Št. (14.674) leto XL1X.________________________ PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja Številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDEUA, 17. OKTOBRA 1993 (SL ZETA®1™3 član MBGMCM • BLINDIRANA VRATA • LESENE ZASTEKLITVE Z10 LETNO GARANCIJO • NOTRANJA VRATA • TREZORJI Gl. ZETA - Ul. Gatteri 24/b -Tel. 040/634700 TRST Staro v novi preobleki Vojmir Tavčar Novice zadnjih dni o preiskavah, ki zadevajo razne člene strategije napetosti in terorja v Italiji, vse bolj potrjujejo tezo, ki je bila že večkrat napisana in poudarjena: v vse epizode so bili vpleteni deli italijanskih tajnih služb, ki so ali pomagali organizatorjem ali pa metali sodnikom polena pod noge, da bi jim preprečili ugotavljanje resnice. Tako je bilo v šestdesetih letih prej z afero Sifar in nato z bombnimi atentati, tako je bilo v sedemdesetih letih s poskusi državnih udarov in z afero Moro, tako v osemdesetih letih s primerom letala, ki je strmoglavilo pri Ustici in tako je, kot kaže, še danes v odnosu do organiziranih kriminalnih organizacij mafije, kamore in n’dranghete in do atentatov, ki so v tem letu pretresli Italijo, saj so bili pravkar aretirani pripadniki tajne službe Sisde v zvezi z neeksplodirano bombo, ki so jo pred nekaj tedni našli na brzovlaku na rimski postaji Ostiense. Poseganje italijanskih tajnih služb v italijansko politično in družbeno dogajanje, je imelo dve osnovni značilnosti: po eni strani zaščita ekonomije korupcije, ki je spremljala ves povojni italijanski razvoj, po drugi strani »rožljanje z orožjem«, ko se je politična os prevesila preveč v levo ali ko je bilo nevarno - in to je primer današnjih dni - da »novo« dokončno pomete s »starim«, v katerem so se obveščevalne službe tradicionalno napajale in se redile. Obveščevalne službe in njihove domnev-■ ne mahinacije so spet v ospredju pozornosti, od kar se v politiki soočata v Italiji dva tabora: prvi bi hotel prepeljati državo na prijaznejši breg druge republike z demokracijo iz-meničnosti; drugi bi hotel spremeniti vse, a tako, da bi dejansko ostalo vse pri starem in da bi ohranil oblast isti družbeni blok, ki jo je trdno držal v rokah vsa povojna leta. V tem kontekstu je spet slišati zakulisno, ne preveč pritajeno »rožljanje z orožjem« tako v nevarni obliki povezav z mafijo in n’dran-gheto - obtožbe proti karabinjerskemu generalu Delfinu in aretacija odgovornega za obveščevalno službo v Genovi, ali v operetni varianti »puča in rogov« Furlanke Donatelle Di Rosa. Pa tudi javno nastopanje načelnika generalštaba italijanske vojske, generala Gof-freda Canina ni ravno pomirjujoče, pa čeravno častnik v polemiki s Severno figo prisega predvsem na spoštovanje ustave in zaščite ozemeljske celovitosti italijanske republike. Kaj pomenijo in komu so namenjeni ti signali? In zakaj se bivši socialistični tajnik Bettino Craxi po nekajmesečnem molku spet oglaša z mračnimi napovedmi nevarnosti državnega udara? Ah je resnična domneva, ki jo ponavlja lider Severne lige Umberto Bossi, da gre le za poskuse, da bi z navideznimi atentati preprečili nove volitve, ki naj bi pometle z dosedanjim vodilnim razredom in odprle pot novemu? Jasen odgovor v tem trenutku ni možen. Dejstvo je vsekakor, da številni politiki govorijo o Italiji kot o državi, ki je na robu prepada in v kateri se napetost lahko zaostri do izredno nevarne točke. Balkanski vzorec je najbrž pretiran, toda nevarnost kaosa ob razpadanju državnih struktur je zelo realna. In v tem okviru se nekaj možnosti odpira tildi tistim delom obveščevalnih služb, ki so doslej rovarile v zakuhsju in z ekonomijo korupcije ščitile tudi lastne interese. Zato so zaskrbljojoči signali, ki kažejo, da v času, ko premier Carlo Azeglio Ciampi napoveduje korenit preustroj obveščevalnih služb, drobci dosedanjih - in verjetno gre za najbolj kompromitirane, iščejo nove pohtične referente na Se nejasni italijanski politični Šahovnici. In en uspeh so v tem spletkarjenju že zabeležile: z afero o vežbanju vezistov v Sovjetski zvezi v sedemdesetih letih (novico je objavil ruski časnik Stolica) je bil vsaj delno potisnjen na obrobje predsednik dvodomne parlameutame komisije za nadzorstvo obveščevalnih služb Ugo Pecchioli (DSL), izvedenec na tem področju, ki je ob izvolitvi na to dolžnost postavil na prvo mesto svojega delovnega programa prav korenito reformo te strukture. Vse to navaja k mish, da tisti del obveščevalnih služb, ki je doslej posegal v politično dogajanje, skuša ohraniti svojo vlogo in omogočiti zmago tistih, ki bi radi navidez sprememb vse, dejansko pa ohranili vse pri starem. Ah jim lahko uspe? Možno je, če