Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 1. aprila 1956 Štev. 75. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK MmkMMvo in uprava: Maribor, Ooaposka ul. 11 / leleton uredništva 2440, uprava 248t lakaja razen nadatjo In praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prajentan v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" „ Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.409 99 JUTRA 99 BM S&tiŠA&k UUtiU Razplet naših notranje političnih prilik je zadobil nov moment s konferencami, ki se vršijo že nekaj dni v Beogradu in ki so se pričela v stanovanju Ljube Davidoviča. Dalekosežnih sklepov doslej ni mogoče delati, vendar je bilo že od vsega začetka sila zanimivo, da se udeležuje teh posvetovanj znani prvak Ace Stanojeviča radikalske grupe Miša Trifunovič. Od začetka so se posvetovanja vršila v neki odmaknjenosti, toda kmalu se je zaznalo, da gre za snovanje bloka strank izven parlamenta. V - tem bloku naj bi bili Davidovičevci, Jovanovičevi zehiljoradniki, Pribičevičevci, Mačkovci in radikali, ki jih _ vodi Aca Stanojevič. Predstavnik Davidovičevcev je bil na teh konferencah Davidovič sam, zastopnik zemljoradnikov Joca Jovanovič. dr. Mačka zastopa dr. Šutej Juraj, Pribiosvičevce pa Vilder. Včeraj se je kot predstavnik Stanojevičevega radi-kalskega glavnega odbora udeležil konference poleg Miše Trifunoviča tudi dr. Laza Markovič. Včerajšnja posvetovanja so se nadaljevala in sicer najpreje na stanovanju dr. Laze Markoviča. Spo-redno s tem so bila posvetovanja Miše Trifunoviča z nekaterimi staroradikal-skimi prvaki iz glavnega odbora radikalske stranke. Konferenca se je pozneje nadaljevala pri Miši Trifunoviču. Kmalu se je razvedelo, da se je v teku pogajanj dosegel načelni sporazum glede formiranja posebnega opozicijskega bloka netili nekdanjih strank, ki so izven parlamenta. Ta sporazum se bo še obravnaval v vodstvih navedenih strank, nakar se bodo predvidoma še ta teden delegati posvetovali glede vseh potrebnih podrobnosti, ki so v zvezi s formacijo tega opozicijskega bloka. Točni sklepi glede oblike sodelovanja se še niso napravili, ker se pričakuje vrnitev Mačkovega zaupnika dr. Šuteja. ki se je iz Beograda podal v Sarajevo in ki se vrne v teku petka oziroma sobote v Beograd. Takoi po njegovi vrnitvi bo skupna konferenca, na kateri se bodo točno odredile osnove za bodoče sodelovanje vseli izvenparlamentarnih strank. Tudi zastopnik Pribičevičevcev Večeslav Vilder je včeraj odpotoval v Zagreb, kjer se bo sestal s svojimi prijatelji, nakar sc vrne v Beograd. Olede konkretnih obrisov o toku pogajanj je dal stari radikalski prvak Miša Trifunovič zanimajočim se novinarjem sledečo izjavo: »Naši razgovori potekajo povoljno in uspešno. Smo na najboljši Poti. Ko odobrijo sporazum vgi šefi bivših strank, vam boni lahko povedal več Podrobnosti. Prepričan sem, da bo vse t(> v korist države in prebivalstva.« V beograjskih političnih krogih se pojav nove grupacije komentira na najrazličnejše načine. Zdi se pa, da prevladuje mnenje, da gre pri ustvarjanju te-Ka bloka strank izyen parlamenta za taktično enoto, ker je malo verjetno, da ”* bilo mogoče '■ načelnih vprašanjih državne politike oči sporazum med miselno in tradicijsko tako raznovrstnimi Političnimi frakcijami kakor so v omenjenem bloku zastopane. Posvetovanja se bodo v teku sledenj dni nadaljevala, čim prispe Mačkov Pristanek. Napovedani komunike , ob zaključku posvetovanj se pričakuje v beograjskih nolitičnih krogih z umljivim žaganjem Nemčija pristala na 20 km nevtralno cono1 RIBBENTROP IZROČIL EDENU NEMŠKE PROTIPREDLOGE. -NEMČIJA SE OBVEZUJE, DA NE BO V PORENJU POMNOŽILA POSADK. — HITLER PRISTAL NA POSEBNO KONTROLNO KOMISIJO. LONDON, 1. aprila. Von Ribbentrop, ki je prispel semkaj z letalom, je danes predložil zunanjemu ministru Edenu nemške protipredloge kot odgovor na znani memorandum locarnskih podpisnic. Navedeni