini tmver Osnovna plošča VX PRO 75 - 233 MII/ z 512 kB CACHE + UDMA Procesor Pentium 233 MMX Hladilnik z ventilatorjem 32 Min 1 pomnilnika EDO Grafična kartica ATI Mach 64 z 1 Mini pomnilnika Grafična kartica ATI Mach 64 z 1 Min 1 pomnilnika Grafična kartica ATI 3D Charcer z 2 Mlnt pomnilnika Trdi disk SEAGATE 2.1 Glivi UDMA Disketna enota 1.44 M h vi CD ROM enota Cjbcrdrivc 24 \ Soundblasicr YAMAHA 16 Bit Aktivni zvočniki 12» \V PMPO Trdi disk SEAGATE 2.1 GB.M UDMA Disketna enota 1.44 Mlnt CD ROM enota Cjbcrdrivc 24 x Souudblaster YAMAHA 16 Bil Aktivni zvočniki 12» \V PMPO Trdi disk SEAGATE 2.1 GBvt UDMA Disketna enola 1.44 Mlnt CD ROM enota Cvbcrtlrive 24 \ Souudblaster YAMAHA 16 Bit Aktivni zvočniki 12» W PMPO 137,900.00 SIT + 5% 148,900.00 SIT+ 5% 163,900.00 SIT+ 5% pentium® Instalacija Windows 95 SLO CD DSP SR.2 (FAT 32, USB. Ineternet podpora) 22.900.00 SIT + 5% Pisalnik EPSON STYLUS COLOR 300 (velikost A4. 4 barvni, Photo učinek) 35.900.00 SIT + 5% Mikrona d.o.o.. Podjetje za računalniški inženiring. 1432 Zidani most 32a Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001 ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovije Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! VW GOLF 3, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ E Literarna priloga 1998 Na razpis za literarni natečaj smo prejeli veliko del, nekatera objavljamo v prilogi, druga pa bomo objavljali po icapijican, v prihodnjih številkah. Nagradili smo dva avtorja za prozni sestavek, Igorja Gošteta in Boštjana Grošlja, ter za poezijo Boštjana Grošlja. S pričujočo prilogo "LIST" želimo počastiti mesec kulture in naj bo to skromen prispevek spominu na Franceta Prešerna. Uredništvo Igor Goste: ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE ^^0,) Porinil je prste, stisnjene v pest. še globje v žep zamazane in deloma razcapane suknje. Kadar seje njegov pogled, njegov korak zaustavil na izložbenem oknu pekarne in slaščičarne, daleč njbolj vabljivih dobrot, gaje popadel težko krotljivi bes. Kaj sem storil? Vedno znova, iz dneva v dan sije dopovedoval: "Ne, tu so spomini premočni, tu, kjer me čarobni vonj po dobrotah nehote popelje v okolje, ki mi je nekoč to nudilo, kjer je prav tako dišalo, kjer je bilo toplo, prežeto z ljubeznijo, vdanostjo,..." Pa se je kljub temu vračal pred izložbo s slaščicami, zlato rumeno zapečenimi žemljami, vračal se je k vonju, ki ga je tako spominjal na dom, na družino. Včasih mu je prodajalka ali pa kdo drug, verjetno se jim je zasmilil, ali pa so si želeli potešiti svojo slabo vest, daroval kos čokoladne torte, spet drugi mu je v žep porinil nekaj deset tolarjev. Takrat gaje bilo sram, še bolj je povesil glavo na ramena. Največkrat, kot da bi se prebudil, je stekel proč. Tudi zahvala mu je neredko ostala v grlu. Le včasih so mu glasilke izoblikovale težko razumljive besede. "Ne, nikoli nisem prosjačil, nikoli nisem živel na račun drugih," sije dopovedoval v takih trenutkih. Saj je bil hvaležen vsem tistim, ki so ga opazili. Pa ne kot kakšnega nepridiprava, kakšnega pritepenca, temveč človeka, ki potrebuje toplo besedo, topel obrok. Onih prvih, ki so v njem videli vse prej kot človeka, potrebnega pomoči, je bilo več. Pa nič zato. To ga niti ni tako motilo. Saj je tako videti. Konec koncev tudi ni tako star, da ne bi mogel poskrbeti zase. A oni niso vedeli, da v njem ni več tistega elana, kije tako potreben, da izplavaš iz vode. ki ti sega do grla. Niti ni moči. volje, da bi znova poizkusil poiskati delo. Če bi imel delo, bi mogoče našel pot do izgubljene sreče. Do družine, ki jo je že pred leti zapustil. Ja, imel je družino, urejeno družino. Kje je že to. Vse je takrat postavil na glavo. Tudi drugače bi šlo, a on ni bil lak, da bi jih poslušal. Saj mogoče so imeli prav. Kaj zato, če si izgubil delo. če so te dali na čevelj, kaj zato, če celo leto nisi našel drugega dela, čeprav si ga iskal, so mu govorili. Tudi drugi so brez dela, saj veš, kriza je, pa nekako le shajajo iz dneva v dan. Poslušal jih je, celo leto, potem pa mu je počil film. Mene že ne bo preživljala žena, mene!?" sije mislil. Začelje popivati, vlekel seje iz gostilne v gostilno. Nedolgo zatem, ko mu je popito vino dodobra zmešalo možgane, je začel pretepati ženo, potem tudi otroka. Ko seje streznil, redki so bili taki trenutki, gaje glodalo, glodalo... Nekoč, nekaj let nazaj, ko je bilo njegovo telo razvalina, njegov jaz pa še toliko priseben in sta se od njega začela obračati tudi otroka, žena že mnogo prej, seje odločil. "Odšel bom, preveč sem nanje ponosen, preveč jih imam rad, da bi jim dovolil, da bi sebi dopustil, da živijo ob tujcu. Ob tujcu, ki je bil davno tega, ko je imel službo, zgleden mož in pravi oče." Zdaj tava. Poti že dolgo ne išče več. A slaščice, sveže pečene žemlje, ga še bridko spominjajo na lepa, topla leta. Boštjan Grošelj: PESNIKA ŽALIJO, MAR NE? TODA KDO? (nagrada za prozo) Skozi okno, napol odprto zaradi pljuča moreče tohline, gaje prinesel topel jesenski veter. Na krilih jugozahodnika je prijadral v prostorno sobo, kjer seje vonj krede mešal z vonjem sveže očiščene table, oboje skupaj pa hitelo pod strop prepleteno z rdečo nitjo temno zaudarjajoče brisalne kocke. Navaden bukov list je pristal v kotu razreda. Elegantno se je namestil, z oči mu je padel prah. Skratka, pripravljen je bil na opazovalno misijo. Pogledal je okrog sebe. Tri kolone razpuščeno postavljenih klopi so ga zbodle v oči. Šest klopi v vsaki koloni. Na klopeh stezice, ki sojih utrle ustvarjalne roke dijakov. Stezice s pomeni, odražajoče burnost mladosti, katero silo je nemogoče zajeziti s predpisanimi standardi jezu učnih programov. Začuda so bili stoli dobro zasedeni. Na svoji levi je opazil široko stopnico, okrašeno z mizo in stolom. Na stolu, nekoliko odmaknjenem od mize, je sedela učiteljica slovenščine. Ostro je motrila dijakinjo pred seboj, ali bo potešila njeno željo po znanju, ki je morala biti zelo velika, saj kljub tekočim odgovorom ni nič kazalo, da bo kmalu prenehala z vprašanji. Predstava je osupnila gledalce. Tiho so strmeli v harmonično igro smiselnih govornih povezav, tenkočutno izraženih v žarečem nastopu njihove sošolke, ko je hotela ustreči požrešnemu zmaju, učiteljici Moreni. Končno sta bila volk sit in koza cela. Še več kot to. Moreni seje namreč prikradel božanski nasmešek na obraz: "... In zato je obkladanje Franceta Prešerna z oznako pijanec skrajno neukusno. Kako fenomenalno si zaključila svoj bleščeč nastop. Slavica! Vidite torej, dragi ostali, kako mora človek odgovarjati, ko je vprašan? Slavica, lahko sedeš. Ocena je seveda pet," je navdušeno poudarila Morena. Sklonila seje nad redovalnico, v razredu pa seje takoj razlegel hrup. Kot na nogometnem derbiju je začelo rojiti. "No, prenehajte s tem divjaškim žvrgolenjem," je zapiskala Morena. "Nismo še končali. Vprašati moram še nekoga. Ja, naj bo še en fant pred tablo. Pa naj pride Bučko.' Bučko seje s težavo ločil od stola, kajti oklepal se gaje. kot bi se rodil z njim. Odhlačal je proti katedru. Ustopil se je pred Moreno, da bi v primernem ravnotežju pričakal naval njene radovednosti. "Bučko," seje Morena obrnila proti njemu, "povej nam, zakaj je naš največji pesnik France Prešeren napisal pesem Zdravljica." Bučko se je popraskal za ušesom, nakar je odločno začel:"Prancc Prešern je res naš sijajen pesnik, vendar enako.jjrži, da Zdravljice ne bi mogel napisati, če poleg ljubezni do domovine ne bi imel vsaj toliko rad žensk, še zlasti pa vina." "Kaaaj?!" je zarjula Morena, oči dala na peclje in zakrilila z rokami, tako daje še list v kotu zadrhtel od silne napetosti, ki je vrtoglavo narasla v nekaj trenutkov prej dokaj sproščenem prostoru. "Tako izražate svoje spoštovanje do velikana naše kulture? Ne samo, da Bučko, ki sem ga doslej imela za vzornega dijaka, pride na dan z noro, infarktno oznako našega Franceta. Celo ostali ste skrunili njegovo ime, s tem ko ste se ob v nebo vpijoči žalitvi našega kulturnega svetnika skrajno neukusno hahljali. Cel razred bom predlagala za ukor, ti. Bučko, pa ne zaslužiš drugega kot velik cvek, ki ga boš težko popravil. Skoraj gotovo se bova videla na popravnem izpitu," seje vendarle izkašljala poparjena Morena. Jezno je pograbila svoje stvari s katedra in odtolkla iz razreda, čeprav je do konca ure ostalo še dobrih petnajst minut. Dijaki so kot pribiti obsedeli na svojih mestih, medtem ko seje Bučko ves zaprepaden odmajal izpred table proti klopi. Morena je v tem času prišla v zbornico, vpisala Bučku velik cvek, nato odvihrala k ravnatelju, kjer je predlagala ukor za cel razred, in ker se ravnatelj ni pustil prepričati, je ravnateljstvo zapustila še bolj togotna kot razred. Odpeketala je na hodnik, zapustila šolsko polopje ter se odpravila domov, saj tisti dan ni imela na urniku nobene ure več. II Dan seje prevesil v večer, ulice so se odele z nočno svetlobo. Morena je sedela na fotelju in premišljevala o dogodkih prejšnjih ur. Ni in ni mogla na smetišče svojih možganov odvreči misli na žalitve njenega najdražjega pesnika. Končno pa ji je spalni škrat začel motniti oči. Dvignila seje iz udobnega sedenja, na dolgo zazehala, preden seje opotekla proti postelji, pa še malo pokašljala. Zleknila se je na ležišče ter se pokrila z odejo, poročnim darilom izpred treh desetletij. V spalnici ni bilo njenega moža, ki se še vedno ni vrnil s službene poti. Tudi v ostalih kotičkih stanovanja ni bilo človeške duše, kajti otroka sta že pred nekaj leti odšla na svoje. Noč se je pričela spokojno. Morena prav tako ni slutila nobenega čudnega dogajanja. Kakršnakoli namigovanja o najbolj nenavadni nočni izkušnji njenega življenja bi sprejela posmehljivo, saj je vedno poveličevala le razum, medtem, ko je paranormalne pojave dojemala kot larifari iz nekega drugega časa. Toda zgodilo seje. Nepričakovano, kot se stresa zemlja ob potresu. Ko je ura odbila pol dveh, se je jutranji mir dramatično skalil. Pod Morenino posteljo je počilo, s podstavka za rože je vrglo cvetlični lonec. Skozi sobo je zavel hladen piš. Takšen, da bi še kipu zledenela kri v žilah. Vrata omare so začela loputati. Končno se je premaknila tudi postelja. Šele takrat se je Morena predramila. Na smrt se je prestrašila, segla proti svetilki na nočni omarici, pritisnila na stikalo, toda luč ni zasvetila. "Ojoj, kaj je zdaj to?" je kriknila. "S čim sem si zaslužila kaj takega?" seje iz njenega grla izvil trepetajoč vzdih. Zaslišalo se je prešerno petje družbice nekaj moških, ki zapuščajo gostilno. "Hja, kako sem trapasta," seje prizanesljivo zarežala sama sebi. "samo neki pijanci vpijejo in razgrajajo." Kot bi mignil, seje veter oglasil Literarna pribßa še močneje. Tako silovito je potegnilo, da je počila šipa v spalničnem oknu. "Kakšni pijanci le? In to slišim od tebe, Morena?!" je zagrmelo po sobi, daje lestenec zacingljal. "Kdo pa si, ki z menoj govoriš?" seje zgrozila. "Ali se mi blede ali je res?" je vprašujoče zajecljala. "Ne blede se ti. Morena. Resnično z nekom govoriš. To sem jaz, nemimi duh Franceta Prešerna," je na njeno grozo odgovoril glas. "Sto mrtvih pesnikov, France! In jaz sem te zmerjala s pijancem. Saj nisem mislila tako. Oprosti mi," se je sladkobno opravičevala. "Ni se ti treba opravičevati, ker to ne spremeni zadeve. Edino, kar naredi, je, da Bučku izbrišeš cvek, namesto njega pa napišeš odlično oceno. Njegov včerajšnji odgovor je bil pravilen," je odločno začel Prešernov duh. "Morena, kako si lahko zatiskaš oči pred dejstvom, da sem rad pogledal v kozarec? Verzi so potem kar bruhali iz mene. Kot bi odprl neusahljiv izvir," je nadaljeval. "France," je z grozo v očeh zamolklo spravila glas iz grla Morena, "ne morem kar tako spremeniti Bučkove ocene, saj bi se pred vsemi osmešila. Kako naj te tudi jemljem, France, kot pesnika z vinskimi nagnjenji?" je obupano zasopla. "Še zmeša se mi lahko od vsega hudega!" se ni in ni mogla sprijazniti s kruto resnico. "Res nimaš druge možnosti, kot sprejeti mojo razlago," je završalo v spalnici, "sicer bom spet prišel na obisk. Takrat bo precej huje kot danes." Še enkrat je posvaril učiteljico, ki je bila vsa iz sebe, naj ne pozabi na Bučkovo oceno, nato pa se vrnil v svoj svet. Kazalca sta bila pomaknjena na pet minut do pol treh, ko si je Morena vsaj nekoliko oddahnila. Nočna mora je minila, toda nepričakovan obisk ji je dal močno lekcijo. Zavedala se je namreč, da z idealiziranjem Prešernovega lika lahko pristane v norišnici. Obrnila seje na levi bok in komaj čakala jutranje svetlobe. Svetlobo novega dne. novega začetka. Že navsezgodaj je prišla v šolsko zbornico, kjer je spremenila Bučkovo oceno, kot ji je zabičal pesnik. In nemirni duh Franceta Prešerna se ni več pojavil. Andrej Šušteršič-Sar: ODČITAVANJE ČUTIL Šopek zaznav odčituje paleto, paleta brez besed o sebi; le besede o sebi netijo zaznavam. d.o.o. podjetje za inženiring, ekonomsko in podjetniško svetovanje telefon: 0601/64-083 fax: 0601/64 214 Cesta 20.julija 2e 1410 Zagorje ob Savi Literarna prifoga igg8 & Boštjan Grošelj: S AVA (nagrada za poezijo) Umika se šelesteča odeja, sonce v njej spi, razliva svoje bisere proti zeleni preprogi, ponuja občudovalcu, ki z višav jo pogleduje, prelivajoče se barve v igri svetlobe, ko oko nagiba med letom brez kančka tesnobe, nujnega spremljevalca misli, strmeče v jutri, morda ne več primeren za sonca ogledovanje, lune bledo motrenje, zalega listja trepetanje, klorofila bohotenje, ampak črnih oblakov jok zavije lahko v žalost kipečo zeleno preprogo; le odeja bučeča postane, grozeča rastoča se širi, cvetje pod sabo stiska, v klet pridere, strah v kosti nažene; ko ciklona jeza mine, pa sonce pride bliže, peruti ji pristriže. V_______________________________________) Igor Gošte: KOZOLEC!? Omamen vonj po posušeni travi, v starem lesu so vklesani spomini. In tam v prašni slami ležita dve mladi srci, vročih dlani, s prepletenimi prsti, povezanimi v nerazdružljiv stisk. Sijoče iskre nedolžne ljubezni iz njunih zasanjanih oči kot sonce svetlo na poti v neskončnost razsvetljujejo nebo. Na razžarjeni, prepoteni koži v svitu blešče se drobne kapljice naslade. Kot v ritmu nežne glasbe poganjata srci njuno vročo potešeno kri. Hej! Prebudi se! Se ti znova blede? Alma Mujič: ZAMOLKLO UPANJE Bati se sonca pomeni, bati se svobode, bati se mraka pomeni strah pred padci. Življenje - boji se ga. pa