bo spet upočasnjeno delo sodnikov, če bo zavrto prenavljanje državnih struktur in še zlasti če bodo prevladali tisti, ki bi radi kar najdlje odložili volitve in oddaljili čas, ko si bodo italijanski državljani lahko izbrali novo predstavništvo. TAJNE SLUŽBE / V OKVIRU PREISKAVE O RAZSTRELIVU NA VLAKU PALERMO-TURIN Aretiran visok funkcionar Sisdeja ir dva kamorista V zaporu je tudi dolgcietni obveščevalec urada Sisde v Genovi RIM - Sodniki, ki preiskujejo primer razstreliva na vlaku »Freccia delVEtna« (našli so ga 21. septembra v toaleti enega od vagonov in vlak ustavili na rimski železniški postaji Ostia) so včeraj izdali tri naloge za preventivni zapor. Naslovili so jih na vodjo genovskega urada tajne službe Sisde, Pasqualeja Citano in na dva kamorista neapeljskega klana Mariano. V okviru iste preiskave je bil pretekle dni aretiran tudi Citanov »zaupnik« oziroma dolgoletni informator Sisdeja Rosario Allocca, Neapeljčan, ki ga sodniki dolžijo, da je nastavil eksploziv. Sam zagovarja, da ga je bil Citana prosil, naj priskrbi razstrelivo od kamore, to pa da sta potem odnesla na vlak včeraj aretirana člana klana Mariano, 28-letni Davide Montouro in 42-letni Ciro Moglie. Kasneje se je izkazalo, da rimske kvesture o eksplozivu na vlaku Paler-mo-Turin ni obvestil Al-loca, ampak genovski urad Sisdeja. Štirje kilogrami razstreliva s kratko zažigalno vrvico, a brez vžigalnika, so bili skriti za panojem, ki prekriva zračno napravo. Preiskovalci so takoj ugotovili, da »bomba« ne bi bila mogla eskplodirati, podobno kot tista v garderobi neapeljske železniške postaje, o kateri je isti Alloca februarja letos obvestil genovski Sisde. O tej močno zapleteni zadevi se je notranji minister Mancino včeraj pogovarjal z direktorjem civilnih tajnih služb Sa-lazarjem. Di Rosa razkrila nove podrobnosti o Nardiju VIDEM - Medtem ko so včeraj v Španiji odkopali krsto z domnevnim truplom nefašistič-nega terorista Giannija Nardija, je Donatella Di Rosa (ženska, ki trdi, da je še živ) včeraj objavila svoj drugi memorial. V njem so dopolnila in pojasnila o trgovanju in skladiščih orožja, o kritjih tajnih služb in odstavitvi generala Viestija s položaja poveljnika karabinjerjev, o bombi v Ul. Georgofili v Firencah in o vlogi Giannija Nardija, Frederi-cha Schaudinna in generala Franca Monticoneja pri organiziranju tega atentata. Zenska podrobneje govori tudi o srečanjih s fašističnim teroristom Nardijem, ki naj bi bil uradno umrl v prometni nesreči na španski Maiorci 10. septembra 1976. »Giannija Nardija sem spoznala leta 1988 v Bergamu. Predstavil mi ga je moj mož (vojaški poročnik Aldo Michittu, op.ur.). Zadnjikrat sem ga videla konec julija ali v začetku avgusta letos v trgovini z oblačili Max Mara na Trgu Libertš. v Vidmu. Bil je to zanesljiv kraj, saj sem lahko kot klientka te trgovine ostajala sama v gornjem nadstropju in si pomerjala obleke. Giannija je spremljala neko špansko dekle petindvajsetih let.« Donatella Di Rosa razkriva tudi način, s katerim je vzpostavljala stik z Nardijem: »Z možem sva telefonirala v neki hotel v španskem Jerezu de la Frontera. Rezervirala sva sobo za določen dan in pustila svoji imeni. Gianni je tako vedel, da bova tisti dan spet telefonirala. Ge je le mogel, je torej čakal na poziv v hotelu. V zadnjih 11 mesecih je ta trik uspel tri ali štirikrat. »In kakšen je Nar-di danes? »Svetle oči, kratki in rahlo osiveli lasje, suh, z brazgotino blizu spodnje ustnice in kup majhnih tetoviranj na desni roki.« In še: »V Italijo se je vrnil zato, ker sem potrebovala njegovo pomoč.« Di Rosa govori tudi o nekem samostanu v Rimu, v katerem se je Nardi skupaj s pajdašem Majanom oskrboval z diplomatskimi potnimi listi vatikanske države, v tem trenutku pa se po njeni sodbi nahaja v Milanu, čeprav »ni mogoče priti v stik z njim, ker se boji... gotovo ne Digosa.« Glede domnevnih skladišč orožja Di Rosa piše, da so eno izmed njih našli v rimski vojašnici v Ul Gnido Reni, kjer je spomladi 1992 stanoval tudi general Renato Petean. Velike količine orožja - nadaljuje - so bile za dolga obdobja spravljene tudi v vojašnici tajne službe Sismi v Algberu. V memorialu je tudi ime bivšega predsednika republike Francesca Cossige, ki da je odstavil generala karabinjerjev Viestija, ker je ta poznal nekatere Cossigove poteze, ki jih sicer Di Rosa ne pozna, a sklepa, da so zelo hude. Konec memoriala je posvečen nemškemu izveden- cu za razstrelivo Schaudinnu (obsojenemu na 22 let ječe zaradi atentata na hitri vlak 904, a živečemu v Frankfurtu), ki da ga je lani spomladi srečala v Mon-ticonejevi vili pri Viterbu. Spremljala ga je - pravi - visoka svetlolasa Nemka, s katero sta ves teden študirala karte zgodovinskega entra Firenc. Po nekaj dneh se jima je pridružil še Nardi in ostal z njima cele tri dni, iz česar Di Rosa sklepa, da je atentat v Ul. Georgofili njihovo delo. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU SSk v Zavezništvu za Trst, Spetič (SKP) predstavil program Stranka Slovenske skupnosti se bo na tržaških volitvah predstavila pod simbolom Zavezništva za Trst. Javnosti se je medtem vCeraj predstavil županski kandidat Stranke komunistične prenove Stojan Spetič. stran 4 O «pranju« denarja le splošne ocene Namestnik državnega pravdnlka Iz Trsta Flllp-po Gulotta je s tem v zvezi omenil, da kriminalne organizacije veliko vlagajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Izkazalo pa se je, da je govoril zelo na splošno in se v glavnem nanašal na preiskave, ki jih proti mafijcem vodijo zlasti v Benetkah. v stran 2 O deportirancih še vedno enostransko Posvet o deportirancih, ki so ga priredili včeraj na Pokrajini v Gorici, je bil spet izgubljena priložnost za pošteno in objektivno soočenje o dramatičnih dilemah preteklosti. Poslušali smo enostranske, čustvene, ko že ne žolčne in celo revanšistične posege nostalgikov Sa-lojske republike, ki so bili prej izraz politične špekulacije kot pa zgodovinske zranosti. stran 6. ImCI ***** 1 iMUisMtiiJtiifeS.R.L.. 34100 TRST - DOM JO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • petrolej za ogrevanje • motorna olja • kovinski rezervoarji • les za kurjavo • razne vrste premoga • briketi • artikli za kampiranje • žar (barbecue) • peči Shell Pooblaščeni prodajalec ta tržaško pokrajino Lubrificanti Izkušenost najboljšega na svetu PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE m HAITI / RESOLUCIJA VS ZN Ameriška vojska je uvedla pomorsko blokado Pri nadzoru bosta sodelovali Francijo in Argentino Večina uslužbencev ZN je Haiti že zapustila (Telefoto: AP) NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je včeraj sprejel resolucijo, ki predvideva pomorsko blokado Haitija, ameriška vojska pa je že odpotovala na opravljanje nadzora pomorskega prometa v haitskih vodah. Zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Haitiju je v sosednjo Dominikansko republiko odšlo že tristo uslužbencev Združenih narodov, tako da bo na Haitiju - po besedah odposlanca ZN - v tej karibski državi ostalo samo Se 35 predstavnikov svetovne organizacije. ZDA so že okrepile varnostne ukrepe okoli svojega veleposlaništva v Haitiju. Glavno mesto Port-au-Prince je skorajda opustelo, šole so zaprte, prodajalci zapirajo trgovine, ulice so prazne v pričakovanju jutrišnje splošne stavke, ki so jo napovedale vojaške obalsti iz protesta proti najnovejši resoluciji svetovne organizacije. Skrajne organizacije Haitija pa napovedujejo, da bodo iz države izgnale vse belce. (Reuter) BALKAN / NAJSILOVITEJŠE OBSTRELJEVANJE OD JULIJA Sibske sile obnovile silovito bombardiranje Sarajeva SARAJEVO, CAZIN, ZAGREB - Srbske in hrvaške vojaške enote so včeraj še siloviteje pritisnile na muslimansko vojsko. Bosanska prestolnica je doživela najsilovitejše obstreljevanje po 31. juliju. V bombardiranju predelov starega dela mesta je bilo ubitih osem ljudi, so povedali predstavniki bolnišnice Koševo. Tarča napadov je bilo znova letališče Butmir, prizanesli pa niso niti že več dni obleganima Ma-glaju in Tešnju, v katerih prebivalci obupano prosijo pomoči. »V mestih vlada lakota, saj pomoči, ki jo dobimo iz zraka, ni dovolj,« so sporočili radioamaterji. Samo včeraj je na Tešanj srbska vojska izstrelila več kot 1500 granat, število žrtev pa ni znano. Radioamaterji sporočajo, da se srbski napadi iz ure v uro stopnjujejo. Muslimanski vojaki, zvesti predsedniku Bosne Aliji Izetbegoviču, so včeraj zgodaj zjutraj prevzeli nadzor nad mestom Cazin, ki so ga dan poprej zavzeli uporniški muslimanski vojaki Fikreta Abdiča. Bosanski radio poroča, da so mesto zavzeli brez enega samega strela.To je potrdil tudi tiskovni predstavnik Unproforja Bill Aikman. V eksploziji mine na minskem polju na hr-vaško-bosanski meji v sektorju sever je bilo včeraj ranjenih šest danskih in dva francoska pripadnika modrih čelad ZN. Vojaki so skupaj s še nekaj Srbi pregledovali minsko polje, ko je eden od srbskih pomočnikov ZN stopil na mino in sprožil verigo eksplozij. (Agencije) Nedelja, 17. oktobra 1993 NOVICE Di Pietro drugič zaslišal Craxija RIM - Milanski namestnik državnega pravdnika Antonio Di Pietro je včeraj drugič zaslišal bivšega politienga tajnika PSI Bettina Craxija. Tudi tokrat je šlo za prostovoljno pričevanje. Zaslišanje