dokument se bo objavil istočasno v Londonu in v Berlinu. BERLIN, 1. aprila. Agencija Stefani poroča, da je najvažnejši del nemških protipredlogov tisti, kjer je govora o moraličnem premirju. Nemčija bi se obvezala, da ne bo v tem času v remilitarizirani porenski coni izvršila nobene nadaljnje oborožitve ali. pomnožitve posadk. Hitler je baje pristal, da vršj posebna komisija treh, v kateri so zastopniki nevtralnih držav, kontrolo glede izpolnjevanja tozadevnih nemških obvez. Po še nekontroliranih vesteh je nemška vlada bojda pristala tudi na nevtralno 20 km cono, ki bi se uredila tako na francosko-belgijski kakor tudi na nemški strani in kjer bi bila samo dva bataljona vojaštva. Nemški protipredlcgi vsebujejo še pojasnitve glede bilateralnih pogodb, ki jih je bila Nemčija že preje sklenila. Odklanja pa Hitler v smislu poročila Agencije Stefani misel kolektivnih varnostnih jamstev. Marsove sence preko Evrope ŠVICA SE OBOROŽUJE I N GRADI LETALA. BERN, 1. aprila. Zvezni svet je sklenil nabavo 40 vojaških letal, ki bodo stal.a 5.1 milijonov frankov. Letala se bodo izdelala v Švici in po švicarskih modelih. Načelnik vojaškega departementa, zvezni svetnik Minger, je v seji zveznega sveta nujno predlagal ojačitev švicarske obmejne obrambe. Njegov predlog je zvezni sv^t sprejel. V tem slučaju bi šlo za izdatke v iznosu 35 milijonov švicarskih frankov. NIZOZEMSKA PA PODMORNICE IN TORPEDNE RUŠILCE. PARIZ, 1. aprila. Iz Haaga poročajo, da je nizozemska vlada sklenila, da ojači svoje brodovje s podmornicami, torpednimi rušilci in lahkimi križarkami. Musliman! protestirajo proti bombardiranju džam? ADDIS ABEBA, 1. aprila. Ilavas poroča, da so imeli predstavniki muslimanstva v Abesiniji veliko skupščino, na kateri se je izrekel najostrejli protest proti bombardiranju džamij v Harrarju. Protest se bo poslal vsem muslimanskim državam. Vojno porečito št. 169 ADDIS ABEBA, 1. aprila. Reuter poroča o težki bitki južno Daga-bura med Grazianovimi oddelki in četami rasa Našibuja. Lahi so prodrli j za 25 milj v pravcu Uarandaba. RIM, 1. aprila. Maršal Badoglio poroča v poročilu št. 169: Laški oddelki, ki so nastopili svoj pohod pri Asabii in Beilulu, so po 350 kilometer-skem maršu dosegli mesto Sardo v bližini reke Auask. Pohod je radi neznosne vročine in kamenitih tal silno naporen. V zapadnem delu severne fronte so laški oddelki dosegli Adi Remoz. pjotoiutei SndPa se punta LONDON. 1. aprila. Kakor poročajo iz Novega Delhija, je indijska zakonodajna skupščina sklenila s 77 proti 55 glasovi, da odpove pogodbo v Ottawi. Hauptmannu še ni odbita zadnja ura WASHINGTON, 1. aprila. Hauptmannova usmrtitev se je odložila za nadaljnjih 48 ur, in sicer na zahtevo porotnikov, ki se pečajo s proučitvijo izpovedb dr. Pavla Wendela, ki je, kakor znano, izjavil, da je on ukradel Lindbergovega otroka. Usmrtitev se je odložila nekaj minut tik pred napovedanim časom justifikacije. Avstrija uvaja sptašno vojno obveznost! DUNAJ, 1, aprila. Po še nepotrjenih vesteh se namerava v Avstriji uvesti splosiui vojna obveznost. V tukajšnjih diplomatskih krogih so te vesti sprejeli z umljivo nervoznostjo, ki se je še povečala po te dni dospelih in-formacijah o vpostavitvi letalske tvornice v Wiener-Neustadtu. 33 : 28. Današnje »Jutro« poroča v zvezi i nedeljskimi občinskimi volitvami sledeče zanimive ugotovitve: »Vseh volilnili upravičencev je bilo 4531, glasovalo jih je 2909 ali 64%. Liste, ki so nastopile pod firmo JRZ. so dobile skupno 1249 glasov ali 28%, neklerikalne liste pa 1660 glasov ali 37% skupnega števila volilnih upravičencev. Od oddanih glasov so dobile liste JRZ 43, opozicijske liste pa 57%. RAZREŠENI. Ban dravske banovine je razrešil občinske uprave v Kranju, Vranskem in Petrovčah. RAZDOLŽITEV KMETOV. V kabinetu ministra pravde je o.... včeraj konferenca, ki so se je udeležili zastopnik ministra pravde, minister za industrijo in trgovino