ne ve, zakaj. Ne prinaša sonca, pravi. Se boji potem svobode? Ni odrešena, ne. Čaka na smrt. Na črno, večno mater, ki osvobaja. Pa je še mlada. Čemu čakati gospo v belem, gospo, ki s črno dušo in ostro koso čaka na obred? Nihče ne razume. Misli, da ostane sama. Ne zmore, čeprav ni težko. Vendar noče. Noče podati tresoče roke in se zazreti resnici v oči. Vedno gleda v isto stran, vedno - znova in znova. V upanju, dajo večnost obišče to noč, spet zaspi... Že vse življenje, iz dneva v dan... Igor Gošte: DOLGA LETA HREPENENJA Rad bi te objel, s prsti zagrebel v lase, začutil tvoj utrip, ti ne veš. koliko let sem mislil na te. Rad bi ti pogledal v oči, v širinah tvojih svoje bi iskal poti. Rad bi slišal tvoj glas iz tvojih globočin, vase posrkal bi del bolečin. Rad bi s tabo delil podarjene trenutke sreče, skupno bi odganjala nesreče. Rad bi ti povedal, kako te imam rad, a vedno znova mi korak zastane, ko te vidim, ko te začutim. Le povešam svoj obraz kakor bojazljivec, čeprav vem, da nisem kriv, da nisva midva kriva. Frenk: POTI Poti... Speljane, zamotane, kamnite, tlakovane.... Križišča... Pomembna, nepomembna, cestna in krajevna.... Kam poti le vodijo, kam križišča kažejo? Ne grem na pot, križišča so povsod, povsod poti, na koncu nikdar cilja ni! Dokler ne veš, ne kod in kam mladinska knjiga trgovina d.d. ZAGORJE * 1998 Matjaž Merzel: Marinka Žulič: Boštjan Grošelj: SAMOMOR, NIKOLI! IŠČEM POT ALŽIRSKA GROZA Čisto sam, ves zaspan Iščem pot! V nenehnem strahu živi, gledam v črno noč, v črno noč, Tavam in se prebijam skozi trnje. a še tega vse manj je, ki življenje skriva. Praska trnje me in zbada. ker živcev več ni. Sam po cesti se potikam Se mar ljubezen z bolečino nagrajuje? in pred svetom si oči zatiskam, Želim naprej! Tam na obzorju, glej, hodim, hodim gor in dol. Nikjer sledi, nikjer stopinje prave! sovražna tolpa tabori. hodim, hodim čisto gol. Vem, takoj bi jo spoznala. krvi nedolžnih si želi. četudi gluha in slepa bi bila. Moja duša je telo prodala. Premagala bom bolečino! Noži in sekire se svetijo. brez mesa in skeleta je ostala. Moram najti tvojo pot, ko ubogo meso najedajo, Psi raznosili so kosti. ker hočem priti k tebi revežem življenja jemljejo. duša sama v zraku ždi. in ti ponuditi krvavo dlan. sama, sama sred' noči. Našla bom to pot, V udobnem naslonjaču Roka, kaj si meni ti storila. pa če še tako trpeti moram. zavaljen Evropejec sedi. zakaj, zakaj si me ubila. Želim vsaj enkrat te objeti CNN gleda in se masti. zdaj poti nazaj več ni, in te nežno poljubiti. Tolaži izpraznjeno si misel. ni sveta in ni ljudi. čeprav pred tabo morala takoj bi umreti! češ, nesmisel. Literarna pri(oßa Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA LITERARNI VEČER Z JERCO VUČETIČ IN VINKOM HROVATIČEM n Ob slovenskem kulturnem prazniku je pripravila hrastniška knjižnica literarni večer z gostoma, ki sta v letu 1997 izdala pesniški zbirki. To so pesmi Vinka Hrovatiča Spominčice cvetijo jeseni in Jerce Vučetič Nekaj mojega. "Pesnika sta si različna v letih in tematiki, vendar je čar ravno v različnosti." je dejala povezovalka večera Manja Goleč. Razgovor je pričela z Jerco Vučetič, ki je bila njena učenka, sodelovala pa je tudi pri njenem dramskem krožku. Že takrat je bilo smejoče, zgovorno dekle, zdaj pa je mlada ženska s svojo prvo pesniško zbirko pesmi, ki izražajo trpljenje, strasti in željo biti ljubljen. Svojo prvo pesem je napisala v drugem razredu, bolj resno pa je začela v 3. in -kletniku srednje šole. Dve pesmi iz tega obdobja ima v knjigi. Povedala je, da ima rada angleškega pesnika Byrona in v zbirki Nekaj mojega mu celo posveča pesem:"...Prebiram Byrona - zame junaka, žal, sva se zgrešila, po duši enaka..." Jerca pravi, da bi rada živela v tistem času. Je romantična duša, ki piše žalostne pesmi:" ...Hrepenim, trpim in upam, sicer ne vem, zakaj. Toda to mi daje moč, da preživim." Še največ optimizma izraža njena pesem Nov začetek, kjer pravi:"...Ni mi žal, da sem te ljubila, kot mi ni žal, da sem te izgubila. Svobodna sem... in rešena. In zopet prihaja mojih tisoč pomladi." Manja Goleč ji je zaželela srečo v ljubezni in poklicu, predvsem pa tisoč malih sveč, ki jih lahko ujamemo ob različnih trenutkih. Jerca Vučetič je zbranim poslušalcem. ki so z veliko naklonjenostjo spremljali razgovor, zaupala, da ima v svojih literarnih načrtih tudi roman. Ima ga že v glavi - le začeti bo treba. - Pesmi so izšle v založniški hiši Dolenc. Prijeten je bil tudi razgovor z Vinkom Hrovatičem, ki ga poznajo Hrastničani predvsem kot slikarja in ljubitelja narave. Teh 260 pesmi, zbranih v knjigi Spominčice cvetijo jeseni, je posvetil svoji naj večji ljubezni -družini. Samozaložbo sta omogočila sinova Igor in Vinko, obširen in prijeten uvod pa je zapisal prijatelj Tine Lenarčič. Njegove pesmi odslikavajo vsakdanje življenje v njegovem domačem kraju Prapretno, kjer živi. Piše o svoji družini, naravi, o rudarjih... Mnogo teh izvira iz otroštva, kjer je živel v trboveljskem starem rudarskem naselju Posetje. Otroška in mladeniška leta pa je preživljal v bližini stare kolonije Terezije, v neposredni bližini rudniškega obrata. Tako je v svojih občutljivih letih spoznal izčrpane rudarje s številnimi družinami in posebneže, kijih kljub drugačnosti jemlje dobrohotno Ne zameri jim slabosti. Vendar je vse le pesmi napisal zdaj. Manja Goleč je p|y yrila na podatek, daje Vinko Hrovatič napis.i. doslej že 150 sonetnih vencev, kar je ogromen umski in fizični napor. Avtor ima občutek, da mu neka nevidna sila narekuje vsebino in ga vodi od verza do verza. To mu daje radosten občutek, da je opravil nekaj lepega, koristnega in trjanega. Preko sto pesmi je napisal svojim sedmim vnukom:"Spančkajte mali otroci mi vsi, mamica vas bo odela, trudne za danes so vaše oči, kliče vas sanjska dežela..." "Moški dozorijo z vnuki," sta ugotovila s povezovalko večera. Ko je otroške pesmi prikazal Janezu Kuharju, jih je osem uglasbil, najlepše ljubezenske pesmi so posvečene ženi Anici: "...Potlej natrgal bom cvetja, tistega, ki tu narava ga da, v tvojem naročju iskal bom zavetja, tiho poslušal bom bitje srca..." V svojih pesmih opisuje tudi obdobje, ki je zaznamovalo njegovo življenje po vojni, ko je izgubil očeta: "Nič te ne more od mene ločiti, čas mi ničesar odvzeti ne more, vselej v spomine mi moreš le priti, tvoje. veš. vedno pogrešam opore..." V zvezi s tem je povedal, zaključuje veliko delo. kjer prikazuje dve resnici. Pravi, da ne obremenjuje današnjega rodu - piše za bodoče rodove, ki naj sami ugotovijo resnico, ki je ena sama. Ni kot medalja z dvema stranema. Literarni večer so popestrili gojenci Glasbene šole Hrastnik, pri branju pesmi pa j e sodelovala še Eli Kaluža. Pozitivna energija, ki je napolnila prostor s tem večerom, se je dotaknila tudi ljudi. "Takih predstavitev smo potrebni." je dejala ena mlajših obiskovalk. "V naših dolinah živijo dokaj zaprli ljudje, med katerimi je gotovo še dosti poetičnih duš. Takle večer jih lahko spodbudi, da bodo še sami prišli z besedo na dan..." Fanči Moljk LITERARNI VEČER-DOŽIVETJE V LITIJI Tridesetega januarja letos, je imela Joža Ocepek predstavitev svojega prvenca. Za litijske razmere, v zelo polni dvorani, smo poslušali izbor njenih pesmi, ki sta jih brali odlični gledališki igralki Olga Kacijan in Romana Šalehar. Za popestritev sta poskrbela violinist Klemen Benko ob spremljavi pianistke Urše Vidic, ob suverenem in malo drugačnim modeliranjem Rosane Maček. Predstava, že pravi performance, je imela prijetno žensko noto, a nikakor ne feministične, občutili smo, da so se vse štiri "ujele" in prijetnost trenutka prenesle tudi na občinstvo. Videli smo, da se da tudi v Litiji narediti nekaj več, kot le vaško proslavo. Gotovo pa je velik problem tehnika v dvorani na Stavbah in kot kaže, pristojni občinski možje še dolgo ne bodo tega dojeli, pa saj tega ne potrebujejo... MM LITERARNI VEČER Z MILO KAČIČEVO Knjižnica Toneta Seliškarja je znova poskrbela za popestritev trboveljskega kulturnega življenja. V goste' je povabila znano slovensko pesnico, gledališko in filmsko igralko Milo Kačič iz Ljubljane. Literarni večer je bil 29.januarja v prostorih knjižnice, pogovor z umetnico je vodil Roman Kukovič. Vmes je pesnica recitirala pesmi, ki si jih je sama izbrala za tokratno predstavitev. Večer pa je popestril z glasbenimi vložki še mladi klarinetist Benko. Udeležba na tem večeru je bila izjemno številčna, saj se je zbralo v knjižnični čitalnici, vhodnem prostoru in mali galeriji, preko sto poslušalcev. V enournem pogovoru je pesnica in igralka pojasnjevala lepe pa tudi manj lepe trenutke iz svojega življenja ter ustvarjanja. vse pa je ob svoji živahnosti obogatila še z raznimi humornimi pripovedmi. T.L. TRBOVLJE BREZ KOMENTARJA Ko je v času okrog Miklavža zazvonil telefon v moji pisarni, me je kar vznejevoljilo, saj je tisti dan kar naprej zvonilo. A ob tem klicu in vseh naslednjih dogajanjih, ki so mu sledila, sem bila prijetno presenečena. Pa ne samo jaz, tudi moje kolegice in učenci. Kaj takega se nam ni še nikoli zgodilo in se verjetno tudi nikoli več ne bo, zato je vredno, da za zgodbo zvedo tudi drugi. , , Te vrstice- so namenjene v zahvalo gospe na drugi strani žice, pa tudi ostalim, ki se bodo morda zgledovali po njej. In kdo je bila gospa na drugi strani? Predstavila se je kot Nada Ustvarjalci prijetnega večera (foto M.S.) Hohkraut Kos. nečakinja narodnega heroja po katerem nosi naša šola ime. Odočila seje, da bo ponudila pomoč našim učencem, ki so tega najbolj potrebni in ob svojem presenečenju sem jo kar pozabila vprašati, kako si to predstavlja. Kolektiv je staknil glave in odločili smo se, da jo poprosimo, če bi lahko kakorkoli pomagala učencem četrtih in petih razredov, ki imajo letos v načrtu šolo v naravi, ki pa si jo ravno zaradi težkih razmer vsi ne bodo mogli privoščiti. Gospe Nadi sem napisala pismo, ji sporočila naš predlog in kmalu je spet pozvonilo. Povedala je, da se strinja in mi zaupala kako bo to izvedla. Čez nekaj dni je prišlo prisrčno povabilo v Dolenjske toplice, kjer je gospa Hohkrautova v krogu svojih prijateljev, ki jih je bilo okoli 80, praznovala svoj petdeseti rojstni dan. Izbrali smo učencA Tajo Metličar in Urbana Sušnika, ki sem ju pospremila na to srečanje. Naše potovanje se je začelo ob 12.uri, saj so bile vabilu priložene tudi karte za kopanje v bazenu. Žurka seje pričela ob 16.20 - to je ob uri, ko seje gospa Nada rodila. Bili smo resnično lepo sprejeti in pripadlo nam je častno mesto ob slavljenki. Njeni gostje so poleg lepih želja, cvetja in ostalih daril poklonili tudi denarne prispevke, kijih je gospa v dveh enakih delih namenila naši šoli in Osnovni šoli Metlika. Urban je prejel veliko lično kuverto s 125 tisočaki, ki bodo resnično prišli v prave roke. Našo dobrotnico bi bilo težko opisati. To je ženska, ki te prevzame s svojim šarmom, izbranimi besedami in simpatično pojavo. Pa saj o tem, daje res "lejst" ženska, govori že število prijateljev, kajti to praznovanje ni bilo prvo in edino. In kdor je bil tam, je lahko takoj opazil, dajo spoštujejo in jo imajo resnično radi. Zdaj je dobila še nove, mlade prijatelje. Bili smo navdušeni nad vsem, kar smo doživeli v njeni družbi. V imenu vseh učencev in kolektiva še enkrat - iskreno hvala. Marinka Benelek NENAVADNA IMENA V NAŠIH DOLINAH IN KOTLINAH: OD KOD IN ZAKAJ PETELINOVA VAS? Sedanja Partizanska cesta v Trbovljah, ki poteka od regionalne ceste blizu tržnice na Trgu svobode pa vse do rudarske stanovanjske kolonije na Tereziji, sedanje Kolonije 1 .maja, seje do leta 1952 imenovala med ljudmi Petelinova vas. Po uvedbi uličnega sistema tega leta pa je bila nekdanja razdelitev občine Trbovlje na naselja Loke, Resje. Trbovlje 11.... ukinjena. Petelinova vas je uradno sodila v sestav naselja Loke, ki je bilo v tistih časih največje naselje v Trbovljah. Na starih posnetkih Trbovelj pa lahko opazimo, da kraj ni bil tako gosto pozidan z raznimi stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami ter drugimi objekti. Tudi tedanja Petelinova vas je v glavnem obstajala iz več manjših in starih stanovanjskih in obrtniških hiš. Jedro tega naselja pa je bilo na položnejšem delu hriba tj. v okolici bivše trgovine Radej. Nekaj teh hiš še stoji, nekaj so jih že porušili zaradi dotrajanosti, pa tudi zavoljo novih gradenj. Od kod torej ime Petelinova vas? Nekako sredi tega naselja blizu bivše Radejeve trgovine je stala hiša (la še stoji), katere lastnik je bil gostilničar Petelin. V spodnjem deluje bila gostilna, nad njo pa stanovanje. Ker so gostilne povsod znane točke, kjer se shajajo ljudje iz teh ali onih razlogov, je bila tudi Petelinova gostilna zelo znana. Po njenem lastniku seje sčasoma prijelo ime za vse naselje na tem območju kot Petelinova vas. Starejši občani Trbovelj to področje .