se je odvijalo v Rimu in trajalo kar štiri ure. Craxi je doslej prejel kakih dvajset sodnih obvestil v okviru milanskih in drugih preiskav o podkupninah. Kaj je natančno zadevalo pričevanje, ni znano. Di Pietro se je ob koncu zaslišanja vrnil v Milan, ne da bi ničesar Črhnil. Nekoliko bolj zgovoren je bil Craxijev odvetnik Enzo Lo Giudice. Lo Giudice je dejal, da je Craxi v bistvu Di Pietru natančneje raztolmačil to, o Čemer je sam Craxi javno govoril v parlamentu. Dejal je, da je optimist, ker sta obe strani zainteresirani za uveljavitev resnice. Vatikan zagotavlja sodnikom sodelovanje RIM - Vatikan bo lojalno sodeloval z italijanskimi sodniki v preiskavah okrog podkupninske afere Enimont. Tako zagotavlja tiskovna nota, ki jo je vCeraj objavil tiskovni urad Svete Stolice, da bi repliciral na razne govorice o vpletnosti Vatikana v afero Enimont oziroma v stečaju denarnega zavoda Banco Ambrosiano iz Milana. Kot je znano, je Enimont prek omenjene banke izplačal ogromno podkupnino raznim politikom, preiskovalci pa so že v preteklosti ugotovili, da je bil pri tem po vsej verjetnosti vpleten bivši predsednik vatikanske finančne ustanove IOR kardinal Paul Marcinkus. Vatikan je doslej vedno zanikal to vpletenost, res pa je, da je zaradi te afere odstavil Marcinkusa, IOR pa je izplačal 250 milijonov dolarjev za kritje stečaja zavoda Banco Ambrosiano. Sib Muhamed Deriek zmagovalec Humorfesta FOLIGNO - Srbski vinjetist Muhamed Deriek -Max je zmagovalec letošnjega humorističnega natečaja Humorfest v Folignu. Tema letošnje izvedbe natečaja je bila televizija. Zanimivo je, da je drugo nagrado prejel Ukrajinec Anatolij Kazanskij in tretjo Rus Konstantin Bronzit: vsi trije zmagovalci prihajajo iz vzhodne Evrope. Razstava o znanstvenem raziskovanju v Trstu TRST - Od 22. oktobra do 1. novembra bo v Trstu na ogled 2. razstava znanstvenega raziskovanja. Priredilo jo bo združenje za poljudno znanost Globo v sodelovanju s Centrom za znanstvne in tehnološke raziskave s Pa-dric in z Avtonomno tržaško pristaniško ustanovo. Razstava bo razdeljena na tri dele, poseben poudarek pa bo seveda odmerjen znanstvenemu raziskovanju v Trstu. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ŠTEVERJAN / SREČANJE Z UREDNIKOMA OSLOBOPENJA Za tragedijo v Bosni sokriva tudi Evropa Vsiljena rešitev etnične razdelitve ne bo prinesla miru Udeleženci srečanja z urednikoma Oslobodenja (foto Studio Reportage) Vlado Klemše ŠTEVERJAN - Za dokončanje bosanske tragedije niti ni treba, da se nadaljujejo vojaški spopadi, ki so se te dni spet okrepili, zlasti v Sarajevu in v osrednjem delu Bosne. Iztrebljenje enega od treh narodov, spričo pasivnosti in nemoči mednarodne skupnosti, lahko dokončajo lakota, bolezni, zima, ki se nezadržno približuje. S 37 grami hrane poprečno na dan, ki so jo v lanskem letu od mednarodne skupnosti prejemali Sarajevčani, se ne da preživeti. Po drugi strani pa ne zbuja upanja niti status ne vojna, ne mir, rešitev, v katero predvsem Muslimane peha mednarodna skupnost s predlogom o etnični razdelitvi republike. Bodočnost Bosne je skrajno negotova, Čeprav še ni prepozno za odločilen poseg mednarodne skupnosti, ki je nedvomno sokriva za to kar se danes dogaja na tleh nekdanje Jugoslavije in bo sokriva za možno in verjetno razširitev konflikta. Evropa in mednarodna skupnost sta namreč doslej kršili osnovno naCelo, ki sta si ga sami zastavili: da meja ni mogoče spreminjati s silo. In prav to se je zgodilo in se še zmeraj dogaja v Bosni, kjer ne gre za državljansko vojno, Čeprav ima konflikt tudi take značilnosti, ampak za zunanjo agresijo. O tem je tekla beseda na petkovem srečanju, ki ga je v Steverja-nu priredil Solidarnostni odbor za pomoC BiH, v sodelovanju s Kulturnim domom, ZSKD in kulturnima društvoma Briški grič in Naš Prapor. O tragediji v Bosni so spregovorili glavni in odgovorni urednik lista Oslobode-nje, Kemal Kurspahič, urednik evropske izdaje (se tiska v Ljubljani) omenjenega dnevnika Midhat PlivCič ter novinar in dopisnik RTV Slovenija Aleksander MlaC. Naj ob tem omenimo, da je dnevnik Oslobode-nje prav te dni prejel, za vlogo, ki jo opravlja v obkoljenem mestu, prestižno Saharovo nagrado. Dnevnik, ki izhaja v nemogočih razmerah ves Cas vojne, je ostal edina stalna vez med Sarajevčani in svetom in pomaga "živeti” v vojni. Urednika sta opozorila zlasti na soodgovornost evropske in svetovne javnosti, ki je dopustila in še zmeraj dopušča agresijo, ki jo izvajata tako Srbija, kakor Hrvaška. Na nemoč, ki v bistvu samo spodbuja osvajalne apetite Velike Srbije. Niti ena od sprejetih resolucij ZN ni bila dosledno