dr. Vrbanič, poljedelski minister Stankovič, gradbeni minister dr. Kožulj in minister Gjorgjevič. Razpravljali so o vprašanju kmetske razdolžitve. HUD UDAREC. »Istra« z dne 27. marca piše: V začetku marca je prišel v Bovc italijanski du-hovnik-oficir. Novodošli je vojaški pater, vendar je njegovo delo namenjeno predvsem vzgoji šolskih otrok in pa drugim nalogam, ki imajo namen raznarodovati naše ljudstvo. Vojaški pater poučuje med drugim tudi krščanski nauk v soli, kar so doslej opravljali naši duhovniki, in je za naše ljudstvo posebno hud udarec. — Lansko leto je fašistična vlada prepovedala pouk veronauka v slovenskem jeziku v šolah, zato so se naši duhovniki s poukom preselili v cerkev. Pozneje jim je bilo prepovedano po-učevanje verouka v slovenskem jeziku tudi izven šole. Zato so morali vršiti pouk v latinščini. Sedaj pa jim tudi to ne zadostuje, kajti tudi latinščina je za fašizem nekakšen dialekt kot slovenski jezik. USPEHI JRZ V STUDENCIH. Pod tem naslovom piše »Delavska politika« z dne 1. aprila t. L: »JRZ'se je pri nedeljskih občinskih volitvah v Studencih silno borila, da bi dobila župansko mesto. To se jj sicer ni posrečilo, pa tudi glasov je bilo bore malo. Medtem ko je dobila lista delovnega ljudstva 890 glasov, je glasovalo za vsegamogo-čno JRZ le 146 volilcev.« NE HRVATSKI, AMPAK GOSPODARSKI PROBLEM. Predvčerajšnjem so imeli Borbaši v 'Velikem Gradištu veliko zborovanje, na katerem je govoril tudi S. Hodžera. Hodžera je najprej obsodil Jevtičevo politiko, nato pa izrazil mnenje, da hrvat-sko vprašanje ne obstoja, ampak da obstoja vprašanje čim boljšega in čim hitrejšega zboljšanja težkega gospodarske ga položaja, v katerem se nahajajo kmetje in mali obrtniki. Bolje bi bilo po njegovem mnenju, da gospodje mesto mo drovanja okoli hrvatskega vprašanja obračajo svojo pažnjo in usmerjajo svoje delovanje k rešitvi ekonomskega problema, ki tlači enako srbskega kakor tudi hrvatskega kmeta. rt"! Seksiste veste Prodor sokolske misli med kmetsko mladino V nedeljo, dne 29. marca je bila v Mostarju redna skupščina mostarske sokolske župe. Na to skupščino so prispeli delegati skoraj vseh sokolskih edinic omenjenega župnega teritorija, k; obsega Hercegovino, Dubrovniško župo in Imotsko krajino. Iz poročil je razvidno, da šteje mostarska sokolska župa 300 društev in (51 kmetskih sokolskih čet. V 181 sokolskih edinicah, od katerih je vsaka aktivna, je skupno 17.418 sokolskih pripadnikov. V poslednjih letih je uprava mostarske sokolske župe posvetila glavno skrb dvigu sokolske misli na vasi. V tem svojem delu, ki ni bilo lahko in ki je zahtevalo ogromno truda, je župa dosegla zavidljive rezultate. V teku diskusije so nekateri govorniki opozar-jarli na nekatere ovire, ki se v poslednjem času stavijo sokolskemu delu. Na koncu krasno uspele skupščine se je soglasno izvolila ponovno dosedanja župna uprava, ki ji načeluje vzorni sokolski delavec br. čeda Milič. Delovanje mostarske sokolske župe ostane slejkoprej vzorno in zgledno glede uspešnosti sokolskega delovanja in prodiranja v jugoslovansko podeželje. Uprava Sokolskega društva Maribor 111. Krčevina-Košaki naproša svoje članstvo, da čimpreje poravna članarino za tekoče leto kakor tudi zaostanke za minulo leto. Radi velikih in nujnih plačil se članstvo poziva, da svojo dolžnost rra-pram društvu čimpreje stori. Uradne ure ob sredah od 19.