še vedno imenujejoo po starem krajevnem imenu - Petelinova vas. T.L. jr.fi ^ g r ; z j >i ssssss IZ ENE OBČINE DVE, TRI ALI ŠTIRI ZAMISEL 0 USTANOVITVI OBČINE GEOSS Občinski svet Občine Litija je lansko jesen na predlog Komisije za lokalno samoupravo posredoval vladi Republike Slovenije mnenje o izraženi volji krajanov v posameznih krajevnih skupnostih, da se sedanja občina Litija razdeli na pet občin (Litija, Šmartno. Kresnice - Jevnica. Vače in Dole). Vladna služba za lokalno samoupravo je mnenje zavrnila in predlaga, da se na območju litijske občine oblikujeta samo dve občini (Litija in Šmartno), ker ostale ne izpolnjujejo pogojev. Na zadnji seji občinskega sveta pa je predsednik Komisije za lokalno samoupravo Nace Šteferl. prebral predlog petih krajevnih skupnosti (Kresnice, Jevnica, Ribče, Hotič in Vače) o ustanovitvi skupne, nove občine Geoss z obrazložitvijo. Po zakonu o lokalni samoupravi se občina Geoss ne more imenovati, dokler ni kraja ali naselja z istim imenom. Lahko pa se takšno naselje, konkretno okolica obeležja z nekaj vikendi imenuje z odlokom kot naselje in tako se lahko ta občina potem tudi oblikuje. Novo nastala občina Geoss bi imela na okoli 50 km2 površine, 3.186 prebivalcev in po trenutni zakonodaji ne bi izpolnjevala vseh pogojev, bi se pa verjetno dalo na nek način zlobirati, da bi na tem področju nastala nova občina. Ta občina bi obsegala teritorij od Dolskega pokopališča od Zgornjega Loga. Z nastankom nove Občine Geoss, bi po neki varianti (v Državnem zboru) bila novonastali občini Litija priključena tudi Krajevna skupnost Dole. Nastala bi popolnoma nemogoča občina, nastal bi nek "črv", kjer bi bile Dole slepo črevo m bi se razprostirala od občine Moste Polje do Sevnice ter je gotovo, da dve 60 km oddaljeni krajevni skupnosti nimata nič skupnega. O ustanovitvi občine Geoss je Jože Juvan iz Vač povedal, daje bil sklep Krajevne skupnosti Vače. da ostanejo v občini Litija. Potem je bil sklican zbor krajanov, ki se je sprevrgel v pravi miting (bil je v nasprotju s statutom). Dan po mitingu pa je bil na Občino Litija posredovan sklep s katerim svet krajevne skupnosti ustanavlja novo občino Vače, ni pa še ustanovil Občine Geoss. ker takšnega sestanka pri nas vsaj javno ni bilo. Zato bi rad videl tisti zapisnik (in sklep), ki gaje sprejel ta svet in kateri člani so bili tam prisotni, so bili štirje, trije ali pa samo dva, ki sta ta dokument podpisala. Poleg tega je dobil neko informacijo, da je protestiral predsednik Krajevne skupnosti Hotič. Na sestanku na Vačah, kjer so predsedniki petih krajevnih skupnosti razpravljali o novi občini Geoss. ni bilo nekaj v redu. Vsi niso podpisali tistega papirja, in bi rad videl drugi del, ki mu manjka. Predsedujoči je dejal, da ne misli komentirati Juvanovo razpravo, ker ima podpise predsednikov vseh petih krajevnih skupnosti in da so ti ljudje vedeli kaj podpisujejo, ljudem v krajevnih skupnostih pa je potrebno preko pristojne komisije za lokalno samoupravo ponuditi objektivne odgovore kaj so plusi in kaj minusi novih občin "Mene pa zanima nekaj popolnoma drugega," je dejal svetnik Utenkar iz Gabrovke, "oziroma verjetno zanima nas vse krajane: Naj pride nekdo sem in tu pove kako nam bo v novih občinah "štimala" infrastruktura, komunala itd. Ni sedaj važno, kateri petelin bo na katerem gnoju stal. To je najbolj važno zato. ker v Litiji ne morejo biti vsi župani, da se bodo sedaj razdelili in jih bo res lahko nekaj več." Svetnik iz Krajevne skupnosti Dole je poudaril: "Mislim, da je za Krajevno skupnost Dole edina rešitev samostojna občina." "Izogniti bi se morali bodočim nerodnostim, da bi ljudje živeli v eni občini in vse ostalo bi imeli pa v drugi občini. Tu mislim na Veliko in Malo Štango." je dejal litijski svetnik Martin Brilej. Sedaj je na potezi vladna služba za lokalno samoupravo, vse vajeti so v njenih rokah. Počakajmo na odločitev, koliko občin bodo predvideli, dve. tri ali mogoče celo štiri, bomo kmalu videli. Marian Šušmršič CLIO - še nikoli tako ugodno! Že za 14.320 DEM. Kredit TOM + 0%. MEGANE - AKCIJA! Popust 120.000 SIT pri menjavi staro za novo. AVTOHIŠA MALGAJ RFNATJTT ^fovsk° servisn0 podjetje d.o.o., Trbovlje Gabrsko 30, SLO — TeL prodaja:0601/27 666, servis:0601/27 600, fax:0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser RENAULT AVTO ŽIVLJENJA RENAULT 12. SVEČANA 1998 Tip n Iv d;] 3 m. 3.1 v n ZLATA POROKA V DOBERUEVEM Ob petdesetih letih skupnega življenja človek pomisli, da je redkim dana sreča prehoditi skupno pot skozi življenje, ki prinese mnogo stvari; ljubezen, srečo, veselje, pa tudi bridke ure in kakšno naskrivaj potočeno solzo. A Ljudmila in Anton Novak, po domače Korenova sta z dobro voljo in trdim delom premagovala ovire. V ljubezni so se jima rodili štirje otroci, vzgajala sta jih v dobre in pridne ljudi in si želela, da bi bil kruh, ki si ga bodo rezali v življenju, čim boljši. Najstarejši sin Polde živi na Vrhniki, drugi Franc je ostal v domačem kraju. Tone si je poleg njune zgradil hišo in prevzel kmetovanje, najmlajša Marta živi v Trbovljah. V jeseni življenja sta še vedno živahna, kljub zdravju, ki je rahlo pošlo, a razum in spomin sta ostala jasna. Anton je še posebej zgovoren in rad pripoveduje, kaj vse je bilo. Rodil seje v letu 1922, v družini desetih otrok, ki pa so nekateri zaradi bolezni majhni umrli in ko je dopolnil tri leta je izgubil še mati, vsa gospodinjska dela so padala na ramena starejše sestre. Šolo je obiskoval v Čemšeniku in verjetno je že takrat kdaj pa kdaj pogledal za razborškovo Ljudmilo iz Brezja, ki je štiri leta mlajša. Zaposlil seje v Rudniku Kisovec, prišla je vojna in leta 1944 so ga skupaj s precej moškim prisilno poslali v partizane na Dolenjsko. Ljudmila je delala doma med vojno pa ji je mati izprosila službo dekle, da je ne bi odpeljali na delo v Nemčijo. Po vojni seje Tone spoznal z nekim fotografom, ki gaje naučil razvijati slike. Rad se pohvali, daje nekoč v štirinajstih dneh, s slikami zaslužil več, kot v rudniku cel mesec. Ja, in prišlo je leto 1947, ko so se njuni pogledi vse pogosteje srečevali, pri Korenovih pa je manjkalo dvoje pridnih ženskih rok. Pa seje Tone odločil in svojo Mili 1 .februarja 1948 popeljal pred oltar. BOG JIMA DAJ ŠE VELIKO TOPLIH IN SONČNIH DNI. ZAna JUBILEJNI ZIMSKI IZLET UPOKOJENCEV Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je pripravila in izvedla v četrtek, 29.januarja skupinski izlet. Veljal je kot VIL zimski izlet v bližnjo okolico Trbovelj. Z izletom iz Trbovelj,mimo Katarine, Vrharja do Jagra na Prečni so namreč začeli pred sedmimi leti, ko so ustanovili to planinsko skupino. Letošnjega izleta seje udeležilo 35 upokojencev. Bilo je zopet dosti petja, šal, pogovorov, pa tudi hoje. Vračali so se preko Žrebljevega hriba v Trbovelj. Izletnike je vodil Vinko Pfeifer. T.L. ZLATA POROKA Dne 10.1.1998 sta zlato poroko praznovala Jožef in Alojzija Rački iz Hrastnika, Podkraj 91. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začela skupno življensko pot. Čestitkam sina Draga z družino, prijateljev in sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let. Andreja Kovač ŠPORTNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV Dne 4-februarja dopoldan so se sestali v prostorih Društva upokojencev Trbovlje, športni referenti oz. vodje športnih sekcij društev upokojencev iz zasavsko-posavske regije. Razgovor je sklical in vodil Ivo Jekoš. novi vodja športnih sekcij pri Društvu upokojencev Trbovlje. Dogovorili so se za letošnje tekmovalne termine in lokacije, kjer bodo potekala tekmovanja v posameznih športnih disciplinah. T.L. EÄSÄWO W ©BmBSTBMFO Bojan Juvan, Jože Šlibar,Bojan Roglič in Slovenca, živeča v Oberstdorfu, Darinka in Vlado Šabeder, ki vsako leto prenočita Günterja Kržišnika in Jožeta Šlibarja. Günter Kržišnik kot komentator radia Trbovlje v družbi zmagovalca Sv/ena Hannavalda in rekorderja iz leta 1961, Jožeta Šlibarja. F. n ir.ay,F BREZ NAKUPA IN SREČE NI NAGRADE Vsako leto predvsem pred novoletnimi prazniki razna podjetja vabijo svoje kupce, da z nakupom v njihovih poslovalnicah sodelujejo v nagradnih igrah, ki jim lahko prinesejo lepe nagrade. Tudi to je ena izmed oblik reklamiranja podjetja, kar je danes ob tolikšni konkurenci nujno potrebno. Za takšno akcijo so se med drugim odločili tudi v zagorskem trgovskem podjetju Potrošnja, kjer so v soboto, 7. februarja izžrebali tudi 103 dobitnike njihovih nagrad. Obiskovalce Blagovnice Živa smo na dan žrebanja povprašali, če so sodelovali v nagradnem žrebanju, kakšne se jim zdijo takšne akcije in kako so zadovoljni s ponudbo v Potrošnji. In kaj so menili o tem? Minka Smrkolj, Kisovec: V akciji sem sodelovala in ideja se mi zdi pohvalna. Pričakujem sicer ničesar, vendar sem za vsak slučaj le oddala kupon. Verjetnosti je pa tako le kakšnih 1 : 10000. Zavedam se namreč tega, da če pridem v trgovino, moram tudi plačati - 'zastonj'je umrl. S ponudbo Potrošnje sem zadovoljna -kadar moram kaj kupiti, vem, kam moram iti. V glavnem kupujem le tu in sem zadovoljna. Zdi se mi celo, da so v zadnjem času ponudbo še razširili. Všeč mi je, da dobim vse na enem mestu, všeč so mi prijazne prodajalke,... Marjana Jerman. Zagorje: V akciji sem sodelovala in se mi zdi v redu. Mislim, da takšne stvari spodbujajo nakupe. Sicer več kupujem na primer v BTC-ju, kjer jv ponudba še večja, drugače pa se mi zdi, da imajo v Živ za otroke kar precej za odrasle pa nekaj srednjega. Lahko hi malo razširili žensko in športno konfekcijo, sicer pa mislim, daje ponudba kar v redu. Marija Brglez, Zagorje: Sodelovala sem kar precejkrat. Nasploh se mi takšne akcije zdijo pohvalne. Mislim, da ima Potrošnja kar dobro ponudbo - precej se prilagajajo kupcu. Če bi vsaj ostali na takšni ravni, bi bilo kar dobro. Marija Jerman, Trbovlje: Pri žrebanju sicer nisem sodelovala, vendar pa se mi takšne akcije zdijo zelo v redu. Ponudba Potrošnje se mi zdi zelo dobra, v njihovih trgovinah zelo rada kupujem. Sicer sem tukaj malokrat, tako da kaj več o popestritvi programa ne bi mogla reči, vsekakor pa vedno rada pridem sem. Franc Šircelj, Zagorje: No, sodelovala je žena. Akcija se mi zdi super in mislim, da bi bilo potrebnih še več takšnih dejavnosti. Glede ponudbe je pa tako: Zagorje je majhno in Živa je tu naj večja trgovina z dokaj raznoliko ponudbo. Mislim, da je glede na prostorske zmožnosti kar dobra. Če ni prostora, tudi ponudbe ne moreš ne vem kako širiti kot na primer v BTC-ju. Roman Vozelj, Zagorje: V akciji je v bistvu sodelovala žena. Takšne akcije ■ pa se mi zdijo v redu. Ponudba v Potrošnji je kar dobra - vidi se, da se nekaj dela. Kar hočem, tukaj tudi dobim - trgovine so ponavadi dovolj založene. Munim Crtikič, Zagorje: Pri žrebanju sem sodeloval - v 'Džamiji', kjer kupujem, so mi dali kuponček, pa sem ga izpolnil in oddal. Bomo videli, če bo kaj sreče. Ideja se mi zdi v redu. Zame je ponudba Potrošnje dobra, imajo dovolj vsega. Naj le ostane še naprej takšna, kolje. Irena Sotenšek, Zagorje: Tudi jaz sem oddala dva kupona in mislim, daje takšne akcije potrebno podpirati. S samo ponudbo Potrošnje sem zelo zadovoljna, v zadnjem času so zelo popestrili njen obseg. Moram reči. da kar precej kupujem tukaj. Imajo obsežen izbor pri prehrani, mogoče bi lahko obogatili le ponudbo tekstila z boljšimi proizvajalci. Všeč mi je da imajo blago domačih proizvajalcev in pa prijaznost kolektiva, ki so lahko zgled v Zasavju. Želim jim veliko poslovnih rezultatov. Romana Škrinjar, Zagorje: V akciji nisem sodelovala, \ endar pa se mi akcija zdi zelo v redu. Zadovoljna sem tudi s ponudbo Potrošnje. Do sedaj mi je bilo vse zelo všeč in naj še naprej ostane tako. Zinka Kramar. Izlake: Sodelovala sem. ampak očitno nisem nič zadela. Takšne akcije so mi zelo všeč, še bolj pa sem vesela, če kaj zadenem. Ponudba Potrošnje se mi zdi krasna. Če kupujem kaj boljšega, vedno kupim tukaj, ker raje malo več plačam in imam potem tudi kakovosten izdelek. Tukaj v glavnem dobiš, karkoli si poželiš. Rosanda Dominkovič, Zagorje: Mama je imela kupon, sicer pa je tudi meni takšen pristop všeč. Ponudba Potrošnje je dobra, mislim da imajo vse. Izbira je dovolj široka, mogoče manjka le obutev. Sicer pa sem z njihovo ponudbo kar zadovoljna. ANKETA Trgovsko podjetje otrošnja d.d. cVeč' ho-t/ samo' bravina'... Kidričeva 1,1410 Zagorje IZIDI NOVOLETNEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA NAGRADE PREJMEJO: 1. nagrado BARVNI TV SPREJEMNIK podarja POTROŠNJA v sodelovanju s Kovinotehno Celje MIRSADA NIŠI? OKROGARJEVA KOLONIJA 9 ZAGORJE 2. nagrado MINI GLASBENI STOLP podarja POTROŠNJA v sodelovanju s C0MING0M Vrhnika BERDON SAŠA FAKINOVA17 ZAGORJE 3. nagrado VIKEND PAKET za 2 osebi na Bledu podarja POTROŠNJA v sodelovanju s KOLINSKO Ljubljana ANDRAŽ LAZAR FARČNIKOVA 76 ZAGORJE 4. nagrado RENKO EMA MEDIJSKE TOPLICE 27 IZLAKE 58. nagrado ZUPANČIČ URŠKA OKROGARJEVA KOLONIJA 2 ZAGORJE 5. nagrado MARUŠA JERKIČ NASELJE NAŠAHTU 17 KISOVEC 59. nagrado KUDER ANA PINTARJEVA 44 ZAGORJE 6. rragardo RAZGORŠEK IVANKA BREZJE 11 ČEMŠENIK 60. nagrado KRIVIC MAJDA JABLANA 15 ZAGORJE 7. nagrado BERTA LEHAR ROVE 19 ZAGORJE 61. nagrado IRENA LAVRAČ CESTA 9.AVGUSTA 66 ZAGORJE 8. nagrado ARH SLAVI PODLIPOVICA 30 IZLAKE 62. nagrado LEBAR MIRI ZGORNJE IZLEKE12 IZLAKE 9. nagrado ANTON SIMONČIČ JEVŠNIKOVA ULICA 10 KISOVEC 63. nagrado BEBAR STANE FARČNIKOVA 19 ZAGORJE 10. nagrado BRAVEC VLADIMIR PODKUM 63 PODKUM 64. nagrado OLGA LIKAR CESTA 20 JULIJA 4 ZAGORJE 11. nagrado PLANTANJANA ŠENTGOTARD 18 TROJANE 65. nagrado VALERIJA RAZBORŠEK DOLENJA VAS 15 ZAGORJE 12. nagordo SKOK IVANA KOLOVRAT 23 IZLAKE 66. nagrado JUVAN ZOFIJA JABLANAH ZAGORJE 13. nagrado SONJA KLOPČIČ SELO 31 ZAGORJE 67. nagrado DRNOVŠEK ZDENKA CESTA 20 JULIJA 7 ZAGORJE 14. nagrado MIL0JEVIČ MARJANA CESTA ZAMGE12 ZAGORJE 68. nagrado OSTROŽNIK URŠKA LOKE 36 KISOVEC 15. nagrado FRANC MEDVED GOLOVEC 9 T RBOVUE 69. nagrado SONJA KLANČIŠAR CESTA 20 JULIJA 2 ZAGORJE 16. nagrado BRIGITA GROBOUŠEK JEVŠNIKOVA 7 KISOVEC 70. nagrado ZAJEC JOŽE POLŠINA 4 TROJANE 1/. nagrado STRMUAN IVAN PODLIPOVICA 37 IZLAKE 71. nagrado ŠVAGAN SARA POUE 30 ZAGORJE 18. nagrado SLAPAR MARJANA POLJE 23 ZAGORJE 72. nagrado MIZORI ŠTEFKA PINTARJEVA 23 ZAGORJE 19. nagrado KOVAČ-ARH ALENKA MEDIJSKE TOPLICE 30 IZLAKE 73. nagrado MIHA GRUDEN DOLENJA VAS 40 ZAGORJE 20. nagrado JERMAN SONJA RAVENSKA VAS 47 ZAGORJE 74. nagrado VOJKA PODLOGAR ZALOŠKA 66 UUBUANA 21. nagrado KOVAČ MARIJA ZAVINE15 ZAGORJE 75. nagrado SAMO GOSAK KOSOVELOVA 10 ZAGORJE 22. nagrado IRENA SAJOVIC BREZJE 6 A ČEMŠENIK 76. nagrado KOVAČ MARIJA POTOŠKA VAS 20 ZAGORJE 23. nagardo BRVAR TINA IZLAKE 11 IZLAKE 77. nagrado LASIČ IVAN KOSOVELOVA 7 ZAGORJE 24. nagrado LEBAR MARIJA ROVE 11 ZAGORJE 78. nagrado BRTONCEU ZINKA CANKARJEV TRG 6 ZAGORJE 25. nagrado K0DRNJA ALEKSANDER RAVENSKA VAS 58 ZAGORJE 79.nagrado PETEK JURE TIRNA 9 SAVA 26. nagrado IVANKA DOLINAR ULICA TALCEV 13 ZAGORJE 80. nagrado SAVŠEK SIMONA CESTA ZMAGE 35 A ZAGORJE 27. nagrado OLGA CESTNIK LOKE 14 IZLAKE 81. nagrado ALOJZ DRNOVŠEK ŠENTLAMBERT 16 ZAGORJE 28.nagrado MAJA DRNOVŠEK CESTA ZMAGE 21 ZAGORJE 82. nagrado MARIJA BRVAR PODLIPOVICA 10 IZLAKE 29. nagrado TANJA POGRAJC ŠEMNIK10 A KISOVEC 83. nagrado DRAKSLER MARINKA RUDARSKA 34 KISOVEC 30. nagrado BOŽIČ MARJAN ŠUŠTARJEVA 15 TRBOVUE 84. nagrado FRANČIŠKA DRNOVŠEK LOKE 16 IZLAKE 31. nagrado JELEN KRISTINA ŠKOFJA RIŽA 7 DOBOVEC 85. nagrado HOČEVAR DAMJAN POUE 20 ZAGORJE 32. nagrado JOŽI DRNOVŠEK ŠENTLAMBERT16 ZAGORJE 86. nagrado HUDOMAU VALENTIN POTOŠKA VAS 29 A ZAGORJE 33. nagrado KURENTANJA CESTA ZMAGE 20 ZAGORJE 87. nagrado HERMAN MATJAŽ RŽ1ŠE10 ČEMŠENIK 34. nagrado KEPA OLGA POLJE 16 ZAGORJE 88. nagrado SERUČNIK MILKA POUE 31 ZAGORJE 35. nagrado BEJA TOMAŽ POUE 5 ZAGORJE 89. nagrado ANDREJA OSTROŽNIK JABLANA 10 ZAGORJE 36. nagardo OMAHNE ANGELA KIDRIČEVA 4 B ZAGORJE 90. nagrado BOJAN BOŽJAK IZLAKE 23 IZLAKE 37. nagrado KOKALJ SLAVI LOKE 22 TRBOVUE 91. nagrado PIRNAVER MIRKO NOVI DOM 32 TRBOVUE 38. nagardo BRVAR TONE BORJE 3 ZAGORJE 92. nagrado ANDREJ KLANČIŠAR ČOLNIŠČE 1 ZAGORJE 39. nagrado RAZPOTNIK ANI VALVAZORJEVA 3 D IZLAKE 93. nagrado OLGA ŠVIGA KNEZDOL 30 TRBOVUE 40. naroado MUGEZINOVIČIFATA CESTA ZMAGE 22 ZAGORJE 94. nagrado KALŠEKANA CESTA 9. AVGUSTA 83 ZAGORJE 41. nagrado RENATA ANŽUR PETELINKARJEVA 1 KISOVEC 95. nagrado STANA KODERMAN JEVŠNIKOVA 21 KISOVEC 42. nagrado IVANKA PAVLOVIČ RUDARSKA 2 KISOVEC 96. nagrado ZVONKA BRULEC POUE 22 ZAGORJE 43. nagrado ROK KLANČIŠAR POTOŠKA VAS 40 ZAGORJE 97. nagrado KOŠIR NANDE VRTNA ULICA 2 ZAGORJE 44. nagrado MARTA KOMLANC POUE 19 ZAGORJE 98. nagrado PAVLOVIČ MILE RUDARSKA 2 KISOVEC 45. nagrado RAVNIKAR BRANKA SPODNJE IZLAKE 18 IZLAKE 99. nagrado DŽEMAL DURIČ CESTA ZMAGE 22 ZAGORJE 46. nagrado BOJKIČ GORDANA KIDRIČEVA 4 B ZAGORJE 100. nagrado TEJABUČEVEC POTOŠKA VAS 33 ZAGORJE 47. nagrado BERNARDAJELŠEVAR SELO 61 ZAGORJE 101. nagrado MATEJA BIVIC SALLAUMINES 4/A TRBOVUE 48. nagrado ANA KALŠEK CESTA 9. AVGUSTA 83 ZAGORJE 102. nagrado PROSEN PAVLA ULICA PRVOBORCEV 4 ZAGORJE 49. nagrado GRDEN ZDRAVKO MLINŠE 28 IZLAKE 103. nagrado MERC MARIJA ROVE 26 ZAGORJE 50. nagrado JOŽICA PETRIČ MAMOU 22 A POLŠNIK 51. nagrado RELIČ ŽELJKO POUE 17 ZAGORJE 52. nagrado ČETRTEK ANDREJA PARTIZANSKA ULICA 3 ZAGORJE Vsem srečnim dobitnikom čestitamo, nagrade prevzamete v BLAGOVNICI ŽIVA na II. etaži 53. nagrado ŠERAKJOŽE ČEMŠENIK20A ČEMŠENIK z osebnim dokumentom. 