uresničena! Urednika sta povedala, da vsiljena rešitev - deli- tev ozemlja po etnični pripadnosti - ne bo odpravila sovraštva in trenj po vseh zločinih, ki so bili izvršeni, ne bo omogočila vrnitve miljonov beguncev. Ne pomeni pomiritve. Obstaja sploh upanje, da bo kdaj zavladal mir v Bosni, čeprav si ga vse tri narodnostne skupnosti želijo? SpriCo pasivnosti mednarodne skupnosti to upanje plahni, Čeprav po mnenju govorcev še ni prepozno za zasuk pri razreševanju tega konflikta, ki pomeni nevaren precedens. Urednike Oslobodenja je v dvorani na Bukovju pozdravil tudi župan Ivan Humar. r SLOVENIJA / NA STRANEH REPUBBLICE Slana neodvisnost tolarske republike Cena slovenske neodvisnosti Bossijevim ligošem v premislek - Skupni tudi škandali TRST - »Slovenija -Lumbardi iz dežele tolarja«. S tem naslovom je poslovno-finanCna priloga enega največjih italijanskih dnevnikov, La Repubblica, v petkovi številki posvetila vso stran »mali državi, ki si želi postati vzhodna Švica«. Avtorica, Luisa Grion, je sicer objektivno sliko slovenskih razmer razvila na primerjavi med osamosvojitvijo Slovenije in njenimi posledicami na eni in hipotezo o osamosvojitvi italijanskega severa, kot si jo zamišlja Severna liga, na drugi strani. »Ligo so imeli tudi Slovenci,« ugotavlja, »pa Čeprav je bila (Zveza komunistov, op.ur.) drugačna od Bossijeve. Tudi njim,« nadaljuje »tisti z Juga niso nikoli preveč ugajali, zdeli so se jim drugačni po miselnosti in kulturi. Preveč navezani na asistencializem, preveč balkanski, preveč revni. Res je, da ima Slovenija kako industrijo manj in kak hrib več kot Lombardija in da je Ljubljana bolj podobna Salzburgu kot Milanu, vendar je med severom Italije in severom bivše Jugoslavije kar vec podobnosti, ena pa je temeljna: sum, da je mogoCe z ločitvijo od ostalega dela države živeti bolje.« Ce so italijanski ligaši še vedno samo pri grožnjah, je Slovenija to ločitev že izvedla, ugotavlja Luisa Grion in dodaja, da je sedaj glavna skrb Ljubljane ta, da tujcem enkrat za vselej vtepe v glavo, da Slovenija nima nic veC opraviti s hrvaško regijo Slavonijo. To je sedaj mirna in varna država, kjer ni slišati niti odmevov sarajevskih bomb, kjer se pokrajina zdi razglednica, hiše pa so vse po vrsti cele in s pelargonijami na oknih. »Skratka, podoba srečne dežele, idealne za investiranje kapitelov. Neodvisnost namreč tudi tiste, ki so se lahko imeli za bogate, veliko stane. Slovenija, ki je bila v bivši Jugoslaviji vedno regija naj-veCjega blagostanja, to ceno že plačuje, zato nujno potrebuje denar iz tujine.« Avtorica očitno jemlje Slovenijo kot regijo ali deželno upravno enoto v smislu Lombardije, pri čemer pozablja, da gre za nacionalno državo, ki je že v bivši Jugoslaviji imela status republike. To je tudi edini očitek, ki ga lahko zapišemo na rob njenega sicer objektivnega poročanja o današnjih razmerah v Sloveniji. V nadaljevanju postreže Luisa Grion z vrsto podatkov o gospodarskih gibanjih in brez- poselnosti, o mrzličnem iskanju novih tržišč in o globoki krizi velikih državnih podjetij (ki jo v veliki meri pripisuje tudi dejstvu, da je na njihovih krmilih v glavnem ostal nekdanji menedžment), predvsem pa o nezanimanju tujcev za vlaganja vanje. Pogovarjala se je z odgovornim za Gospodarski forum (»ki bi se rad razvil v slovensko Confindu-strio«) Matejem Kovačem in z enim od Me-talkinih svetovalcev, Pavlom Bratino (»Edina rešitev za nas bo najti denar v tujini in zagotoviti storitve oziorma proizvode po evropskih standardih, a po nižjih cenah.«). Zadnji del svojega poročila je Luisa Grion posvetila slovenskim škandalom, npr. papirnici Krško in Hitu, ki »streljaj od italijanske meje upravlja najveCjo igralnico v Evropi«: »Zgodba o podkupovanju, ki ni tako daleč od naše...« In prav tukaj najde italijanska novinarka prednost, ki bi jo utegnil bogati in indi-pendentisticni italijanski sever imeti pred Slovenijo: operacija milanskih sodnikov »Ciste roke« se je v Italiji začela že pred poldrugim letom, v Sloveniji pa se med tisoC težavami komaj začenja. (V.B.) BENEŠKA SLOVENIJA Osemdeset let župnika Artura Blasutta - Froša Zaradi zvestobe narodu je pretrpel veliko gorja Rudi Pavšič VISKUORSA - Beneških Čedermacev, takih, ki zaradi ljubezni do svoje materinščine, zaradi poštenosti in humanosti so morali na lastni koži plačati visok davek Človeških zlob in majhnosti, je še med nami. To je primer župnika Artura Blasutta, Froša po domaCe, ki bo konec tedna praznoval visok življenjski, jubilej: 80-let-nico. Kot Beneški Slovenec, ponosen na svoj narod, je prestal veliko gorja, ponižali so ga celo njegovi cerkveni nadrejeni, ki so ga leta 1954 upokojili, ko mu je bilo komaj 43 let. Razlog, Čeravno ne napisan, je bil jasen in že poznan v Benečiji: pomagal je domačinom, pridigal v materinščini in se ni pokoraval cerkvenim do- stojanstvenikom, ko so mu velevali, naj mašuje in pridiga v italijanskem jeziku. Takratni škof mu je za upokojitev poslal kuverto, v kateri je bilo 50 tisoč lir. Blasutto je denar, ki ga je še kako potreboval, vrnil in pristavil: »Nočem miloščine, želim le pravico!