—20. in nedeljak od 9. do 10. ure v društveni sobi. Takrat se dobijo tudi vse informacije, članske legitimacije in sokolski znaki. Stritarjev večer v Ljudski univerzi Proslava stoletnice Stritarjevega rojstva fkotiloeske in jok Bolgarski pevci v Mariboru Mariborčanom je še v svežem spominu triumfalni nastop pevskega društva »Rodine«, ki vzdržuje stalne stike s prvaki mariborske Jugoslovansko-bolgar-ske lige. Med Mariborom in Sofijo so se sklenile tesne zveze bratskega prijateljstva. Maribor postaja živahen center jugoslovansko-bolgarskih bratskih stikov ter prizadevanj za čim toplejšo vzajemnost in sporazumevanje. Z letošnjim krasno uspelim bolgarskim tednom je Maribor spretno pokazal svoje težnje v smeri južnoslovanskega zbližanja. Dne 5. maja je napovedan prihod 900 pevcev odličnega sofijskega pevskega zbora »Rodna pesem«, ki bodo predočili Mariboru ponovno lepote in krasote bolgarske pesmi in bolgarskega napeva. V ponedeljek zvečer je vodstvo tukajšnje Jugoslovansko-bolgarske lige razpravlja lo o prihodu dragih gostov ter se je skle nilo, da se izvršijo priprave za čim slovesnejši in veličastnejši sprejem. Dolžnost Maribora je, da znova izkaže globoko ljubezen do bratov Bolgarov. Brat ubil sestro Kazenska razprava proti Roku Kolarju pred mariborskim kazenskim senatom V ponedeljek 30. marca je predavatelj prof. dr. Ante Slodnjak o Stritarjevem žitju in delu izvajal približno sledeče: V Stritarju kot izredno prilagodljivem značaju se druži večkrat najbolj fifeterska vsakdanjost mišljenja z idejno in oblikovno kulturo sodobnega liberalizma. Kultura in etika dolenjskega kmeta je v njem precepljena z evropsko miselnostjo. Stritarjevo svetobolje ali svetožalje je najbolj značilno v »Gospodu Mirodol-skem«. Podobno je v »Zorinu« in ostalih tovrstnih spisih. Kljub temu je živel Stritar razmeroma srečnejše kakor njegov rojak in. učitelj Levstik, čeprav je bil ta izrazit optimist. V njegovem življenju ni velikih padcev in tudi kot literat nima v resnici tragičnih problemov in konfliktov. Edino v »Zorinu« je dosledno pesimističen, pa tudi tu nemara bolj pod Rousseaujevim in Goethejevim vplivom. — Stritarjev književni jezik je poleg Levstikovega najbolj zasidran' v slovenski resničnosti. Kakor vsi naši vodilni možje od Trubarja do Prešerna vodi slovensko dušo k zapadnim kulturnim vplivom. — V domačem slovstvu je Stritar najbolj cenil Prešerna in Levstika in ie hotel doseči sintezo med obema na podlagi duševnosti in porajajočega se slovenskega liberalnega meščanstva, kar se mu pa ni posrečilo. Stritarjeva lirska pesem nastaja iz dveh vrelcev — svetobolje in erotika —. ki izvirata iz njegove duševnosti in še iz tretjega, iz njegove slovstvene izobrazbe. Kulturni in literarni element kasnejše, miselne lirike sta nastala po spoju literarnih in filozofskih misli Stritarjevih, ki dobro pozna klasična in moderna slovstva, odkoder je dobival mnogo navdihov (Sofokles, Rousseau, Hugo, Goethe, Heine hi monakovski formalisti). Njegova socialna pesem se poraja iz idealističnega socializma, ki v domoljubnih pesmih prehaja v slovanski mesi jan izem, ki je bil takrat zelo razvit. Kljub oblikovni popolnosti in besednemu blago-glasju so Stritarjeve pesmi brez pravega jedra, kar bralca moti, ker gladka oblika spet ni taka, da bi nudila popolno slušno ugodje. Med doživljanjem in pesmijo je vrzel, ki se mu jo posreči premostiti šele v satirični pesmi. Po krivičnih očitkih iz 1. 1870 je z ojačeno stvariteljsko močjo napisal Dunajske sonete, ki so še danes živi. — Stritarjev pr'rpovodniški dar ima te pristne prvine: jezik, življenjske, filozofske iti nacionalne izpovedi ter pesimizem, vsebinsko pa so hote prevzeti vzorci iz svetovnega slovstva. Prvi Njegov pripovedni spis »Svetinova Metka« je dijaško delo. — Najvišjo ceno moramo priznati »Zorinu«. To delo bo ostalo vedno najvernejši kažipot za umevanje Stritarjeve osebnosti. — »Gospod Miro-dolski« je pisan tako, da razne osebe izpovedujejo pisateljeve slovstvene, življenjske in nacionalne misli. Škoda je, da v obeh omenjenih delih proti koncu literarni vzorec prevlada Stritarjevo iz-, virno kramljanje. — »Rosana« je najbolj slovstvena in je v njej upodobljena so- sedova rejenka. — Povest »Sodnikovi« je realistična slika Velikih Lašč in tamkajšnjih ljudi. Nekateri tipi so zelo podobni Levstikovim. — Med satiričnimi in kritičnimi listki so najboljši »Trigla-van s Posavja« (1870), »Pasji pogovori« (1870) in »Deveta dežela« (1877). Največji