54. nagrado JAMNIK DRAGO MARNOVA ULICA 3 ZAGORJE 55. nagrado BRVAR ZVONKA HRASTNIK 79 TROJANE HVALA ZA ZAUPANJE IN NASVIDENJE TUDI V PRIHODNJE. 56. nagrado" JAMNIK DRAGO MARNOVA ULICA 3 ZAGORJE 57. nagrado TOPLAK MARIJA NOVI DOM 46 TRBOVUE Zagorje, 07.02.1998 12. SVEČANA 1998 OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA GOLČE V soboto 31. januarja je TD Golče zasedalo na petem občnem zboru, katerega udeležba je bila večinska. Najprej je bilo predstavljeno poročilo preteklega leta in rezultati dela, s čimer so bili člani zadovoljni. Predsednik Jože Medved je predstavil zakon o društvih, ki je bil sprejet lansko leto, spremenjen statut društva, ki uradno žal še ni potrjen in novo določilo o napovedi dohodnine ter predlog, da blagajnik obišče semi- fj j . 77. 1 i X™ i t G nar za davčno napoved. V nadaljevanju je beseda stekla o planu dela za letošnje leto: prvomajsko srečanje na Plešah, žegnanje na Golčah (zadnjo nedeljo v juniju), točenje na Zasavski Sv. Gori, organiziranje kmečkih iger in ogljarjenja prvo soboto v sep. in sodelovanje na drugih prireditvah. Izdelali naj bi tudi propagandni material o društvu in Golčah samih, iz društvene blagajne bo 300.000,00 SIT namenjenih za elektrifikacijo zvonenja na Golčah, postavila naj bi se varovalna ograja nad Vrtačnikom, kupili oz. zgradili naj bi WC stranišča. Skrajni čas pa je tudi za posodobitev cestnega odseka Golče / Blatnik, vendar pa za to potrebujejo precejšen del sredstev, ki naj bi jih pridobili s pomočjo občine Zagorje. ZAna PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV NATISNJEN Planinsko društvo Trbovlje je preko svojega izletniškega odseka tudi letos poskrbelo za pravočasno pripravo in natis programa oz. načrta skupinskih planinskih izletov. Načrt je na voljo vsem, ki se za izlete zanimajo, dobijo pa jih ob plačilu članarine za letošnje leto. V programu je 27 skupinskih izletov in pohodov na razna planinska območja Slovenije. Prvi tak izlet so izvedli 25.januarja na Kružko goro. T.L. ALPINISTIČNE NOVICE V petek, 30.januarja sta se člana Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič in Tom Froebe, mudila v Julijskih Alpah. V lepem vremenu in dobrih Linorez harfistke, ki jo je upodobila Tina z Izlak, naj bo posvečen kulturnemu prazniku, ki je že minil in Valentinovemu, ki pride na 14.februar. Sicer pa se še vedno vračamo k novoletnim dnem, o katerih piše Manja Žnidaršič, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja. Njihove novoletne delavnice in sejem z naslovom PODARITI so tako zanimive, da bi lahko pritegnile še učence z drugih šol - kadarkoli bi pripravljali kulturni dan. Prilagoditi bi se morali svojim razmeram, seveda. Učitelji so prosili za sodelovanje tudi starše. Učenci so se odločili za delavnico po svojem interesu. Razmišljali so o tem, kako bodo nekoga razveselili z darilom in bili ob tem ustvarjalni. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ PODARITI - naslov delavnic in sejma Na razredni stopnji so otroci delali že 14 dni prej med urami likovnega pouka ter se pri urah glasbe pripravljali na nastop. Tudi nekatere delavnice s predmetne stopnje so začele delati že prej v okviru TEH. GOS in LIK. Na kulturni dan, namenjen intenzivnemu delu, so učenci delali v naslednjih delavnicah: peka slaščic, slikanje na svilo, oblikovanje brošk, vezenje voščilnic, šivanje darilnih vrečk, izdelava venčkov, vlivanje sveč in izdelovanje lesenih škatlic, aranžiranje daril, izrezovanje in pritrjevanje okraskov za praznično okrasitev šole, slikanje panjskih končnic in izdelava okraskov za jelke na razredni stopnji. Delavnice, ki sojih pripravili in vodili učitelji, večinoma niso povezane s predmetom, ki ga učijo, razen nekaterih vsebin, vezanih na tehniko, gospodinjstvo in likovni pouk. Tako so imeli učenci priložnost spoznati svoje učitelje pri drugačnih, bolj sproščujočih aktivnostih. Radi so prišli še popoldan, da so dokončali svoje izdelke in jih pripravili za sejem. Sejem je bil čez nekaj dni, povezan z roditeljskim sestankom. V telovadnici šole smo postavili mize s privlačno aranžiranimi izdelki. Dogovorili smo se za cene, učenci pa so se z veseljem javili za prodajalce. Prvi del roditeljskega sestanka je bila kulturna prireditev: Učenci so peli, igrali in pripovedovali, kaj in kako so delali v delavnicah. Starši so si pred prireditvijo in po njej ogledali razstavljena darila in jih kupovali, predvsem tista, ki sojih naredili prav njihovi otroci. Najlaže je bilo prodati prav piškote. Vabljive so bile tudi police z marmeladami, kompoti in pletenimi nogavicami - izdelki mamic, učiteljic in drugih zaposlenih na šoli. Prvi cilj delavnic je bil ustvarjalnost otrok, povezano z radodarnostjo, velikodušnostjo. Finančni izkupiček tudi ni bil zanemarljiv. Del smo preko Karitasa podarili družini z več otroki, nekaj denarja pa bomo porabili za pomoč našim učencem, katerih starši težko plačujejo strške v zvezi s šolo (malica, ekskurzije, šola v naravi,...) OŠ Ivana Cankarja MRAZ TUDI POMAGA Bil sem žejen. Odprem pipo. Ta blagodejna tekočina me je spomnila na žalosten dogodek. Moral sem sesti. Dogodilo se je, ko sem štel pet let. Bila je zima, strašna zima. Otroci smo se igrali zunaj na snegu. Vsak je delal svojo utrdbo in valil kepe. Nisem še končal, ko je vame priletela kepa. In potem še ena in še ena. Hitro sem pograbil nekaj kep in stekel proti gozdu - k mojemu skrivališču. A tam je bila tudi mlaka, prekrita s snegom. Ni se je videlo. V svoji naglici pritečem naravnost tja. Preskočim kamen in priletim naravnost na najbolj tanek led. Vdrlo se mi je. O, groza! Le zavpili sem utegnil. In potem me je zmanjkalo. Ko so pritekli moji prijatelji, je bila na površju samo še moja jopa. Blaž je stekel po pomoč, ostali pa so me iskali. Kaj hitro mi je zmanjkalo zraka in sem se onesvestil. Pozneje so mi povedali, da so me rešili v pičlih dvajsetih minutah. Povedali so mi tudi, da ne bi bil več živ, če ne bi bila voda tako mrzla. Odnesel sem jo srečno, a bolezen mi ni prizanesla. Cel teden sem ležal v vročici in bil sem srečen, da sem ušel smrti. Žiga Urbanija, 5.a. OŠ Ivana Kavčiča, Izlake 12. SVEČANA 1998 I ;1.?T13 M17?$ TL n I ________________________I snežnih razmerah sta imela v načrtu več ciljev. Najprej sta se s Pokljuke namenila proti S tudorskemu prevalu. Tu se jima je pridružil še Alojz Budkovič iz Alpinističnega odseka Radovljica. Po krajšem premisleku seje Froebe odločil, da se bo povzpel na vrh tako i menovane Ablance ali Sleme (2004m), Jančič in Budkovič pa sta se odpravila proti južnem pobočju Tosca (2275m), kjer sta nameravala preplezati Južno grapo. Že pri samem vstopu sta videla, da so razmere za plezanje odlične. V dobri uri sta priplezala na vrh. Grapa je dolga 400m in ima naklon 60/55-50 stopinj. Med tem pa se je iz Ablance ali Slemena vrnil tudi Froebe. Nadaljeval je pot na Toše. Nanj se je povzpel po smeri nor- ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Vsi smo nestrpno čakali šole v naravi, ki je bila v Kranjski Gori. V ponedeljek zjutraj smo se posedli v avtobus, pomahali staršem in se odpeljali. Ko smo se pripeljali v Kranjsko Goro, je bilo zelo lepo vreme in čutila sem, da bo tukaj zelo lepo. Ker smo prispeli prezgodaj, smo se odpravili k jezeru Jasna. Bilo je zmrznjeno, zato smo se lahko drsali. Pogosto smo padali na zadnjico, kar nas ni nič motilo. Zelo smo uživali do trenutka, ko je sošolec Urban padel tako nesrečno, da si je prebil čelo. Vsi smo se zelo prestrašili. Urbana so odpeljali v Zdravstveni dom, mi pa smo odšli v dom. Iz avtobusa smo pobrali prtljago in jo odnesli v svoje sobe. Hudo smo bili že lačni, zato smo odšli na kosilo. Po dobrem kosilu smo oblačila zložili v omare in se nato malo odpočili. Po počitku smo odšli na sneg, kjer so nas glede na smučarsko znanje razdelili v tri skupine. Ker ne znam ravno najbolje smučati, sem bila dodeljena v tretjo skupino. Vrnili smo se utrujeni in se nam ni prav nič ljubilo iti v mesto. Najprej smo imeli večerjo, nato pa smo se še malo pogovarjali in nato odšli spat. Ker so nam bile postelje tuje in trde, smo slabo spali. Zjutraj smo bili zaspani, zato bi še spali. Toda čakal nas je že avtobus, ki nas je odpeljal na malnega dostopa. Po snidenju na vrhu Tošca so se vsi trije odločili, da bodo sestopili na vzhodno stran te gore in to po grapi, ki sega od vrha do tal, kar na "direkt". V si trije so grapo uspešno preplezali v smeri navzdol. Naklon te grape je med 55 in 45 stopinj, dolžina pa znaša 200 metrov. Po krajšem oddihu se je Budkovič vrnil v dolino, Trboveljčana pa sta se zagrizla (ob res lepem vremenu) po zahodnem pobočju na vrh Velikega Draškega vrha (2243m). Po imenitnem razgledu, ki se jima je nudil z vrha te gore, sta se pozno zvečer vrnila v dolino, zadovoljna, čeprav tudi utrujena. Za njima je bil predvsem lep in uspešen dan, ki sta ga preživela v gorskem svetu v zimskih razmerah. smučišče Podkoren, kjer smo se cel dopoldan smučali. Popoldan, po kosilu, smo odšli na izlet v Planico. Tam smo si ogledali vse skakalnice, tudi velikanko. V sredo smo se dopoldan smučali. Popoldne pa smo se šli kopat v hotelski bazen. Ko smo se vračali, smo lahko telefonirali staršem, ki so bili zelo veseli, da se imamo lepo. Naslednjega dne, po končanem smučanju, nas je avtobus odpeljal na Bled. Tam smo si ogledali Festivalno in hokejsko dvorano. Privoščili smo si tudi slaščice. Ko smo se vrnili, nas je čakala najboljša večerja. To je bila velika pica. V petek smo vsi komaj čakali večera, saj so nam obljubili, da gremo v disco! Vsi smo si pobarvali lase in se lepo oblekli. Pred tem pa so nam učitelji podelili nagrade za dosežena mesta na smučarskem tekmovanju, najbolje urejeni sobi in najboljši himni. Ostali pa so dobili tolažilne nagrade. Po podelitvi smo odšli v disco. Tam smo bili sami, tako da smo imeli dovolj prostora za ples. Bilo je enkratno. Hudo nam je bilo v soboto zjutraj, ko smo zopet pakirali, da odidemo domov. Še bi bili v Kranjski Gori. Nepozabnega tedna v Kranjski Gori ne bom nikoli pozabila. Katarina Ferme, 5.b. OŠ Ivana Kavčiča, Izlake V nedeljo, 25.januarja pa sta Jančič in Froebe opravila zimski plezalni vzpon na Viševnik (2050m). Preplezala sta osrednjo grapo v dolžini 400m in z naklonom 45 stopinj. Plezalca sta imela lepo vreme, dober sneg, nekaj več napora so terjali le trije skalni skoki v plezalni smeri. T.L. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV Regije: Mariborska, Gorenjska, Primorska, Dolenjska in Ljubljanska, kamor so se priključile tudi zasavske glasbene šole: Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija. Učenci, ki so prejeli v različnih MOJ DAN V LETU 3000 Danes je nedelja. Ko se zbudim, skozi okno moje vile na maršu že sije sonce. Prevalim se na drugo stran ogromne postelje, pritisnem na gumb in v sobo stopi moj robot. ki mi prinese marsovski zajtrk: skodelico sluzaste zelene kave in žabje krake v travni omaki. Po zajtrku odidem v dnevno sobo, kjer starostnih kategorijah več kot 90 točk - Zlato plaketo, so se uvrstili na državno tekmovanje. Glasbena šola Trbovlje: Matic Kreča - klarinet Živa Pri nar - kljunasta flavta Glasbena šola Radeče-Laško: Ana Lavrinc - klarinet Gašper Salobir - klarinet Matic Titivšek - klarinet Tatjana Brinovec - flavta Glasbena šola Hrastnik: Oskar Laznik - saksafon Glasbena šola Zagorje: Tanja Repe - flavta Anja Brglez - flavta Barbara Brkovič - flavta Ina Prašnikar - flavta Miha Jan - klarinet Marjan Korošec Čestitamo se usedem za mizo, pritisnem na nekaj gumbov in že se na ogromnem ekranu pokaže zemlja in moj rojstni kraj Briše. Pogovarjam se z domačini, ki me vabijo, naj jih obiščem. Ker je danes ravno nedelja, sem se odločila, da bom po kosilu odšla na kratek izlet s svojo raketo lastne izdelave. Marija Sirk, 2,b. OŠ Ivana Kavčiča 12. SVEČANA 1998 fr-rrrrjr.G J j.n.Kjr.č ALOH/t Valentinovo, srčki, ljubezenska pisma... Dragi moji, vse to je simbol ljubezni. Fantje in dekleta so (smo) čedalje bolj zaljubljeni in živimo samo še za zmenke. Šolo smo malo zanemarili, saj so pred vrati zopet počitnice, tokrat zimske. Očitno ne bo nič snega, in kaj kmalu bomo lahko nabirali zvončke. "Pa nič zato," bodo rekli nekateri, "samo, da ni pouka." Se strinjam. Upam pa, da kljub zaljubljenosti niste pozabili na kulturni teden oz. kulturni dan (8.februar) in ste počeli kaj kulturnega. Kajti ljudje smo vse manj obveščeni o kulturnem dogajanju in ne bi bilo slabo, če bi se večkrat odpravili v gledališče ali kakšno prireditev. Izbire je ogromno, le čas si je treba vzeti. Tega pa je vedno premalo. Vedno najdemo kak izgovor in si raje ogledamo kakšno zanimivo košarkarsko tekmo (sploh šolsko). Če vas zanima, kako uspešno deluje šolska košarkarska liga, si preberite članek o ŠKL. Valentinovo je navdušilo tudi Petro in napisala vam je članek o dnevu zaljubljenih. Prav tako ne izpustite ne ljubi... Moja mala malenkost pa je poskrbela za drobna navodila v življenju. Špela : Ljubezen je pa res nora. Pa naj še kdo reče, dani res. Še vedno vas na skrivaj opazujemo, opazimo kakšen srček v šolskem WC-ju in priljubljeno šepetanje. Opazili smo. daje po šolah nekaj novih parčkov, zato le na dan z njimi. Zoranu H. je čisto zmešala glavo Ermela H.