« V težkih letih, ko se je kot upokojeni župnik iz Les vrnil v Viškuoršo, so mu pomagali svojci, predvsem sestra Michelina, ki je ostala z njim vse do današnjih dni. Blasutto je ostal vse svoje življenje zvest svojemu narodu in krščanskemu nauku. Pomagal je, kar se je pomagati dalo in to predvsem, ko je bil še v duhovniški službi. Da bi ga farani iz Osojan razumeli, je katekizem priredil v re- zijansko narečje, podobno je storil za vernike iz Grmeka, ko je cerkveno knjigo priredil v tamkajšnje narečje. Rezijani so ga imeli posebej radi in to so mu izkazali v času vojne, ko so ga skrili pred esesovci, ki so ga hoteli ustreliti, ker je pomagal partizanom. Da bi mu Čestitali ob življenjskem jubileju in se mu zahvalili za vse, kar je napravil za beneškega človeka, so Artura Blasutta obiskali predstavniki SKGZ in Društva Slovencev iz videmske pokrajine Klavdij Palčič, Viljem Cerno in Jole Na-mor. Srečanja se je udeležil tudi župnik iz Barda Renzo Calligaro. Na sliki: zastopniki SKGZ in Slovencev z Videmskega z župnikom Arturom Blasuttom. _____MAFIJA / PO ZAPLEMBI DENARJA PRI FERNETIČIH Samo splošne ocene o pranju denarja v Sloveniji in Hrvaški Sodnik Gulofta se nanaša na izsledke beneških sodnikov TRST »Ni novost, da prav v Sloveniji in bližnji Hrvaški številne kriminalne organizacije vlagajo velike denarje v igralnice, hotele, free-shope in turistične strukture,« je pred dnevi izjavil namestnik tržaškega državnega pravdnika Filippo Gulotta, ki vodi preiskavo v zvezi z nedavno zaplembo okrog milijarde lir (denar so agenti letečega oddelka našli pri nekem italijanskem državljanu pri Fernetičih). Besede so dokaj zaskrbljujoče, saj ne spravljajo v najboljšo luc mladi sosednji državi. V krajšem pogovoru z Gulotto pa je izšlo, da je govoril precej na splošno in se dejansko nanašal na preiskave, ki jih vodijo drugje v Italiji, in sicer v Benetkah, kjer se s tem vprašanjem ukvarjata sodnika Casson in Pavone. Prihodnji mesec se bo namreč v Benetkah pričel proces proti Fanelliju in drugim elanom organiziranega kriminala iz Brente. Aldo Fanelli (znan je še pod nekaj drugimi imeni, kot Luigi Ciccarelli, Gino Chiesa, De Maria) ima slovenski potni list in je bil vsa leta ključni člen po-sojilniške sužbe portoroške igralnice (zadnji vodja po-sojilniške službe je bil Luigi Pigozzo). Proti njemu je koprski javni tožilec Primož Trebežnik uvedel preiskavo zaradi suma, da je utajil davščine in druge družbene dajatve. Skupaj s Fanellijem, ki ima sedaj 72 let, bi moral pred sodišče v Benetkah tudi Felice Maniero, ki so ga avgusta aretirali na njegovi jahti v Capriju. Prav v Manierovem imenu je nekdo v Trstu kupil šest stanovanj in picerijo v Ul. Ro- Danjel Bizjak molo Gessi, ki so jih tudi zaplenili. Sodnika Gulotto smo vprašali, Ce je v iznosu denarja vpletena samo mafija iz Brente ali tudi od drugod: »Mislim, da iz Brente in od drugod, tudi z Juga. Organizirani kriminal je umazani denar iz raznih nelegalnih dejavnosti (mamila, izsiljevanja, itd.) začel "prati” v tej novi republiki.« V kateri in kje je fenomen bolj razširjen? »Ne bi vedel natančno. Potrebno bi bilo govoriti s Cassonom in Pavonejem.« Kje bolj vlagajo, v obmejnem pasu ali v notranjosti? »V notranjosti.« Kako pravzaprav investirajo? Kupujejo delnice, nepremičnine? Se poslužujejo slovenskih in hrvaških državljanov? »Kupujejo. Ne vem, kako. Znana je operacija, v kateri so v Trstu zaplenili nekaj nepremičnin (verjetno je imel v mislih stanovanja v Ul. Gessi, op. ur.) Kako se denar vraCa v Italijo? »Druga skrivnost,« je vzdihnil. So doslej že prijeli koga od tistih, ki nosijo denar onkraj meje? »Da, nekaj so jih!« Pravijo, da je moški, ki so ga zalotili pri Fernetičih, že na prostosti... »V zvezi s tem ne morem nic povedati.« Govoril ste, da je denar namenjen investicijam. Ni možno, da je služil za nakup mamil ali orožja? »Seveda, ne gre samo za pranje denarja. Druga pot za pranje tega denarja je nakup orožja. Imeli smo več procesov zaradi orožja, ki je prišlo iz Slovenije in Hrvaške. Prej je organizirani kriminal vlagal v Švici. Ko je bilo jasno, da se to zlahka ugotovi, so ubrali druge kanale. Mislim, da je zamisel o riciklaži v teh deželah prišla kasneje: v prvi fazi so se oskrbovali z orožjem za atentate, za medsebojne, notranje spore, nakar so razumeli, da lahko vlagajo z nakupi.