sloves ima Stritar kot leposlovni kritik. A tudi kot tak ni mogel povsem zatajiti svoje duševnosti. Že v prvi oceni Prešernovih poezij (1866) sc uveljavlja njegovo svetobolje. Po tej kritiki so sledila v »Glasniku«, »Zvonu« in »Ljubljanskem Zvonu« kritična kramljanja o našem slovstvu, v katerih zahteva povsod doživetja in obsoja vsako ponarejenost. Ko je »Glasnik« prenehal, je Stritar že v prvem »Zvonovem« letniku pravilno oceni! .Tenka in Levstika. Učil in spodbujal je slovstveni naraščaj (Simon Gregorčič), ocenjeval nove sile, Jur-čiča, Kersnika ip druge ter se je bojeval s staro strujo. — Stritarjev čas je potekel že koncem sedemdesetih let. Politični radikalci in slovstveni realisti so ga premaknili s kritičnega stola. Literarni boji so ga potisnil v ozadje. Ko so mu ospo-rili pravico do slovstvenega življenja, je' Stritar še pisal: izdajal pa je od takrat le mladinske knjige, otroškemu duhu prir krojene. Do tega pa je vabilo zlasti dobro srce, duh časa in ljubezen do materinščine. Kljub temu, da je sto let po Stritarjevem rojstvu marsikaj njegovega obledelo, bi zlasti v naši dobi tako potrebovali slovstvenega vodjo, ki bi vršil nalogo, kakor jo je svojčas Stritar, čigar umetnost naj zopet Vstane, po njegovem poštenem kritičnem delu pa naj si vzame naša kritika zgled. Mali kazenski senat tukajšnjega okrož nega sodišča se je bavil danes dopoldan z žalostnim slučajem,' ki se je pripetil dne 4. januarja t. 1. v Mostečnem, ko je brat ubil svojo lastno sestro. Pred sodniki je sedel na zatožni klopi 301etni delavec Rok Kolar, obtožen, da je s sekiro pobil do smrti svojo sestro Terezijo Kajnčevo. Iz obtožnice posnemamo: Mati obtoženega Roka Kolarja, 701etna Terezija Kolarjeva, ima v Mostečnem majhno posestvo, kjer je živel njen sin Rok ter hčerka pokojna Terezija, ki je bila poro čena s Francem Kajnčem. in njuni otroci. Med bratom in sestro je vladalo že dalje časa sovraštvo zaradi prevzema posestva po materini smrti. Rok Kolar bi zelo rad prevzel posestvo po materi, bal pa se je, da mati ne bo izročila posestvo njemu, ampak sestri. Obtožnica nadalje slika Roka Kolarja kot zelo nasilne narave, ki je večkrat razgrajal v hiši, zlasti, ko je bil vinjen ter je ponovno grozil domačinom. Ker se je mož pokojne sestre, Franc Kajnč, bal svaka, se je Kajnč preselil k svojemu bratu v Spodnje- Jablane, do-čim je njegova žena, pokojna Terezija, z otroci še ostala v Mostečnem na domu svoje matere. To je bilo 14 dni pred kritičnim dnem. Dne 4. januarja 1936 popoldne je bil obtoženi Rok Kolar v sosednji vasi ter se je vrnil šele proti 19. uri nekoliko vinjen domov. Ko so mu domači ponudili večerjo, je Kolar pograbil skledo ter jo treščil z jedjo vred na tla. Domači so se sicer prestrašili, toda bili so mirni. Po omenjenem dogodku je nameravala pokojna Terezija dati svinjam koruzo in se je podala na podstrešje po koruzo. Poklicala je svojo hčerkico, ki ji je svetila. Komaj je pokojna Terezija Kajn-čeva zapustila sobo, se je dvignil tudi njen brat Rok ter ji sledil v vežo. Ko se je sestra ravno hotela vzpeti po stop nicah na podstrešje, je brat Rok pograbil v veži se nahajajočo sekiro ter ž njo udaril sestro s tako silo po glavi, da se je zrušila na tla ter nezavestna obležala v mlaki krvi. Po tern groznem dejanju je'-obtoženi Rok Kolar še nadalje razgrajal in grozil že ranjeni in nezavestni sestri. Smrtnonevarno ranjeno Terezijo Kajnčevo so takoj sosedje prepeljali v bolnišnico, kjer je pet dni zatem poškodbam podlegla. Pri današnji razpravi kakor tudi v preiskavi je obtoženi Rok Kolar priznal grozno dejanje, izgovarjal pa se je s silno razburjenostjo, ker se je s sestro kre gal in ker ga je sestra sunila z reko. Odločno pa je zanikal, da bi jo udaril s sekiro po glavi, marveč je trdil, da je stopil v kuhinjo po neko poleno ter z njim udaril sestro po glavi. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisednika pa sta bila s. o. s. dr. Kotnik in Kolšek. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Dev. Rok Kolar je bil obsojen na 7 let ro-bije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter na plačilo bolnišniških in pogrebnih stroškov. Razen tega mora plačati mesečno 100 Din možu pokojne Terezije Kajnčeve radi izgube gospodinje. Na mariborskem knjižnem trgu je izšel dr. Fran Sušnikov »Pregled svetovne literature«, ki obsega 456 strani. O temeljitem delu bomo še izčrpno pisali. Z Ljudske univerze. V petek 3. aprila je nadaljevanje naravoslovnega cikla in sicer bo predaval naš odlični naravoslovec g. prosv. inšpektor dr. Leopold Poljanec iz Maribora o zanimivem geološkem vprašanju Kako nastanejo gorovja? Sredi planin živimo in gotovo bo slehernika zanimalo, da dobi potrebno informacijo o tem, kaj zna povedati moderna geologija o nastajanju in propadanju naših gora. V ponedeljek predava o kameneni dobi v Jugoslaviji g. prof. Brodar iz Celja. ' Home vesli Kralj Karol romunski bo pričetkom maja obiskal Sofijo. 1520 kg zlata so včeraj zjutraj odpeljala tri angleška letala v London. »Hindenburg« v Južno Ameriko. Reuter poroča iz Pariza, da francoskemu letalskemu ministru ni znano nič glede dovolitve leta »Hindenburga«, ki je namenjen v Južno Ameriko, preko francoske zemlje. »HARMONIJA« JE ZBOROVALA. V prostorih Kino-restavracije se je vršil včeraj zvečer II. redni letni občni zbor glasbenega in pevskega društva »Harmonije«, ki ga je otvorila in vodila predsednica ga. Zora Ravnikova. Po uvodnih formalnostih je ga. Ravnikova omenila, da se je vršil eno uro popreje izredni občni zbor, na katerem sta se izvolila dva revizorja, ki sta pregledala blagajniško poslovanje. Sledilo je nato poročilo o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu, iz katerega je bilo razvidno, da je društvo lani priredilo vrsto lepo uspelih koncertov pri nas in v tujini. Blagajniško poročilo je podala ga. Lindtnerjeva. V imenu nadzornega odbora je nato poročal g. Vojček, ki je bil izvoljen na izrednem občnem zboru, ter predlagal celokupnemu odboru razrešnico. ki se je sprejela. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednica gospa Zora Ravnikova, podpredsednica ga. Preacova. Odbornice: ga. Lindtnerjeva, Zagorčeva in Simničeva, namestnice ga. Vrančeva, Bendetova in Geričeva. V nadzorni odbor sta se izvolili ga. Semeničeva in Šlajmerjeva, v častno razsodišče pa ga. Cepuderova, Radijeva in Markovičeva. tUun pojdema? Dne 7. in 8. aprila bo prvo žrebanje 32. kola državne razredne loterije. Zato se priporoča, da se interesenti za nakup srečk čimprej odločijo. Glavna kojektura drž. razredne loterije, bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25, naproša stranke, naj ji čimprej sporoče, ali mislijo obdržati poslane oz. rezervirane srečke, sicer naj se srečke nemudoma vrnejo. Fotoklub, Maribor prične s 2. aprilom 1936 v telovadnici trgovske akademije ob 20. uri s fototečaji s predavanjem in skiootičnimi slikami. Prva letošnja dobrodelna tombola bo na cvetno nedeljo ob 2. uri popoldne pri magdakmskem parku. Priredi jo Pomladek Rdečega križa. Tablica samo 2 dinarja. Mornarska sekcija Jadranske stražo v Mariboru vabi vse člane na važen sestanek, ki se vrši dne 5. marca 1936 ob 10. predpoldne v restavraciji »Novi svet«, Jurčičeva ulica. Sestanek odbornikov eno uro preje. Za polnoštevilno udeležbo, katera je obvezna, prosi odbor. Dne 2. aprila ob 16. uri bo predaval brezplačno v vinarski šoli v Mariboru inž. Solvay tvorndc.g. Norbert Lorber o uporabi sode pri pobijanju perono spore. Cercle francais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva k predavanju/ki bo v četrtek 2. aprila ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Gospod Jean Lacroix l*> govoril o zimskem športu v Franciji i*1 bo pokazal v zelo lepem filmu turo »a Montblanc. Vstopnine ni. Kino restavracija, kino bar. Dnevik> ob S. uri koncert. Od