(eko). Maruško Š. (gim) večkrat opazimo v Trbovljah s svojim Davidom. Primož L. (kad) je našel ljubezen svojega srca - Špelo T. (eko). Jana P. (gim) še vedno vztraja z Gregorjem Š. Petra P. (gim) je predala svoje srce soplesalcu Tomažu. SkL NOVIČKE V ŠŠD so še vedno zelo prizadevni in aktivni. Naj povem, da imajo novega predsednika Uroša Skrinarja, njegova desna roka pa je Neža Dolanc. Naši ŠŠD-jevci imajo najraje košarko. To pa dokazuje sodelovanje ženske in moške košarkarske ekipe v ŠKL. Za košarko so predvsem navdušene dijakinje in moraffrpsijfratb^da imamo kar nekaj izyfstnih košarkarie.N Resultate tekem pridno beležimoze od 4.kroga. ......... /Dijaki GESŠ so' tqkmo V 4.kro| tekmovanja izgubili s Srednjo elep in- npr.' adm. šolo Kranj (46:36). V 5.krogu tekmovanja pa-so našv.dijaki lagali za las z dijaki ŠC R-.M ai s trn- Kamnik (5^55). Dekletom srečC-ni bila naklonjena, saj sekižgubile z Gimnazijo Bežigrad ((50:34). Medtem, ko so dekleta v ft.krogu-fKtčivala. so fantje izghfoüiuekmö-sgSg za elektro in računalništvo (77:49). V 7.krogu so nas fantje zopet razočarali z izgubo proti Gimnaziji Bežigrad z ogromno razliko (100:33). V 8.krogu pa so se dekleta maksimalno potrudila in zmagala proti ŠC Rudofa Maistra Kamnik (53:31). Prav .tekmp-Vjilno so bili razpoloženi tudi, dijaki in zmagäkj proti Srednji policijski'šoTi Tacen (66:55). \ Dijaki iz Srednje strojne šole Trbovlje so se v 9.krogu odločili, da„prema|ajo"iraše dijake. Končni rezultat je bil 71:66 za "strojnike '. V 10.krogu so str fantje borili kot levi. Zmagali so proti šoli ŠC R.Maistra Kamnik z 84:35. Dekleta so zopet počivala. Toda ne za dolgo. 5.2. so imela tekmo proti Gimn. Ljubljana Šiška. O končnih rezultatih vas bom obvestila prihodnjič. Špela VALENTINOVO TOREJ! V soboto, 14. februarja svoj praznik praznuje Sv. Valentin, zaščitnik zaljubljencev. Gre za praznik, ki je k nam prišel nedavno in sicer iz Anglije. V malo drugačnem pomenu pa Slovenci Valentina poznamo že dalj časa. Gre za sicer zgodnjega znanitclja pomladi in čas, ko se ptički ženijo. Čeprav se "večina ptičkov ženi" na v Sloveniji bolj poznan praznik -Gregorjevo! 12. marec). No, pa malo več o Valentinu, ki ni le zaščitnik zaljubljencev, ampak tudi prijateljev. Zato ni nenavadno, da ne obdarujemo le partnerjev, ampak vse, ki so našem srcu blizu. Pred več kot petsto leti so si mladi ljudje na Angleškem že pošiljali čestitke in skromna darilca, ki so jih imenovali kar Valentini. Torej, podarite ljubljenim prisrčna darilca, kot so plišaste živalce, rožice in pa predvsem takšne in drugačne slaščice, ki naj bi bile značilnost tega praznika. O Sv. Valentinu pa kroži tudi nekaj zanimivih legend. Ena pravi, da naj bi bil Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, kije prepovedovala ženitev pred služenjem vojaškega roka. Spet druga pravi, da je s svojo ljubeznijo slepi i paznikovi hčeri povrnil vid. In bil zato ubit. j Teh legend in takšnih, ter drugačnih razlag o Sv. Valentinu je še in še. Če bi radi o tem prazniku izvedeli kaj več. si preberite "Veliko knjigo o praznikih"(Damjan J. Ovsec), jaz pa vam želim le veliko ljubezni. In veliko "Valentinov". Petra PR0BN4 NAVODILO ZA ZIVLJENJE Življenje je proces in mi vsi srno dela v nastajanju. Zato je včasih dobro, če si kakšen babičin, dedkov, profesorjev nasvet "poprcdalčkamo" v glavi. Kljub temu. da smo z njimi preobremenjeni in nam že silijo skozi ušesa, se splača kakšnemu prisluhniti. Seveda pa jaz ne bi bila jaz, če vam jih ne bi nekaj modro posredovala. * Nikoli ne izpusti priložnosti, da bi komu povedal, da ga imaš rad. * Postavi se v svojo držo. Ne dovoli, da bi ti jo izbirali drugi. * Nikoli nikogar ne oropaj upanja; morda je to vse. kar ima. * Razmišljaj o velikih rečeh, uživaj pa v drobnih zadovoljstvih. * Zapomni si, daje z veliko ljubeznijo in velikimi dosežki povezano veliko tveganje. Špela Vands E - LITTA so: Dare Vrhovec - solo kitara, vokal Uroš Dobčnik - ritem kitara, back vokal Marko Hočevar - bas kitara, back vokal Simon Dobčnik - bobni, back vokal Skupino E - LITTA sestavljate štir je glasbeniki. Ste bili že prej dejavni, pri kakšni drugi skupini? Ja. Dare in Simon sta kratek čas igrala pri Orlekih. Uroš je igral pri skupini The Guitars. Člani te skupine so ga prosili, če bi jim pri snemanju v studiu Tivoli posodil glas bas kitare. Zadeva se je dobro obnesla in tako je nekaj časa igral pri njih. Ker pa je bila njegova večja želja igrati ritem kitaro, se je pridružil trojici, ki je prej delovala pod imenom Soulin' Bodies in ustanovili so skupino E - LITTA. Pod tem imenom delujejo od januarja 1998, prvič pa so se predstavili v klubu J.J. v Ponovičah, v petek 30.1.1998. Katero zvrst ubirate? So že kakšni posnetki? Igramo rock'n roli. Nekaj imamo svojih pesmi, drugače pa igramo priredbe Led Zeppelinov, Johnny B Good in ostalo. Posneli smo tudi kaseto, v studiu 3M v Litiji, na kateri so štiri pesmi. Pesmi nam je napisal prijatelj, za prihodnje pa jih bomo pisali sami. Včlanjeni smo tudi v Rock komuno. To je glasbeno kulturno društvo, ki skupinam posreduje koncerte, omogočajo nam tudi cenejši nakup inštrumentov in ostale opreme.... So v Litiji možnosti za razvoj mlade skupine? Kakšna podpora? Nobene podpore. To, da igramo pod tem imenom (Litta seje včasih imenovala Litija) je vsekakor neke vrste promocija kraja. Lahko bi dobili sredstva za snemanje, ali pa vsaj prostor, kjer bi zastonj vadili. Za majhen prostor, kjer imamo vaje moramo plačati kar precej. Litija je znana po Zgagi. Kakšno je vaše mnenje o tej prireditvi? Letos bo zelo dobro, saj je vse v rokah litjanov. Skupine bodo izbrane bolj dosledno. Lani izbor ni bil dober, ni bilo nobenega znanega imena. Tudi cena bo letos nižja, karta za 2 dni bo 2500 SIT. Kaj pa zasavske skupine. Jih poznate? Poznamo skupino Afera, pa Gdo?,... Katera slovenska skupina vam je najbolj všeč? Vsaka rock skupina, ki zna narediti pravo vzdušje pod odrom. Česa v Zasavju manjka? Manjka prostorov, kjer bi bilo ob vikendih dovolj žive glasbe, dogajanja. Dvorane, ki pa so temu primerne, pa so zelo, zelo drage. Tako mladina zahaja v lokale in počne marsikaj... Toliko o skupini E - LITTA. Veliko koncertov in dobre volje!! Katja S. 12. svečana iyyx IN tAcAVIJA POSLUŠATE JO NA VALOVIH RADIA GEOSS 89,7 Mhz ob nedeljah ob 14.uri 1 SAM - WERNER 2. TO BO HIT - ADI SMOLAR 3. MED PRIJATELJI - ANDREJ ŠIFRER 4. ZBUDI SE - TANJA RIBIČ 5. MENTOL BOMBON - ZORAN PREDIN + ŠUKARJI 6. LEDENE CESTE - HIŠA 7. ZARJAVELE TROBENTE - LAČNI FRANZ 8. JUTRANJI STR1PTIS - FLIRT 9. MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN 10. BARVE NOČI - 2 4 U Tokratni nagrajenec je Matjaž Kos, C.9 avgusta 8d, 1410 Zagorje, prejel bo nagrado trgovine Eurotrade. Kupone pošljite najkasneje do 20.2.1998, na uredništvo Zasavca! š°pičnn RADIA GE088 IN ZA8AVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: 030ffi90^Cp NATEČAJ ZA ZGAGA ROCk FESTIVAL f 996 Tretji Zgaga rock festival bo zadnji vikend junija, v okolici Litije, del nastopajočih pa bo organizator izbral med prijavljenimi skupinami. Prijavijo se lahko neznane in neuveljavljene rock skupine, prijava pa mora vsebovati: - ime skupine, kontaktno osebo (naslov in telefon) - posnetke z najmanj tremi lastnimi skladbami - poimensko sestavo skupine in kratko biografijo - fotografijo skupine (lahko tudi več) Prijave pošljite čimprej na naslov KUD ZGAGA, p.p. 24, 1270 Litija in pripišite "Za ZGAGA ROCK FESTIVAL 98". Kandidate bo izbrala komisija, ki jo imenuje organizator, natečaj pa je odprt do 1.5.1998. Izbrane skupine bodo obvestili 14 dni po zaključku natečaja, nekatere pa bo organizator povabil na predstavitev v živo, v Rock klub Rainbow v Litiji. 00 ZGAGA ROCK FESTIVAL 12. SVEČANA 1998 V tokratni številki objavljamo že drugo (in hkrati predzadnjo) glasovnico za športnika leta 1997. Glasujete lahko izključno za tiste športnike, ki so zmagali v posameznih mesecih. To so: MAREC ... DARKO PELE (KMN Assaloni Cosmos) * APRIL.... ANDREJ VRHOVEC (KMN Assaloni Cosmos) MAJ..... IGOR ČARMAN (KMN Assaloni Cosmos) JUNIJ.... BRANKO MARINČIČ (KMN Magros Domadenik) JULIJ... DANIJEL REPOVŽ (KMN Magros Domadenik) AVGUST..... TONI ŠKOFCA (KMN Magros Domadenik) SEPTEMBER... M1TO KOS (KMN Assaloni Cosmos) * OKTOBER.. ALEŠ ŠIRCA (KMN Assaloni Cosmos) * NOVEMBER.. BOŠTJAN TURK (KBM Racing Team) DECEMBER.. VOJKO MAJCEN (KMN Assaloni Cosmos) * - v zasavski malonogometni ligi igrajo pri moštvu KMN Magros Domadenik GLASOVNICA ZA ŠPORTNIKA LETA 1997 za naj športnika 1 GLASUJEM ZA__________________________ I I I IME IN PRIIMEK_____________________________ I NASLOV_____________________________________ I OBČINA_____________________________________ I fotokopij ne upoštevamo I --------------------------------------------------' BRALCI STE ODLOČILI: ŠPORTNIK MESECA JANUARJA 1997 JE JOŽE GAČNIK!!! Na naše uredništvo je prispelo veliko glasovnic za športnika meseca januarja 1998. Bralci ste odločili in izbrali sledeči vrstni red: 1. Jože Gačnik (KMN Magros Domadenik) 57 glasov 2. Uroš Stoklas (KK Rudar) 8 glasov 3. Igor Kalšek (Pon do kwan Zagorje) 3 glasovi 4. Miha Kovačič (Karate klub Tika Trbovlje) 1 glas Heda Kotar (Tek) 1 glas Tokratni srečni nagrajenec je Martin Stariha, Cesta zmage 47, Zagorje. Z zmagovalcem meseca januarja bosta dobila nagrado, ki jo poklanja Badmintonsko društvo Spin. Nagrada je po 5 ur igranja badmintona. Po koncu akcije (predvidoma v januarju 1999) bomo objavili vse športnike, ki so bili predlagani za športnike mesecev in eden izmed njih bo športnik leta 1998. Tokrat za mesec februar predlagamo naslednje kandidate: Poleg športnika leta bomo izbrali tudi trenerja leta 1997 in ekipo leta 1997. To je lahko kdorkoli, ki si je po vašem mnenju naslov zaslužil in zato tudi ne bomo predlagali nobenega trenerja oz. ekipe, ampak bomo izbiro prepustili vam. Z GLASOVNICI ZA TRENERJA LETA 1997 IN EKIPO LETA 1997 mmmm za naj trenerja GLASUJEM ZA________________________________ IME IN PRIIMEK_____________________________ NASLOV_____________________________________ OBČINA_____________________________________ fotokopij ne upoštevamo ---------------------------------- 1 I I I I I I I I I I Z za naj ekipo 1 I I I GLASUJEM ZA_____________________ IME IN PRIIMEK__________________ NASLOV__________________________ OBČINA__________________________ fotokopij ne upoštevamo i i i i i i i 1. IGOR KALŠEK (Pon do kwan Zagorje) Zmaga v italijanskem Rovigu proti svetovnemu prvaku Fracarolu 2. MIHA KOVAČIČ (Karate klub Tika Trbovlje) 5.mesto na EP v Atenah 3. UROŠ STOKLAS (Kegljaški klub Rudar) Konstantno dobre predstave v kegljaškem prvenstvu 4. JERNEJ SIMERL (Karate klub TIKA Trbovlje) Dober nastop na EP v Atenah 1/2 ' / mmmm za naj športnika februarja GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV < IME IN PRIIMEK, NASLOV______ OBČINA______ fotokopij ne upoštevamo 98 NOGOMET ČLANSKA EKIPA SVOBODA KISOVEC PRIČELA TRENIRATI Člani kisovške Svobode so v jesenskem delu 2.MNL osvojili 21 točk in so uvrščeni na četrto mesto z 21. točkami, kar je le 3 točke manj od prvouvrščene ekipe iz Jevnice. Vsekakor to predstavlja lep izhodiščni položaj v boju za vrh prvenstvene lestvice. Trener ekipe Marjan Ocepek in igralci so z rezultati prvega dela zadovoljni kajti poznano je, da v preteklih dveh letih članske ekipe ni bilo in jo je bilo potrebno na novo sestaviti. So se pa v tem času v klubu načrtno posvetili delu z mlajšimi selekcijami in kar nekaj teh fantov je že "potrkalo" na vrata članske ekipe. Tako je ekipa sestavljena z nekaj starejših in s tem izkušenejših igralcev ter z nekaterimi zelo nadarjenimi mlajšimi igralci. Člani so že pričeli tudi s treningi. Trenirajo štirikrat tedensko v izlaški telovadnici, imeli pa bodo tudi treninge na prostem. Konec januarja seje okoli 30 ljubiteljev tega kluba zbralo v športnem domu na občnem zboru. Vodilni v klubu in ostali so se dogovorili, da bodo poskušali v upravni odbor privabiti nekaj novih članov in s tem postaviti delovanje kluba na višjo raven, tako organizacijsko kakor finančno. Upajo, da bodo pri tem uspešni. Prav tako si želijo boljšega sodelovanja, predvsem z drugoligašem iz Zagorja. Igor Gosto TUDI ZAGORJANI PRED DVEMA TEDNOMA ZAČELI S PRIPRAVAMI Nogometaši Zagorja so se na nadaljevanje prvenstva začeli pripravljati že pred dvema tednoma. V pomladanskem delu prvenstva jih v začetnih šestih krogih čakajo kar težke tekme s praktično vsemi nasprotniki, ki kandidirajo za vrh lestvice. Tu ne moremo prišteti Rudarja izTrbovelj. a tekma z njim bo vse prej kot lahka, saj gre za tradicionalni zasavski derbi. Udeležba na treningih je zelo spodbudna, trener Bantan pa ima sedaj na spisku kar 29 igralcev. Od tega sta Uranič in Jorgovan v vojski. V klubu upajo, da bodo dosegli, da se bosta omenjena igralca lahko udeležila nekaj treningov in tekem. Treningom seje priključilo tudi 5 mladincev (Mrva, Vipotnik, Smrkolj, Bajraktarevič in Omerhodžič). Od novincev je že nekaj časa znano, daje prišel Petrušič, v teh dneh pa seje treningom priključil tudi vratar Grošelj iz Litije. S treningi sta začela tudi v jesenskem delu poškodovana Bojan Šink in Dejan Povšnar. Na začetku priprav pa so se srečali tudi s prvo poškodbo. Sicer ne gre za novo poškodbo, saj je vratar Bantan poškodbo komolca vlekel že nekaj časa. V teh dneh je bil tudi operiran, pričakuje pa se, da bo v desetih dneh začel trenirati s polno močjo. Zagorski trener Bantan ima v načrtu od deset do trinajst pripravljalnih tekem, od 15.2 do 18.2. pa bodo odšli na priprave v Fieso (Hotel Barbara), kjer bodo odigrali tri tekme in opravili tri treninge. Peter Molnikar BORILNE VEŠČINE MEDNARODNO TEKMOVANJE REPREZENTANC V ITALIJI V italijanskem mestu Rovigo je konec januarja potekalo mednarodno tekmovanje reprezentanc Italije in Slovenije v šemi kontaktu. Slovensko ekipo so sestavljali fantje iz kluba Taekwondo Izola, iz kluba Budokai Nova Gorica ter Kisovčan Igor Kalšek iz kluba Pon-do-kwan Zagorje pod vodstvom novogoriškega trenerja Benka. Selektor reprezentance Slovenije V. Sitar ter pomočnik selektorja Zagorjan A. Miklavčič se tekmovanja zaradi bolezni nista udeležila. Reprezentanca je bila po besedah Igorja oslabljena in skorajda brez izkušenj iz večjih tekmovanj. Večina, razen Makuc in Igor, so barve Slovenije zastopali prvič. Italijani so imeli v svojih vrstah zelo izkušene "borce", med njimi tudi svetovnega prvaka iz leta '95, ter letošnjega prvaka sveta G. Fracarola. Italijani so bili v dvobojih boljši ter premagali Slovenijo z rezultatom 5:2. Točki za Slovenijo sta priborila Uroš Makuc ter Igor Kalšek, ki seje v zadnji borbi srečal s prvakom Fracaroliem in z njim dosegel neodločeni rezultat 10:10. Igor Goste KEGLJAŠKI KOTIČEK V soboto in nedeljo, 17. in 18. januarja seje nadaljevalo državno prvenstvo v kegljanju. V soboto, v 12. krogu sta se v Hrastniku, v zasavskem derbiju, pomerila domači Sinet in trboveljski Rudar. V razburljivem srečanju je z rezultatom 5 : 3 (5485 : 5481), torej le za 4 keglje, zmagal gostujoči Rudar. Največ kegljev je podrl Uroš Stoklas (956), ki pa že dolgo časa igra odlično. Ženska ekipa Rudarja je v Izoli izgubila z rezultatom 6 : 2 (2377 : 2354). 