« Sodelujete z organi onkraj meje? Da, kdaj pa kdaj prejemamo sporočila, s policijo obstaja aktiven odnos.« TRŽIČ / POLICIJSKA AKCIJA V mercedesu skrival ponarejene bankovce za 180 tisoč dolarjev Aretiran 44-letni Riccardo lenne - Komu in kam je bil denar namenjen? TRZIC - Policija je vCeraj v prvih popoldanskih urah pri izstopni postaji avtoceste pri MošCenicah prestregla mercedes rimske registracije, ki ga je vozil moški srednjih let. Namesto da bi vozilo zaustavil, je voznik, 44-letni Luciano lenne, pritisnil na plin in z vso naglico odpeljal proti Trstu. Policija ga je po krajšem zasledovanju ustavila blizu Devina. Med pregledom so v prtljažniku avtomobila našli pravcati zaklad:kar 180.000 ameriških dolarjev v bankovcih po sto dolarjev, hranilno pismo Banco di Roma za eno milijardo lir, šop menic in Čekov za okrog trideset milijo- DVESTO LETNIC A ROJSTVA / DVE RAZSTAVI______________ Poklon Trsta izumitelju Josefu Resslu Razstavi je ob prisotnosti številnih krajevnih oblasti oh/orila deželna odbornica V.Londero TRST - Deželna odbornica za gozdarstvo Viviana Londero je vCeraj otvorila dve razstavi, ki jih je priredila deželna uprava v sodelovanju s turistično ustanovo, s katerima se F-JK želi pokloniti spominu genialnega izumitelja in gozdarja Josefa Ressla ob 200-letnici njegovega rojstva. Ressel je živel in deloval v Trstu, njegovo ime pa je tesno povezano z izumom ladijskega vijaka in z načrti o pogozdovanju Krasa in Istre. Prvo razstavo (pod naslovom “Izumitelj v Trstu") so sinoCi odprli v Palači Costanzi, v glavnem pa je bila posvečena izumu ladijskega vijaka. Kmalu za tem je odbornica na deželnem sedežu v Ul. Carducci odprla razstavo “Kras, od Ressla do današnjih dni“. V svojem kratkem nagovoru v palači Costanzi je deželna odbornica Londero podčrtala vlogo Ressla, ki je med svojim življenjem, kljub svojim izumom, imel le malo zadoščenj za svojo ustvarjalnost. Resslovo obletnico bodo obeležili tudi z dvema konferencama, ki bosta v četrtek, 21. t. m. v mestnem muzeju Revoltella ter 12. novembra v istih prostorih. Z otvoritve razstave v palači Costanzi (foto KROMA) nov lir itd. Ponarejeni denar in ponarejene vrednotnice so bile prikriti v prtljažniku avtomobila. Voznika so priprli in prepeljali v tržaški zapor. Do aretacije je namreč prišlo na območju tržaške pokrajine, Čeprav se je akcija zaCela na območju go-riške pokrajine, to je pri izstopni postaji avtoceste pri MošCenicah in so jo izvedli pripadniki tržiškega komisariata javne varnosti in goriške kvesture. Zaradi teritorialne pristojnosti se bo z zadevo ukvarjalo tržaško sodišče. Aretacija Luciana Ienneja - menda gre za osebo, ki ni neznana sodnim in policijskim oblastem - in zaplemba tolikšne vsote ponarejenega denarja in vrednotnic odpira vrsto vprašanj, komu in kam je bil denar namenjen in seveda, Ce gre za posamično dejanje ali pa le za del dobro organizirane mreže kriminalcev. Domnevati je mogoče, in preiskava naj bi odkrila prav ta vidik, da je bila pošiljka namenjena v Slovenijo ali na Hrvaško ali v katero od vzhodnoevropskih držav. Stopnja dovršenosti ponarejenega denarja in certifikata kaže na to, da je za zadevo zelo verjetno širša in dobro "usposobljena” organizacija. Znano je tudi, da so "nova” tržišča zanimiva tudi za investicije mafije, n’dra-nghete, camorre in podobnih kriminalnih združenj. OBČINSKE VOLITVE / ZELO VAZNA POLITIČNA ODLOČITEV POLITIKA / PREDSTAVITEV KANDIDATURE Podpora Riccaidu lllyju: tudi SSk pristopila k Zavezništvu za Trst Simbol lipove vejice le no glasovnicah za izvolitev kraških rajonskih svetov SKP: velik pomen Spetičeve izbire »Opozorilo, do je slovensko vprašanje eno temeljnih problemov tržaške stvarnosti« Stranka Slovenske skupnosti bo na tržaških občinskih volitvah nastopila pod simbolom Zavezništva za Trst, ki skupno s KD in DSL podpira župansko kandidaturo Riccarda Illyja. To bo prvič, da se bo SSk na upravnih volitvah odpovedala svojemu tradicionalnemu simbolu lipove vejice. Gre za zelo pomembno politično odločitev, ki je v bistvu sad nedavnega strankinega kongresa, na katerem je SSk ubrala novo politično usmeritev, v katero jo, med drugim, tudi sili nova volilna zakonodaja. Vstop kandidatov SSk v Zavezništvo za Trst (II-ly je politično gledano najbližji temu gibanju) je, kot rečeno, posledica pokrajinskega kongresa stranke, a tudi napornih političnih pogovorov. Za mesto občinskega svetovalca se