jutri srede 1. april3 dalje popolnoma nov spored, Solidne cene, izborna postrežba. tkauSoedte stMOtije Važne arheološke najdbe v Mariboru Pred par dnevi so naleteli delavci, ki so okopavali vrt poleg Židovskega stol--i pa, kakih 60 cm pod današnjim površjem na ostanke starega zidu. Tudi so našli kamenito ploščo z napisom. Obvestili so takoj našega arh. F. Baša, ki si je izkopanine natančno ogledal. Plošča je iz belkastega pohorskega mra-morja. visoka 83 cm, široka 42. cm in. debela 10 cm. Na vrhu je nadvig: venec iz listov vinske trte. V vencu je naga nimfa, ki drži amforo (vrč); poleg nje stoji sel bogov, krokar. Pod okraskom ie napis BACCHO FT VENERI C(aius) MAX(imus) ASINVS ABDER(itus) II VIR J(ure) D(icundo) V(otum) S(olvit). Oblika črk priča, da je nastal spomenik v 2. stol. našega štetja. Najdba je' za zgodovino našega mesta neprecenljive vrednosti. Iz napisa izvemo namreč, da je prvi znani mariborski jurist in župan C. Maximus Asinus. doma iz Abdere (Tracija) posvetil ta spomenik pred okroglo 1800 leti bogu vina Bakhu in boginji lepote Veneri. Očividno je stalo na tem mestu nekoč svetišče, posvečeno omenjenima božanstvoma. To doka- zuje, da je že v teh davnih časih cvetelo v naših krajih vinogradništvo in da so prebivalci rimske naselbine vneto ča l stili Venero. Pri nadaljnjih izkopavanjih je našel arh. Baš še več drugih zanimivih predmetov kakor konico rimske sulice, več oljenik, .3 denarje cesarja Hadrijana (ll 7—38) in Marka Avrelija (140 —80) ter lično oslovsko glavico iz brona z napisom PRAPR(?). Vse najdbe bo do prenesli v naš muzej. Važne izkopanine so zbudile med arheologi splošno pozornost. V sredo bodo ogledali ostanke svetišča odborniki Zgodovinskega iti .Muzejskega društva ter vseučiliški profesorji I. Cankar. B. Saria (Ljubljana), W. Schmid (Gradec) i. dr. Zvečer ob 20. uri je v hotelu »Orel« (lovska soba) prijateljski sestanek, kjer bo poročal arh. Baš o novih najdbah. Ogleda na licu mesta, ki se vrši ob 16. uri v Židovski ulici (na nekdanjem Židovskem pokopališču) in prijateljskega sestanka pri »Orlu« se udeleži lahko vsak. ki se zanima za preteklost Maribora. Pričakujemo, da bo udeležba častna. — S t i -r i a c u s. ŠPORTNI STADION POD DRAVO. V Mariboru se je osnoval te dni poseben konzorcij, ki bo skušal realizirati impozanten načrt ureditve krasnega športnega stadiona, ki bo nad Mariborskim otokom pod dravsko strugo. - Zadevni mednarodni kapital je že zasigu-ran in bodo dela trajala več let. Prostor bo od vseh strani betoniran in veličastno razsvetljen z ogromnimi reflektorji. Bo to nekaj edinstvenega, česar Evropa še nima, V MARIBORU KLUB ŠPORTNIH UNIVERZALISTOV. Poseben pripravljalni odbor v Mariboru ki mu načeluje odlični teoretični in praktični športnik g. Fišer Jože. je pričel z izbiranjem vseh mariborskih športnikov, ki so odlično preizkušeni v vseh športnih panogah. Klubov znak bo častnim trakom hlačne podveze. Inte-resentje na plan! PRAŠKA SLAVIJA V MARIBORU. Za Veliko noč bo gostovala v Mariboru svetovno znana nogometna enaj-storica praške Slavije, ki bo nastopila v Mariboru proti reprezentanci Dravske banovine. Med mariborskimi kibici je ogromno zanimanje in ugibanje. Zoološki vrt dobimo v Maribor! Po dolgem trudu, ki je bil prikrit radovedni javnosti, se bo na spomlad Maribor obo ga til z novo atrakcijo: Zoološki vrt dobimo! Za varna prebivališča živali iz vseh krajev sveta se bodo najeli brezposelni delavci, ki so se borili zato, da se tuici pri nas debelijo. — V poštev pride 200 ljudi, katerim bo zasiguru.il kruh. — Kakor izvemo, je mariborski škof velikodušno podaril slovito »Bet-navsko džunglo« v te svrhe. oljčna vejica v vencu lilij, povezanih s BAT A IN KONKURENTI. Zveza mladih intelektualcev bo imela svoj redni občni zbor v četrtek 8. aprila ob 20. uri v Glasbeni Matici, soba št. 6. Danes v Veliki kavarni prvovrstni spored. Kulturno-feniinistični odsek Ženskega