13. krog- Rudarje gostil Gorico- Tekstina. Tekma se je končala z rezultatom 6:2 (5531:5311). Uroš Stoklas je znova metal izvrstno, saj je podrl kar 1012 kegljev. Pri domačih so zmagali še Golič, Hribar in Mažgon z 928 podrtimi keglji. Hrastničani so bili manj uspešni, kljub dobremu odporu, in v Postojni 12. SVEČANA 1998 izgubili z rezultatom 5:3 (5516:5417). Odličen rezultat sta dosegla tudi dva Hrastničana: Mijatovič, ki je podrl 974 keglje in zmagal ter Duh, ki je zmagal z 969 podrtimi keglji. Lestvica po 13. krogu: L Konstruktor (23 t.) 2. Iskraemeco (23) 4. Rudar (15), 8. Sinet Hrastnik (6). V ženski prvi ligi so kegljavke Rudarja na domačem igrišču osvojile točko. Lestvica po 13. krogu: 1. Miroteks (24), predzadnje ali 9. Rudar s 7. osvojenimi točkami. Litija, ki poleg druge ekipe Rudarja,igra v 2. ligi vzhod, je po 10. odigranih krogih na drugem mestu s 15. osvojenimi točkami. Do 10. kroga so bili Lilijani celo v vodstvu, žal pa so v tem krogu izgubili v Žalcu z rezultatom 6:2. Rudar II. je doma izgubil z rezultatom 7:1 in je trenutno na 7. mestu z 10. točkami. Moška ekipa Hrastnika je v 3. ligi vzhod zadnja s 4. točkami. Igor Goste KOŠARKA - 1.B SKL V naši, po moči drugi košarkarski ligi, so se pretekli konec tedna odvijali zanimivi dvoboji. Košarkarjem Hrastnika je uspelo veliko neugodno presenečenje, saj so doma izgubili z ne preveč kakovostno ekipo Ježice in nadaljujejo z predstavami po sistemu toplo-hladno. Tudi Zagorjani niso bili nič kaj bolj uspešni, saj so v derbiju zabeležili poraz v Kranju. Tako so le še bolj zakomplicirali položaj na vrhu lestvice in obeta se nam zanimiv boj za štiri mesta, ki vodijo v končnico. Lilijani bi morali igrati s Cometom, a je bila tekma prestavljena. V naslednjem krogu se nam obeta pravi košarkarski spektakel, saj bomo v Zagorju priča zasavskemu derbiju med Zagorjem in Hrastnikom. Tako lahko pričakujemo dobro predstavo obeh ekip in polne tribune. Peter Molnikar ŠPORTNI RADAR * NOGOMET - ŠTADION ZAGORJA 14.2. ob 15.00: ZAGORJE - LAŠKO 19.2. ob 15.30: ZAGORJE - SET VEVČE * ROKOMET - ŠPORTNA DVORANA HRASTNIK 14.2. : RK DOL TKI HRASTNIK -RK RADEČE * KOŠARKA - ŠPORTNA DVORANA ZAGORJE 14.2. ob 19.30: KK ZAGORJE - KK GD HRASTNIK ŠPORTNA DVORANA HRASTNIK 21.2. : KK GD HRASTNIK - KK UNION OLIMPIJA ml. 12. SVEČANA \m PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA 1997 V TRBOVLJAH Vsem nam je ostala v spominu lanskoletna prireditev. Tokrat so se športniki in ostali ljubitelji športa zbrali v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje, kjer sta žirija za priznanja in odbor za vrhunski šport po znanih kriterijih izbrala tiste športnike in športne delavce, ki so jih njihove sredine predlagale za priznanja. Po skromni predstavitvi ostalih športnikov, ki letos niso dobili priznanj, je predsednik odbora za vrhunski šport g.Ervin Mlakar podelil zlata, srebrna in bronasta priznanja najuspešnejšim športnikom, katere so prejeli: BRONASTA ZNAČKA: - Anja Vajdič - Bogdan Hribar - ekipa mlajših dečkov Plavalnega kluba Rudar Trbovlje - ekipa Osnovne šole Trbovlje v košarki SREBRNA ZNAČKA: - Aljoša Seiko - ekipa mlajših mladincev Karate kluba Tika Trbovlje - ekipa članov Karate kluba Tika Trbovlje ZLATA ZNAČKA: - Matjaž Jazbec - Matej Duranovič - OŠ Trbovlje (starejše deklice - košarka) - ekipa starejših dečkov Karate kluba Tika Trbovlje V LETU 1997 SI JE PRIZNANJA PRISLUŽILO 7 ŠPORTNIH DELAVCEV (OD TEGA 5 PLAKET ZVEZE ŠPORTNIH DRUŠTEV TRBOVLJE IN 2 BLOUDKOVI Športnica Trbovelj leta 1997 - Metka Lukančič, ki je medtem že zaključila svojo kariero. ZNAČKI TER ENO POSEBNO PRIZNANJE): - Albin Kastelic (bronasta plaketa) - Janez Pristav (bronasta plaketa) - Brane Dragič (bronasta plaketa) - Alojz Hriberšek (srebrna plaketa) - Anton Drnovšek (srebrna plaketa) - Strelsko društvo Trgo-trans Trbovlje (posebno priznanje) - Miha Troš (bronasta Bloudkova značka) - Miran Frelih (bronasta Bloudkova značka) NAJBOLJŠA ŠPORTNA EKIPA 1997: - Članska ekipa Strelskega društva Alojz Hohkraut NAJ ŠPORTNICA LETA 1997: - Metka Lukančič NAJ ŠPORTNIK LETA 1997: - Oto Strakušek Generalna pokrovitelja prireditve: Občina Trbovlje in Cementarna Trbovlje Ostali donatorji: Ljubljanska banka -Banka Zasavje, Goltes snowboarding, Zavarovalnica Triglav, Tovarna pohištva Trbovlje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Telekom, Samps, Dinos, Zasavski računski center, Zlatarstvo Trbovlje ter Foto Weiss. Alma Mujič JADRALNI KLUB "KAVKA" KISOVEC ZADOVOLJEN Z MINULO SEZONO Letošnja oz.lanska sezona je bila za Klub jadralnih padalcev "Kavka" Kisovec zelo delovna in uspešna. Čeprav so upali na tak uspeh, se je ob koncu tekmovalne sezone pokazalo, da trud članov (tekmovalcev) ni bil zaman. V Slovenskem pokalu so tekmovali v osmih tekmah v natančnem pristajanju in tako ekipno kot posamezno dosegali vidne rezultate. Ob zaključku sezone.so od skupno 30 klubov ekipno dosegli 5.mesto, posamezno pa je od cca 180 tekmovalcev uvrščenih 12 članov kluba Kavka Kisovec. V članskih tekmah so doma izvedli 5 tekem v moški in ženski konkurenci. Pri slednjih je bil vrstni red sledeči: I Jelka Groboljšek. 2.JercaVučetič, 3.Jadranka Bjeloševič. Pri moških je prvo mesto dosegel Matej Gošte, drugo Zvone Pograjc, tretje pa Ludvk Groboljšek. L.G. ŠAH Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za mesec februarje igralo 24 šahistov. Odigrano je bilo 11 kol, švicarski sistem. Turnirja se je udeležilo 6 šahistov iz Zagorja in eden iz Litije. Med mlajšimi seje najbolje uvrstil Marko Žagar (13.mesto). Hinko Jazbec pa je z desetimi zmagami kar premočno zmagal. Delni vrstni red: L Hinko Jazbec (110.0), 2. Janez Grčar (8.0), 3.Franc Kotnik (8.0), 4.Alojz Cerar (7.5), S.Jože Kotar (7.0), b.Alojz Vodeb (6.5). 7.1 van Jovič (6.0),... U.Z. Na državno osnovnošolsko prvenstvo v šahu seje uvrstilo 8 najboljših igralcev in igralk iz kvalifikacijskega zasavskega tekmovanja. Državno osnovnošolsko prvenstvo je bilo v Mariboru. Igralo seje po starostnih skupinah. V skupini do 11 let je zmagala Mateja Madronič, Edita gabrič (OŠ Trbovlje) je bila 29. V skupini do 9 let je Nik Žlak (OŠ Alojz Hohkraut) osvojil 1 S.mesto, Tilen Poje (OŠ Tončke Čeč) je bil 37. V skupini dečki do 11 let je bil Gašper Vozelj (OŠ Trbovlje) 31, v skupini fantje do 13 let je bil Marko Žagar (OŠ T.Čeč) 19., v skupini do 15 let pa je bil Luka Trebežnik (OŠ Ivan Cankar) 9., 22.Primož Vozelj (OŠ Trbovlje). Večina otrok iz Trbovelj je na tako močnem turnirju nastopila prvič. Dosegli so pričakovane rezultate, čeprav se je pokazalo, da trboveljski otroci namenjajo premalo časa šahu za vidnejše uvrstitve. Najboljša posameznika v članskih tekmah v natančnem pristajanju. U.Z. STVO? h I MIHA KOVAČIČ PETI NA MLADINSKEM ^ EVROPSKEM PRVENSTVU , / V dneh od 6.do 8.februarja je v glav/ mestu Grčije, v Atenah, potekalo 25.e' mladinsko prvenstvo v karateju. Tokrat sta barve Slovenije zastopal člana Katare kluba Trbovlje, Jerneji Miha Kovačič. Oba sta nastopila kadetov in sicer Simerl v kateg/ Kovačič pa v kategoriji do 70 I Jernej je svoj prvi uradni nastop opravil uspešno, čeprav v drugem krogu s strani tekme z minimalnim rezultatom rf verjetno najmlajši udeležene, tri dni pred tekmovanjem d< pogoj za udeležbo na prve* Zelo uspešno pa je na j kije na Evropskem prvensi Miha je premagal vse nasj V borbi za vstop v finale je s 3:1. V borbi za bronasto m. s slovaškim reprezentantom i peto mesto. S tem seje priklju trboveljskim karateistom Ron. Kranjcu, ki imajo v svojih vitn z naj višjih evropskih tekmoval RC PRVINE TRBOVBiiu v jCJULNIJL organizira 2. tradicionalno tekmovanje NOVA REKREACIJA za izbor najboljših kmečkih drobot, ki bo v mesecu marcu '98 Prijavnico pošljite na naslov RC PRVINE ali na časopis ZASAVC. Rok prijav 20.2.1998. PRIJAVNICA - domača salama - sir - domača klobasa - kruh - želodec - potica - pecivo - žganje IME IN PRIIMEK : NASLOV SOBOTNE POPOLDNEVE REZERVIRAJTE ZA IGRANJE BADMINTONA |. / OŠ ALOJZ HOHKRAUT informacije mobitel 0609-626-781 SALON POHIŠTVA Cesta 9. avgusta 105,1410 Zagorje, tel./fax: 0601 64 306 V FEBRUARJU POPUST DO 20% Delovni čas od 8.do 12. in lO.od 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. ■ li meri je maketa podobna fku. TRGOVINE MEKOl - Trbovlje, Trg revolucije 10 MEK02 - Hrastnik, Ulica Aleša Kaple 8/a Prodaja maket, modelov, plišastih igrač, avtomobilov na daljinsko vodenje VELIKA IZBIRA PUSTNIH MASK IN OBLAČIL! Trg svobode 20, 1410 TRBOVLJE, Slovenija tel./fax: 0601 26 622, 30 880, tel: 0601 26 516, 30 881 http://www.metronic-komet.si/e-mail:info@metronic-komet.si velj, ki uvaža in prodaja modele in makete, je bilo razstavljeno več kot 100 maket in okrog 40 modelov. Model in maketa se med seboj kar precej razlikujeta. Pri maketi je bistvenenega pomena videz in originalnost. Tako so npr. avtomobilske makete do najmanjših podrobnosti podrobne "originalu", le da so pomanjšane. Na razstavah, kjer se makete tudi ocenjujejo, sodniki ocenjujejo zunanji videz, barvanje, notranjost, videz motorja, podvozje... Važno je torej, v i modelu pa je poleg obnosti pomembna tudi kcionalnost. To pomeni, da ,ra model tudi delovati: /tomobil voziti, letalo leteti in ladja pluti. Radijsko vodeni modeli avtomobilov se v grobem delijo na modele off-road, ki so namenjeni za vožnjo po terenu in modele cestnih vozil, katerih vožnja je omejena le na asfaltirane površine. Modele ponavadi poganja bencinski motor. Prostornina motorja je odvisna od velikosti modela. Pri razmerju 1:5 ima motor 22.5 ccm, pri razmerju 1:8 pa 3.46 ccm. Motorji s 3.46 ccm se zavrtijo tudi do 32.000 obratov na minuto in zmorejo 1.25 konjskih moči. To omogoča modelu največjo Sponzor strani; PETROL hitrost okrog 120 kilometrov na uro, pospeški pa so boljši od večine avtomobilov. Pogon je lahko na dve ali pa na vsa štiri kolesa. Off-road modeli so praktično prisiljeni na štirikolesni pogon, pri cestnih modelih pa najdemo obe različici, od katerih ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Dvokolesno gnani modeli razvijejo višjo končno hitrost, saj so izgube zaradi pogona manjše, štirikolesni pogon pa ponuja boljši oprijem v zavojih. Oprijem je precej odvisen tudi od kvalitete gum. Na hitrost modela ima velik vpliv tudi gorivo. Gorivo je mešanica metanola, sintetičnega olja in nitrometana (od 5 do 25%). Zlasti nitrometan ima velik vpliv na kvaliteto, s tem pa tudi na ceno goriva, ki znaša okrog 1500 SIT na liter. Za krmiljenje, pospeševanje in AVTOKLEPARSTVO A JEREB KOSOVELOVA KE 1410 ZAGORJE * avtoravnanje na ravnalni mizi * avtokleparstvo * avtoličarstvo * avtovleka informacije na telefon 0601 61 756 ali mobitel 0609 614 867 zaviranje se uporabljajo posebni servomotorji, ki imajo navor do 250 N/cm. Ti servomotorji so povezani s sprejemnikom, katerega krmilimo z radijsko vodeno napravo. Naprava vodi avtomobil do 2 kilometra daleč, vendar tu domet ni tako pomemben, saj po nekaj sto metrih modela praktično ne vidimo več. Nasprotno je pri letalih domet krmilne naprave ključnega pomena, saj lahko "podivjan" model, ki je izven dosega radijsko vodene naprave, povzroči veliko škodo. Na splošno je vodenje letala precej bolj komplicirano kot vodenje avtomobila, saj mora biti letalo ves čas v gibanju, nanj pa vplivajo tudi vremenski pogoji. Poleg modelov avtomobilov in letal obstajajo še modeli helikopterjev in čolnov ter razni eksperimentalni modeli (rakete, zrakoplovi, podmornice, raketoplani...) Modeli pa niso samo za zabavo, saj se z njimi lahko udeležimo tudi različnih tekmovanj, ponekod potekajo tudi državna prvenstva v radijsko vodenih modelih avtomobilov. Tekmovanja potekajo tako na off-road terenih, kot na asfaltnih pistah, tekmujemo pa lahko le z modelom, ki popolnoma modelarskega združenja FA1. Tudi tukaj so dirke pomanjšana kopija avtomobilskih dirk, saj dirkalni modeli dosegajo astronomske cene. Samo profesionalen motor stane 1000 DEM, za ta denar pa lahko kupite tudi povsem soliden model avtomobila z vsemi sestavnimi deli. Poleg tega pa obstajajo še posebne dirkalne gume, amortizerji z nastavljivo trdoto in oddaljenostjo od tal, posebni pogonski sklopi in tako naprej. Najbrž ste že sami ugotovili, da je modelarjenje v vseh elementih pomanjšana različica športa, le entuziazem in popolna predanost modelarjev nista nič manjši, kot pri "originalih". In če vasje branje tega prispevka navdušilo za modelarski šport, lahko dobite odgovore na vsa vprašanja pri dveh navdušenih modelarjih: Primož Jelševar, Selo 61, Zagorje, tel. 64-029 in Aleš Šinkovec, Orehovica 16, Izlake, tel. 74-200. Piše: Primož Kostajnšek PETROL PROTON Morom m hovih dimemij. ZASAVSKI "ERKER" ZARADI NEUPOŠTEVANJA ČASOVNE PREPOVEDI POVZROČIL NESREČO Hrastnik, 23.1. ob 10.27 uri je M.P. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke renault 4 po magistralni cesti od Hrastnika proti Zidanem mostu. Ko je z vozilom pripeljal v Suhadolu do časovne omejitve prometa (na tem odseku zaradi ozkega vozišča poteka promet izmenično enosmerno), je kljub prepovedi z vožnjo nadaljeval. V bližini hiše Suhadol 1 (na zoženem odseku ceste), je z vozilom zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal DJ. iz Hrastnika. D.J. se je sicer z vozilom umikal v desno, vendar je kljub temu s prednjim levim delom vozila trčil v levo bočno stran osebnega avtomobila M.P. Na vozilih je nastalo za najmanj 95.000 SIT škode. Zoper M.P, kateremu je bila zaradi neupoštevanja prometnega znaka izrečena tudi denarna kazen na kraju prometne nezgode, je bil podan predlog SP. TRČIL V ŠTIRI VOZILA Hrastnik, 4.2. ob 05.45 uri je T.B. iz Levca vozil tovorni avtomobil znamke daimler benz po regionalni cesti od Riklovega mosta proti Steklarni Hrastnik, kjer je dohitel pred njim vozečega voznika os.avtomobila, ki je zavijal desno. Ker se T.B. za njim ni uspel varno ustaviti, ga je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje med zaviranjem zaneslo na levo stran cestišča, nato pa čez vozišče na pločnik in preko njega na parkirni prostor, kjer je trčil v štiri parkirana vozila in jih poškodoval. Na vozilih je nastalo za najmanj 300.000 SIT škode, sledi pa predlog zoper T.B. OBRNILO GAJE NA STREHO Hrastnik, 7.2. ob 23.30 uri je V.D. iz Trbovelj vozil osebni avtomobil znamke opel astra po regionalni cesti od Riklovega mosta proti savskem mostu v Hrastniku. Na cesti 1.maja je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje na spolzkem cestišču izgubil oblast nad vozilom, z njim trčil v dvignjen betonski robnik, kjerje vozilo obrnilo za 180 stopinj, nato pa drselo po grbini ter se prevrnilo na streho in tako drselo še nekaj metrov in na cesti na strehi tudi obstalo. V nezgodi voznik, prav tako pa tudi sopotnika, nista bila poškodovana, vozilo pa je popolnoma uničeno in je na njem nastalo za najmanj 700.000,00 SIT škode. Policisti so zoper V.D. podali predlog SP- ju. ZAPEUAL V OBCESTNI JAREK IN TRČIL V BETONSKO OGRAJO Hrastnik, dne 8.2. ob 20.40 uri je S.M. iz Dola pri Hrastniku vozil osebni avtomobil znamke seat cordoba po lokalni cesti iz smeri Ulice prvoborcev preko Blat proti Partizanski cesti na Dolu pri Hrastniku, kjerje zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, s katerim je zapeljal v obcestni jarek in trčil še v betonsko ograjo. Na vozilu je nastalo za najmanj 450.000 Jnrr» n j.frji.n SIT škode. Policisti so zoper njega podali predlog SP-ju. Ko so bili policisti še na kraju prometne nezgode, pa je bil dežurni PO obveščen, daje tudi v Turju prišlo do prometne nezgode. Tudi tja so pohiteli policisti in ugotovili, daje ob 20.45 uri G.N. iz Sedraža vozila lado nivo po lokalni cesti po klancu navzdol. Pri hiši Turje 8a je zapeljala na levo stran v trenutku, ko ji je nasproti z BMW-jem 520i pripeljal L.M. iz Rimskih Toplic ter s prednjim levim delo trčila v prednji levi del vozila L.M. Na vozilih je nastalo za 300.000 SIT škode. Zoper G.M. so policisti podali predlog SP-ju. POŠKODOVAL AVTOMOBIL IN 0DPEUAL NAPREJ Hrastnik, 3.2. je P.N. iz Dola prijavila na PO Hrastnik, da ji je neznan voznik dne 2.2.1998 poškodoval osebni avtomobil Volkswagen golf, katerega je imela parkiranega na parkirnem prostoru na Dolu pri Hrastniku. Policisti so z zbiranjem obvestil in s pomočjo občanov ugotovili, daje nezgodo, pri kateri je nastalo za najmanj 50.000.00 SIT škode, povzročil H.S. iz Trnovega hriba nad laškim, kateri je sicer na kraju ustavil, po pogovoru s prijateljem, kateri mu je predlagal, naj z vožnjo nadaljuje, pa odpeljal s kraja nezgode, ne da bi oškodovanki sporočil svoje podatke. S povzročiteljem so razgovor opravili policisti PP Laško, policisti PO Hrastnik pa so zoper njega podali predlog SP-ju. Z OGLEDALOM POŠKODOVAL PEŠKO Litija, 28.1. ob 7.10 je D.M. vozil avto proti Litiji. Na Bregu je tik pred križiščem dohitel pešakinjo, kije hodila po desni strani proti Litiji. Pri srečanju jo je zadel z zunanjim desnim ogledalom in ji zlomil levo podlaht. Sledi predlog. ZAPELJALA S CESTE Dolina Sopote, 29.1. Voznica K.M. je vozila iz Radeč proti Litiji in zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste. Nastala je materialna škoda. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Litija 1.2. ob 11.57 seje v Selšku zgodila prom. nesreča, ki jo je zaradi vožnje po levi povzročil R.A. in trčil v pravilno vozeči avto J.Z. Po nezgodi je pobegnil, a so ga izsledili. Sledi predlog. VOZIL VZVRATNO IN TRČIL V AVTOMOBIL Renke, 4.2. ob 8.15. Na predelu ceste, kjerje zožitev, je T.M., voznik tovornjaka, vozil vzvratno in se zaletel v osebni avto, ki je čakal na prosto pot. Sledi predlog. V ZGORNJEM LOGU ZAPELJALA S CESTE Zgornji Log 7.2. ob 10.37. Kitajski državljan L.J. je v Zgornjem Logu zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil na streho. Sledi predlog. 8.2. Spet Zgornji Log. Ob 01.50. B.R. je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v usad in se nato prevrnil na streho. Ugotovili so, daje bil vinjen. tako, da se bo zagovaijal pri sodniku. OPRAVIČILO Vozniku BMW-ja, za katerega smo v 2.številki Zasavca (29.januarja) zapisali, da je "divjal". PREHITEVAL "V ŠKARJE" Zagorje, 4.2. ob 15.20 je voznik R.U. na Kolodvorski cesti prehiteval "v škarje". Ko je opazil, da bo prehitevanje otežkočeno, je začel zavirati. Zaneslo ga je v nasproti vozeči avto. Škoda znaša 200.000 SIT. v postopek pa bo prijavljen tudi voznik prehitevanega vozila, ker je pri prehitevanju povečeval hitrost in oviral prehitevanje. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI JE AVTO OBRNILO NA STREHO Zagorje, 7.2. ob 18.30 je prišlo do prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Voznika osebnega avtomobila F.R. je v Jesenovem v desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti pričelo zanašati in ga obrnilo na streho. Po 15-ih metrih gaje prevrnilo nazaj na kolesa. Pri tem je potnica v vozilu dobila hude telesne poškodbe in sojo odpeljali v Bolnico Trbovlje. RAVBAJO KOT SRAKE 30.Lob 17.10 je V.P. prijavil, da mu je neznanec v Litiji ukradel med 27. in 30.januarjem kotel za kuhanje žganja, vreden 70.000 SIT. Sledi ovadba. Kresnice, 4.2. ob 06.05 so iz trgovine KZ Merkator Kresnice obvestili, da so jim preko noči vdrli v trgovino in odnesli precejšno količino cigaret v vrednosti od 400.000 do 500.000 SIT. Našli jih bodo. Isti dan ob 7.00 so vlomili v lekarno na Partizanski cesti v Litiji, odnesli pa so radiokasetofon. Zelo ga pogrešajo. 5.2. ob 9.05 so obvestili policijo, da je neznanec na Dolgi njivi vlomil v kovinski zabojnik last podjetja Gozd Ljubljana in odnesel več vrst orodja. Dne 5.2. so policisti PO Hrastnik pri delu na terenu preverjali lastništvo kombiniranega vozila znamke Cimos, reg.št. MS 28-32A, katero je bilo zaklenjeno parkirano na parkirnem prostoru pod žel. postajo v Hrastniku. Ugotovili so, daje bilo že 30.12.1997 vozilo ukradeno na območju občine Lendava. Policisti so vozilo naslednjega dne vrnili lastniku, storilca tega dejanja pa še iščejo. Dne 9.2. je bilo iz TKI Hrastnik sporočeno, da je neznan storilec izpod pokrite garaže pri upravni zgradbi TKI Za Savo v Hrastniku ukradel osebni avtomobil znamke renault 25, reg.št. LJ E8-99C. Vrednost avtomobila znaša okoli 15.000 DEM, policisti pa prosijo vse občane, ki bi karkoli vedeli o tej tatvini oz.odvzemu motornega vozila, naj to sporočijo na PO Hrastnik ali na telefon 113. 26.1. ob 13.35 je T.Z. iz Hrastnika prijavil na PO Hrastnik, da je bilo vlomljeno v vozilo znamke VW caddy, last TKI Hrastnik. Policisti ?x ? d tl in tl n 12. SVEČANA 1998 Aufbiks £ Na PO Hrastnik seje 7.2. ob 02.20 uri zglasil mladoletnik A. A. iz Hrastnika in povedal, da ga je v WC-ju nočnega lokala Shake's pretepel neznanec. Policisti so pohiteli na kraj, kjer so ugotovili, da je mladoletnika pretepel K.B. iz Hrastnika, vendar je lokal še pred prihodom policistov zapustil. Policisti se bodo z njim pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP. £ 7.2. je bilo dolgčas B.M.-ju in G.D.-ju, mladoletnikoma, ki sta močno pijana razgrajala pri stanovanjskem bloku na Novem Logu. Ker je bilo pri B.M.-ju ugotovljeno, da obstaja sum, da seje zaradi prevelike zaužite količine alkohola z njim tudi zastrupil, je bilo na kraj poklicano reševalno vozilo ZD Hrastnik, ki jc B.M.-ja tudi odpeljalo. Za oba mladoletnika bo epilog znan po pogovoru s sodnikom za prekrške. £ Ja, to se pa verjetno hrastniškim policistom še ni zgodilo. Dne 7.2. ob 01.50 so dobili obvestilo, da se neka oseba z osebnim avtomobilom vozi po stopnicah na Novem Logu. Policisti so na kraju ugotovili, da seje z osebnim avtomobilom znamke zastava 101 po stopnicah na Novem Logu 7 peljala S.U. iz Podvin nad Zagorjem, katera je policistom povedala, DA SE JE ZGUBILA V HRASTNIKU !!??!!. Policisti so bili malce šokirani in odredili preizkus alkoholiziranosti, kateri pa je pokazal le 0.2 g/kg alkohola. Kljub temu pa bodo policisti zoper njo represivno ukrepali. PO POSTOPKU SO JI POLICISTI POKAZALI PRAVO POT DOMOV PO CESTI, KI JE TUDI SICER NAMENJENA ZA VOŽNJO MOTORNIH VOZIL. £ Baseball je v Sloveniji čedalje bolj priljubljen šport, leseni kiji pa so do nas prišli že pred baseballom. In kako boli. če te nekdo z njim udari, je 31.1. ob 21.07 spoznal B.T. Pred lokalom J&J sta se namreč sprla in stepla L.E. in B.T. L.E. je v hudo razgretem pogovoru uporabil lesen kij, sledi predlog. Sodniku bo razložil, kaj je s kijem hotel povedati. £ Litija, 2.2. ob 18.25. Pred blokom na Brodarski sta se sprla in stepla Č.J. in Č.R. Kdo je oz. ni kriv, bosta vsak zase povedala sodniku. £ 6.2. ob 10.44 sta se na Petrolovi črpalki na Ljubljanski cesti v Litiji sprla Š.B. in J.B. Pri pogovoru sta bila tako vneta, daje J.B. z roko treščil Č.B. Mahanje bo pojasnil SP-ju. £ 7.2. Šmartno, ob 22.30. V lokalu Justin je Š.J. razgrajal, grozil natakarici, razmetaval pepelnike in kozarce, dokler ga niso odpeljali. Sledi predlog. so s kriminalisti opravili ogled in ugotovili, da je neznan storilec vlomil v vozilo TKI, iz njega pa ukradel akumulator, hladilnik motorja in dmge dele, s kaznivim dejanjem pa je oškodoval TKI za najmanj 60.000 SIT. Policisti storilca še POLICISTI OPOZARJAJO VSE OBČANE, NAJ NE PUŠČAJO PREDMETOV V ČAKALNICAH! RDEČI PETELIN "»-e 6.2.1998 ob 14.35 uri so odšli policisti "n kraj požara. Zagorelo je namreč - D.J. iz Brdc kuril grmičevje, genj razširil na travnik in je ^00 m2 travnika. Požar so Hrastnik in Marno in s svojim intervenuiranjem preprečili nastanek večje škode. Policisti opozarjajo občane, da so zelo previdni, saj je požarna ogroženost zaradi vremenskih razmer (suho in mrzlo vreme, vetrovno, brez snega ali drugih padavin) zelo velika. PES UGRIZNIL IN NAPADEL OTROKA V LITIJI IN DVA OBČANA V HRASTNIKU 28.1. ob 1 l.lOsoiz Zdravstvenega doma Litija javili, daje pes, last F.A. v Pustem Javorju ugrizel otroka in ga poškodoval po ušesu in vratu. Zoper lastnika sledi predlog. 4.2. ob 05.20 pa je F.N. iz Hrastnika prišel na PO Hrastnik in povedal, da gaje na Cesti padlih borcev napadel pes rotvajlcr. Dobro uro kasneje je na postajo poklicala J.Z. iz Hrastnika in povedala, da je tudi njo napadel pes rotvajlcr. Policisti so ugotovili, da jc pes, ki je zelo nevaren, last S.A. iz Trbovelj, kateri ga ni imel pripetega oz. zavarovanega pred napadi na ljudi, zato so zoper njega po pogovoru podali predlog SP-ju. DELOVNA NEZGODA 28.1. V Zapodju v kamnolomu Zapodje je prišlo do delovne nezgode. Popustilo je verižno natezno dvigalo pri žičnici, nihalna vrv seje tako zanihala, da sta dva delavca padla 4 metre globoko, Pri tem dobila lažje teli poškodbe. OBČANKA NA POSTAJO PRINESLA 52 NABOJEV 30.1. je občanka prišla na pol.postajo v Litiji, prinesla 52 različnih nabojev, ki jih je našla doma v hiši. Shranili sojih. MLAJŠI MOŠKI LEŽAL NA CESTI 5.2. ob 3.30 je pol. patrulja na Ponoviški cesti našla mlajšega moškega (B.M.), ki je ležal na cesti. Bilje že močno podhlajen in so ga odpeljali v ZD na nadaljno oskrbo. Badminton Zagorje Tel.: 0609-626-781 e v vaše srce! 12. SVEČANA 199« n i JJ-LLi. 13 J ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolnili morale le priloženo naročilnico in jo * * poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko . * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L — — — —------------------------— — — — — — — — — — — — JI STANOVANJA, PARCELE PRODAM dvo in polsobno stanovanje v Zagorju, 73 m2, centralna, toplovod, balkon, sušilnica. KRS. cena 77.000 DEM. tel.:64-211 (po20.uri) PRODAM zazidljivo parcelo površine lha v Šklendrovcu nad Zagorjem - nadomestna gradnja, tel.: 78-127 PRODAM zazidljivo parcelo z lokacijskim dovoljenjem, 1200m2 v bližini Litije, tel.: 061/881-045 PRODAM hišo na Jablanici 17b (nad Boštanjem), 10x11, s centralno na olje in telefonom. opremljena kuhinja, zraven je vrt v izmeri 600 m2 (vse ograjeno), tel.: 0608/82-850 NAJAMEM stanovanje v Hrastniku, Trbovljah ali Zagorju (garsonjero ali enosobno), tel.:45-307 (po 15.uri) PRODAM zazidljivo parcelo za vikend na Zgornjih Izlakah, tel.: 61-003 ali 73-584 NAJAMEM garsonjero ali manjše enosobno stanovanje v Hrastniku, tel.: 41-897 (od 19.ure dalje) KUPIM bivalni vikend v okolici Litije. Ponudbe pod: 60.000 DEM. CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. AVTOMOBILI, DELI PRODAM TAM-T 170. kiper. letnik 1982, cena 5.000 DEM. reg. do 4/98, tel.: 21-841 PRODAM skuter Piaggio-tajfun, izdelan aprila 1997, inf. na tel.: 24-121 RAZNO PRODAM slivovko in frezo motokultivalor Gorenje muta, tel.: 76-343 PRODAM 3 želve, z akvarijem, filtrom, hrano in kamni, cena po dogovoru, tel.: 39-129 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM 386 DX40 Mhz, 520 Mb, HDD, oba disketarja, miška, mini tower, ohišje, ČB monitor, programi, za 47.000 SIT. tel.: 65-114 (popoldne) PRODAM previjalno mizo, cena 7.000 SIT, otroški avtosedež od 9 do 12 kg, skoraj nerabljen (cena 5.000 SIT). Prodam tudi kombiniran otroški voziček HAUCK za 10.000 SIT in dva vozička Marela po 2.000 SIT/ komad, tel.: 27-147 PRODAMdvoredni pletilni stroj Brother na kartice, z dodatki. Nudim inštrukcije. Kupcu podarim 5 kg volne, tel.: 43-076 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250 PRODAM sintcsajzer Yamaha PSR 19,100 inštrumentov (glasov). Za informacije kličite zvečer na tel.: 66-099 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo. Liziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 DIPLOMIRANI anglist/ nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 BREZPLAČNO inštruiram matematiko za OŠ, po želji tudi za SŠ, tel.: 63-105 (sobota, nedelja) INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 ČE ŽELIŠ LEPO ZASLUŽITI s prodajo I T**(4 fr Ir j. J r? potrebuje vsak, pokliči po 18.uri vsak dan na tel.: 62-167 DRAGA DAMA! Si želiš prijetnega pogovora ob glasbi? Pokliči na 64-420, izpolnim ti vse skrite želje (Šifra: Ljubezen ni vse) ALI ŽELITE DODATNI ZASLUŽEK? Izredno dobro prodajan artikel. Informacije na tel.: 62-167 (zvečer) VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO,tel.: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.0.0., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735 SMREKOV OPAŽ 1 .