društva v Mariboru prireja v sredo, dne L aprila ob 20. uri zvečer v dvorani Ljudske univerze predavanje: »Delovanje feministične aljans Vstop prost. »Nanos«. Člani, ki niso še dvignili izkaznic, jih lahko dobijo dnevno od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v gradu. Članarina, ki znaša samo Din 12, naj se čimprej poravna. Javijo naj se tudi spremembe naslovov. Ob tej priliki si lahko članstvo nabavi tudi velikonočne razglednice naše zasužnjene domovine. Obvezen članski sestanek bo v četrtek aprila ob 20. uri v društvenih prostorih. Nova godba vsak večer od 1. aprila dalje v Grajski kleti. REPERTOAR. Sreda, 1. aprila: Zaprto, četrtek, 2. aprila ob 20. uri: »Ples v Savov u«. Red A. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac. Petek, 3. aprila: Zaprto. Še enkrat in zadnjič gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac kot Madeleine v privlačni opereti »Ples v Savoyu« jutri, v četrtek 2. aprila. Pri Prvem letošnjem gostovanju te priljubljene umetnice, radi katere je ljubljanska uprizoritev »Plesa v Savoyu« tako uspela, je bilo zanimanje toliko, da so morali namestiti v parterju še zasilne stole. Rezerviraite vstopnice! (Tel. št. 23-82.) Pravljice med odmori otroške igre iPrincezka in pastirček« bo to nedeljo ob 15. uri pripovedoval učitelj Fr. Ramšak. Ta otroška igra. ki je med njo mnogo petja in glasbe, se je deci zelo prikupila. Veljajo znižane cene. Med najpopularnejšimi novejšimi operetami je Benešev »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, ki se samo na Če-liaslovaškem bliža že svoji tisoči uprizoritvi, pa si je utrl pot z največjim uspehom tudi na tuje odre. Je silno pestra in zabavna opereta, ki v glasbenem Pogledu vsebuje mnogo folklore in prav toliko mednarodnih »šlagerjev«. To opereto, ki jo ima tudi ljubljansko in zagrebško gledališče stalno na repertoarju, “prizore v mariborskem gledališču za Veliko noč. 0 im tu oMtH Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje je bil odlikovan inž. Boris Karis. vodja signalne sekcije drž. železnic v Ljubljani. — Čestitamo! Mrtvaški zvon. V Hrastju 30 je preminil v starosti 74 let vpok. vladni svetnik dr. Otmar Reiser. Žalujočim naše toPlo sočutje! Gradnja magdalenskega šolskega kompleksa, ki se je preko zime prekinila, se včeraj znova pričela in je življenje na stavbenem prostoru zopet oživelo. Drugi opornik pri mostu na Mariborskem otoku je sedaj dokončan in bodo morali še dvigniti mostovje. da se poteg- 11 ejo traverze, ki so med oporniki in mostov jem. Dva nova avtobusa. Pred nedavnim s.mo poročali o sklepanju Mestnih podje-^ za nabavo dveh novih avtobusov znamke MAN. Včeraj sta prispeli šasiji ()d obeh avtobusih, karoserijska dela pa >0do izdelale domače tvrdke. r«jci v Mariboru. V marcu t. 1. je bilo f1! Policiji v Mariboru prijavljenih 2418 ujcev, od teh pa 74 inozemcev. Od ino-in n cc v je bilo 55 oseb iz Dunaja, 49 iz yraza in 670 iz drugih inozemskih kra-lev. Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev hi bolezni in o škropljenju sadnega ^revja se vrši v soboto, dne 4. aprila 936 na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen er traja od 8.—12. in od 14.—18. ure. Izlet z avtokarom v G raz bo 12. aprila, povratek iz Graza bo na velikonočni ponedeljek ob 22. uri. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Albaneževa in Vidmarjeva lekarna. jutri v četrtek Sirakova in Savo-stova. Železniška konterenca v Mariboru. Jutri dopoldne ob pol 10. uri se bo pričela v mestni posvetovalnici konferenca zaradi obmejne železniške postaje v Mariboru in radi ureditve medsebojnega prometa na progi Maribor—Št. Ilj drž. meja. Tudi bodo na konferenci razpravljali o ureditvi policijske, carinske, poštne in veterinarske obmejne službe na obmejni postaji v Mariboru. Konference se bodo udeležili predstavniki merodajnih avstrijskih in naših oblastev. Vremenske zadeve. Milo in mirno, ponekod tu