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. TeJ • nfW7fV> n°r . - 12. SVEČANA ID!IX Badmintonsko društvo SPIN ZAGORJE OTROCI - ponedeljek od 18.30 do 20.00 četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI - ponedeljek od 20.00 do 22.00 sreda od 20.00 do 22.00 sobota do 18.00 do 20.00 ZAKUP IGRIŠČ nedelja od 9.00 do 12.00(1 ura) TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAUT sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Društva diabetikov Zagorje, Hrastnika in Trbovelj OBVEŠČAJO, da bodo tudi letos organizirala poseben sedemdnevni program okrevanja v Zdravilišču Strunjan. Program bo potekal od 15. pa do 22.februarja 1998. Za celoten program, ki vsebuje sedem polnih penzionov v polsobi, posvet pri zdravniku, jutranjo rekreacijo, šolo kuhanja in izlet z večerjo na kmečkem turizmu, boste odšteli 40.500,00 SIT. Prijave sprejema Društvo invalidov Trbovlje, Ulica 1 .junija 4, Trbovlje. Koordinatorje Rudi Janežič, pri katerem tudi dobite vse dodatne informacije. Foto klub Hrastnik VABI na ogled fotografske razstave. Razstavljeni bosta kolekciji fotografij Terra Australis in Mreže, avtorja SimonaTanška, člana Foto kluba Hrastnik. Predstava bo potekala v zdravstvenem domu Hrastnik od 15.februarja do 15.marca. Vabljeni ! Društvo upokojencev Trbovlje Odbor za literarno dejavnost VABI v četrtek, 12.februarja ob 17.uri na literarni večer. Večer bo potekal v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje in bo posvečen dvema pokojnima trboveljskima literatoma - Janezu Mohorju in Francu Princu. Na tem večeru bodo člani odbora orisali življenje in delo obeh pesnikov, recitatorji pa bodo recitirali nekaj njunih pesmi. Večer bosta popestrila še violinist Slavko Žgajner in Franci Matko na sintesajzerju. Vabljeni! Delavski dom Zagorje VABI na ogled razstave 34.slikarske kolonije Izlake Zagorje, ki bo na ogled do 28.februarja v času prireditev, za naročene skupine pa izven lega časa. PRIREDITVE OB MESECU KULTURE V LITIJI Sobota, 14.2. ob 19.uri v Kulturnem domu Šmartno: -TA VESELI PUSTNI ČAS (celovečernaprireditev Folklorne skupine Javorje z gosti) Ponedeljek, 23.2. ob 19.uri v Matični knjižnici v Litiji: - SKLADATELJ PETER JEREB (predstavitev diplomske naloge Jožice Zupančič, sodeluje MoPZ Lipa Litija) Torek, 24.2. ob 11 .uri v OŠ Litija: - PUSTOVANJE Z ADIJEM SMOLARJEM Četrtek, 26.2. ob 17.uri v avli Občine Litija: - ODPRTJE RAZSTAVE (izbor del z otroških likovnih kolonij, prodaja izdelkov po simboličnih cenah) Klub jadralnih padalcev "Kavka" Kisovec VABI vse svoje člane na občni zbor, ki bo 14.2.1998 ob 18.00 v Smučarski koči na Mareli. Vabljeni! Rdeči križ Slovenije Območna organizacija Zagorje OBVEŠČA občane, da bo v Zagorju redna krvodajalska akcija v dneh 19.02.1998 od 8.00 do 15.00 in 20.02.1998 od 7.00 do 13.00 v Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje. Društvo za boj proti raku Ljubljana Sekcija za Zagorje, Trbovlje in Hrastnik OBVEŠČA vse sedanje in bodoče člane, daje članarina za leto 1998 ostala enaka in znaša 500,00 SIT. Članarino za člane iz zagorske občine lahko plačate v prostorih Društva invalidov Zagorje, Ulica talcev 1 v sredo, 4)marca 1998 in v sredo, 18.marca 1998 od 9.30 do 11.00 in od 17.30 do 19.00 ure. Delavski dom Trbovlje VABI na predstave, ki bodo potekale po sledečem programu: 12.2.ob 18.uri - nastop mlade kulturne skupine 13.2.ob lO.uri - 2.lutkovni abonma Pekarna Mi Imaš v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor 13.2.0b 19.uri - koncert McPZ KUD Ivana Novaka-Očka izTacna, MePZ Slavček Svobode Center in Mladinski pevski zbor Trbovlje 19.2.0b 20.uri - večer z Viktorijo in gosti 25.2.ob 12.uri - Veliki dobrodušni velikan v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana 26.2.ob 19.30 uri - 4.večerni abonma; Kralj Ojdip v izvedbi SMG Ljubljana Vabljeni! Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani St. 3/96 z dne 21.1.1998, Gradbena obrt Hrastnik d.o.o. v stečaju, Dol pri Hrastniku, Partizanska c. 59, objavlja drugo PRODAJO S PISNIM ZBIRANJEM PONUDB deleža na nepremičnini Cesta 3 julija 7, Hrastnik, ki zajema: - dvorišče, pare. št.228 v izmeri 106 m2, vpisano pri z.k. vložku št.578 k.o. Hrastnik-mesto - solastniški delež do 2/5 nepremičnine na parc.št.230, stavbišče v izmeri 1874 m2, 231, stavbišče v izmeri 92 m2 in dvorišče v izmeri 1175 m2, pripisani pri z.k. vložku št. 470 k.o. Hrastnik mesto. 1. Izklicna cena je 16.800.000,00 SIT. 2. Rok plačila kupnine je 2 meseca od dneva sklenitve pogodbe naenkrat in v celoti pred prenosom deleža nepremičnine v last. 3. Znesek varščine je 10% izklicne cene, ki jo ponudnik plača na žiro račun Gradbena obrt Hrastnik d.o.o. v stečaju št. 52710-690^10285 do zadnjega dne pred dnevom odpiranja pisnih ponudb in je pogoj za konkuriranje pri prodaji. Neuspelemu ponudniku se vrne varščina v roku 15 dni po dnevu odpiranja pisnih ponudb, uspelemu ponudniku pa se vplačana varščina všteje v kupnino. 4. Uspeli ponudnik je tisti, ki ponudi naj višjo ceno. 5. Ponudniki bodo o razpisu obveščeni v roku 8 dni po dnevu odpiranja ponudb. 6. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni po dnevu odpiranja ponudb. 7. Prometni davek in vse ostale stroške nakupa nosi kupec. 8. Ponudniki, pravne osebe, predložijo izpisek iz sodnega regi s tra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. 9. Delež na nepremičnini se kupuje po načelu videno -kupljeno in bremen prosto. Pisne ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah priporočeno v roku 8 dni od objave na naslov: Okrožno sodišče v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Tavčarjeva 9 z oznako "St 3/96 - zbiranje ponudb - ne odpiraj." Odpiranje ponudb bo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 25.2.1998 ob 9.30 uri v sobi 303/111. Dodatne informacije dobite po telefonu 061/132-20-76. GRADBENA OBRT HRASTNIK d.o.o. v stečaju W ^ MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC Dunajska c. 107 p.p. 3234, 1001 LJUBLJANA POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA, Trg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK Vse wfoRMAcijE dobiiE na teL štev,; 0601/41'084 MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA BIRO-10 d.o.o. računovodsko-knjigovodske storitve davčno svetovanje Rošulov Hilda Ulica pohorskega bataljona 28 tel.:061 347 301 RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. . ►»> RENT A CAR ►► KOMBI PREVOZI ►► VLEČNA SLUŽBA ►► FOTOKOPIRANJE ►►SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 1) n fl n r. ti n 3 m 12. SVEČANA 1998 r' 22.3.-20.4. Finance bodo v prihodnjih dneh vaša naj-večja skrb in ker vam bo sreča mila, vam bo uspelo na tem področju narediti velik korak naprej. Nekaj več težav boste imeli s čustvi. Št.: 8. Pokazati boste morali veliko iznajdljivosti. da vam določeni načrti ne bodo spolzeli iz rok. Odšli boste novim romancam naproti. Št.:23. 21.4.-21.5. «t 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. Ne tarnajte nenehno nad tegobami življenja. ker vas ljudje kmalu več ne bodo pripravljeni p o s 1 u š t a t i. Bodite bolj zaupljivli in se mirne vesti prepustite čustvom. Št.: 2. Veliko prijetnih ljudi boste srečali pri- j TT /U h.odn-ie dni' i Čeprav ste i zadnje čase i čustveno 1 precej zaprlei. se boste v družbi x znali sprostiti in uživali v , medčloveški toplini. Št.: 10 i Čeprav vam delo ne bo najbolj dišalo, vam službene obveznosti ne bodo dovolile počitka. Vloženega truda pa vam ne bo žal. saj se vam bo bogato obrestoval. Št.: 28. V vas se že nekaj časa nabira nezadovoljstvo. Boljše bo, da si kar sami vzamete tisto, kar vam pripada. V veliko tolažbo vam bo partner, čigar razumevanje boste zelo cenili. Št.: 5. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vaša bodočnost Otrobom so dwu-ipre-dotpi. /k starše./« tetapre/lrat/oa. (Steguweit) Od 26.januarja do 8.februarja 1998 seje v trboveljski porodnišnici rodilo 18 otrok, 12 deklic in 6 fantkov, ki bodo poskrbeli, da bodo njihovim staršem leta prehitro tekla. 26.1.1998 Jasna Drobež, Čemšenik 16a - sin Davor 27.1.1998 Stanka Pirc, Gor. lapa vas 7, Krško - sin Žiga Ribič Alenka Pelc, Znojile 22, Zagorje - hči Eva 29.1.1998 Azra Garankič, C.9.avg. 42, Zagorje - sin Adis Natalija Trebušak, Medija 12. Zagorje - hči Klavdija Veronika Grahek, C.3.julija 15, Hrastnik - hči Gabrijela Zagorc Ksenija Kobal, Partizanska pot 48, Litija - hči Lara 30.1.1998 Marinka Schoener, Žabjek 30, Trbovlje - sin Patrik 2.2.1998 Hajrija Mašič, Sallaumines 10, Trbovlje - sin Selim Karmen Gunšek, Pod ostrim vrhom 41, Trbovlje - hči Sarah Nemec 5.2.1998 Nataša Šuligoj, Spodnje Izlake 7, Zagorje - hči Andreja Podpadec Andreja Polak, Pod gabri 19, Celje - hči Nika Jeanette Lenart, Na travniku 6, Celje - hči Manca 6.2.1998 Savka Imamovič, Žabjek 2, Trbovlje - hči Diana 7.2.1998 Tomislava Kodak, Podlipovica 30, Izlake - hči Maja Vesna Rutar, Novi- log, Hrastnik - sin Luka Lučič Kikič Simona Solina, C.oktobrske rev.24, Trbovlje - hči Klara Drnovšek 8.2.1998 Nataša Dolanc Jerman, Golovec 22a, Trbovlje - hči Iza Jerman Iskrene čestitke ! Wegan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila. * odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 24.9.-23.10. Tisto, kar si z vsem srcem želite, vam bo uspelo doseči. Ob tem boste spoznali veliko več, kot ste si bili sprva pripravljeni priznati. Št.: 33. Veliko časa boste porabili za birokratska opravila. Služba bo zahtevala od vas veliko energije, a tudi doma brez vloženega truda ne morete pričakovati usklajenih odnosov. Št.: 3. 24.10.-22.11. Ir IS», 23.11.-22.12. V prostem času bodite . . čimbolj aktivni, saj boste tako najlaže pozabili na službene skrbi in sprostili napetosti. S partnerjem bosta odkrila veliko skupnih interesov. Št.: 14. Pokazati boste morali veliko iznajdljivosti, da vam dolo-3—čeni načrti 23.12.-20.1 lie bodo spolzeli iz rok. Odšli boste novim romancam naproti. Št.:23. 21.1.-19.2. Zadnje čase ste nekoliko negotovi. Ne mislite, da morate vse svoje težave reševati sami. Če ste še samski, vam v prihodnjih dneh ne bo mankalo priložnosti za nove stike. Št.: 20. Pred vami so prijetni dnevi. Na življenje boste znali pogledati z vedre plati, s tem pa si boste olajšali tudi morebitne nevšečnosti, ki vas čakajo. Št.: 17. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: MILKO. EMERŠIČ MANJŠA POŠKODBA, ODRGNINA NAJBOLJŠI ŠPORTNI DOSEŽEK PRODA- JALNA MONO- POLNEGA BLAGA PREISKO- VALNA IGLA OKROGA KRAŠKA UDRTINA LATINSKI VEZNIK VZGOJNA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST '? K NOVINAR .PORO- ČEVALEC SREDO- ZEMSKA RASTLINA, TRNIK 4 KRAJNA PELJEŠCU GRAFIČNI POKLIC S ŠČETKA PESNICA ŠKERL J) PREBI- VALEC STARE BEOCIJE 4 REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU OKROŽNI URAD V STARI AVSTRIJI KRAŠKA REKA V ZAHODNI SLOVENIJI NAJVISJA NORDIJSKA BOŽAN- STVA PODLOŽNIK V STARIH ATENAH IZBRANA DELA PISATEI ’ISATELJA PRISTAŠ SKOTIZMA 4 L SOLUNSKI ŠPORTNI KLUB OPERNI SPEV POKRAJIN. SREDISCE V SZ IRANU ČEBULA 2j§ SKUPINA OSMIH LJUDI VELIKA KAMNITA GMOTA KRAJ PRI POSTOJNI 4 NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU GOJENO ALI DIVJE SADNO DREVQ, SKORS C vf ŽUŽELKA, KI . BOLEČE PICI J 4 ANDREJ NOVAK NAUK O RAVNOVESJU SIL S NAJVECJA VERGILOVA PESNITEV VRSTA VRBE LUKA V ALBANIJI V' SKLA- DATELJ KOGOJ HUDOBEN ČLOVEK LUKA JUŽNO OD REKE i ZGOD. PREBIVALKA ITALIJE JAL1JE BANČNI PREDAL POKRAJINA V VIETNAMU GORA V TESALIJI V GRČIJI DVIG, VEČANJE OBMOČJE, PROSTOR Z B ANGELA OCEPEK JAZ (LATINS.) * SLIKAR ŠUBIC NAKLJUČNA LASTNOST URŠA ZEN D PROSTI- TUTKA, VLAČUGA FRANCOSKI SLIKAR IN KIPAR (EDGAR) .PRVAK. ŠAMPIONI i PRIJETEN VONJ SLOVARČEK" TABRtZThnesto v Iranu OSKORUŠ: sadno drevo ' CAFOTA: vlačuga DEGASffrancoski slikar PESdAN-: hudobnež PA SMEJAL SE JE... Mož se nepričakovano vrne domov in najde ženo v objemu neznanega moškega. Jezen zdivja v spalnico po revolver. Zena pa za njim in zavpije: "Zakaj se jeziš? Če bi vedela, da boš tako jezen, tega gotovo ne bi storila. Saj si se do zdaj, kadar sva gledala take prizore na televiziji, vedno do solza nasmejal!" SAMO SEDIJO "Moj prvi mož je bil slikar. Zaradi njega sem sedela dve leti in mu pozirala." "Kaj pa drugi?" "Bil je blagajnik in je zaradi mene sedel tri leta!" NALEZLJIVO Kandidat za bodočega zdravnika na izpitu: "Spoštovani, med kakšne bolezni prištevamo nespečnost?" "Med nalezljive!" "Kako to mislite?" "Kadar sosedov pes ne more spati, tudi jaz ne spim!" NE MORE Advokat priči: "Glede na vašo izobrazbo ste zelo dojemljivi in inteligentni!" "Saj bi vam kompliment vrnil, vendar sem prisegel, da bom govoril samo resnico!" ...da je Frank Sinatra zelo priljubljen tudi v Južni Ameriki. Leta 1980 je slavni pevec na stadion Maracana v Rio de Janeiru privabil nič več in nič manj kot 175.000 občudovalcev. ...da latinski zgodovinar Sgetonij v svojem delu "Življenje cesarjev" trdi, da je rimski cesar Domi-cijan rad preživljal ure in ure v popolni samoti. Družbo so mu delale samo muhe, ki jih je lovil in prebadal z iglo. ...da je Clement Olheim, kmetovalec iz vasice Pe- ronne v francoski pokrajini Pikardiji, delal na poljih do častitljive starosti 122 let. ...da v vojvodstvu Parma moški, vključno s tujci, niso smeli nositi brkov, ker so veljali za "izraz svobodomiselnosti". Brkati Felice Romani, Bellinijev libretist (pisec opernih besedil), je leta J829 ob prvi uprizoritvi "Zaira" obiskal Parmo. Hodil je po ulici, ko se mu je približal čuvaj reda in ga pozval, naj žrtvuje svoje brke. "Nikoli!" je zavpil Romani. "Rajši ta hip zapustim vojvodstvo!" Na srečo je še isti večer vojvodinja Maria Luisa podpisala odlok, ki je Romamju dovolil, da je ohranil svoje ljubljene in dragocene brke. slikovne KBIŽakiis- 12. SVEČANA IMS Ive. It, Iz Ta jpy