bosta pod simbolom Zavezništva potegovala pokrajinski podtajnik Peter Močnik in mladi odvetnik Andrej Berdon. Kandidatna lista tega gibanja, ki je na junijskih pokrajinskih volitvah kandidiralo za predsedniško mesto Franca Codego, bo precej pisana in, kot so nam povedali, odraz širokih družbenih in političnih Sandor Tence hotenj. Kandidati SSk bodo sodelovali v Zavezništvu za Trst tudi v vseh mestnih rajonskih svetih, z izjemo Vzhodnega in Vzhodnega Krasa, kjer se bo stranka predstavila s svojim simbolom, lipovo vejico. »SSk se s to odločitvijo ne odpoveduje svoji strankarski specifiki in tudi ne načelu samostojnega političnega nastopa. Smo pa pred zgodovinskim izzivom, saj smo v Trstu priča hudemu spopadu med zaprto in odprto vizijo mesta, ki je življenjskega pomena za vso našo narodnostno skupnost«, nam je sinoči dejal tajnik Martin Brecelj, ki je lahko upravičeno zadovoljen z včeraj podpisanim volilnim dogovorom. Prav Brecelj je bil skupno z nekaterimi sodelavci glavni pobudnik te pogumne volilne poteze, ki je na kongresu naletela na široko soglasje delegatov. Illyja bodo na glasovnici podpirali simboli Zavezništva, DSL in KD. Desničarski in nacionalistični kandidat Giulio Staffieri bo imel za sabo simbole LpT, gibanja desnih katoličanov, upokojencev "Živi ljudje" in Nacionalnega zavezništva. Slednjega bo danes uradno "krstil" vsedržav- ni tajnik MSI Gianfranco Fini. SKP predlaga župansko kandidaturo Stojana Spetiča, Severna liga pa mlado menedžerko Federico Seganti. Tem štirim županskim kandidatom se bo najbrž pridružil še zastopnik Sredinske unije in morda zavezništva PSI-PSDI. Trenutno namreč še ni popolnoma jasno, kaj bodo 21. novembra naredili socialisti, ki se še prepoznavajo v PSI. Njihov izredni komisar Roberto De Gioia se je opredelil za Illyja. V stranki pa niso vsi tega mnenja. Nekateri so jo že zapustili in prispevali k oblikovanju Sredinske unije nostalgikov Bettina Craxija in petstrankarske koalicije, drugi pa so prepričani, da se mora PSI celo predstaviti s svojim županskim kandidatom. Iz Rima je medtem prišla vest, da se je referendumski voditelj, poslanec Mario Segni jasno distanciral od (bivših) demokristjanov, ki so na Tržaškem sklenili klavrno zavezništvo s fašisti. To je v kričečem nasprotju s politično usmeritvijo Gibanja ljudskih katoličanov, ki, kot podčrtuje sardinski poslanec, odklanja kakršno koli volilno sodelovanje s skrajno desnico. Nabrežina: jutri morda odločitev Profesor Giorgio De-pangher je bil izbran za županskega kandidata liste Skupaj za Devin-Na-brežino. Odločitev pa, kot kaže, še ni dokončna, saj okrog njegove kandidature še ni soglasja med pobudniki te narodnostno mešane liste. Pomisleki nad to izbiro prihajajo s strani Slovenske skupnosti, medtem ko sta DSL in SKP dah svoje soglasje. Končna odločitev bo padla jutri ah pojutrišnjem. Delovna skupina, ki je podpisala poziv za skupno slovensko-italijan-sko hsto, je za županskega kandidata soglasno predlagala Antona Ga-sperija-Gašpersiča, ki pa je ponudbo zaradi službenih obveznosti odklonil. Izbira večine je nato padla na Depangherja, dolgoletnega odbornika in občinskega svetovalca DSL. Omenjena skupina je izdelala tudi predlog kandidatne hste, M je naslednji: Bruno Tommase-hg, Giuliano Goat, Danilo Antoni, Claudio Lauri-tano, Vera Tuta-Ban, Ivan Sirca, Gianfranco Baldas, Franc Fabec, Martin Brecelj, Elena Le-giša, Marko Zidarič, Da-rio Pertot, Elena Crasni-ch, Nevo Radovič, Roberto Laurini in Egle Turko. To je, kot omenjeno, vsekakor za sedaj le predlog. O kandidaturah je tekla beseda na predsi-nočnji skupščini v Grudnovi dvorani v Nabrežini. Danilo Antoni in Marino Vocci, ki sta jo vodila, nista imela lahkega dela, saj je že prvi disku-tant Nevo Radovič odklonil sodelovanje v kandidatni listi in izrazil precej pomislekov nad zaključki delovne skupine. Alojz Markovič je rekel, da nova volilna zakonodaja sili k združevanju in ne k ločevanju. Izrazil je upanje, da bodo premostili vsa različna gledanja, saj je hsta Skupaj za Devin-Nabrežino izredno koristna in predstavlja edinstveno priložnost, ki je Slovenci in Italijani ne smejo zamuditi. Aljoša Terčon je rekel, da je to edina hsta, v kateri se prepoznava, omenil pa je pojav Severne lige, ki kandidira župana slovenske narodnosti. Ivo Sirca je rekel, da je 21. novembra treba zmagati in da imajo DSL, SSk in SKP skupno vse pogoje za zmago in za štiriletno vodenje Občine. Tega mnenja je bil tudi Giorgio Depangher, ki je opozoril na nevarnost zmage desnice. Martin Brecelj je svetoval, da bi vso zadevo še poglobili, da bo končna odločitev čimbolj enotna. Antek Terčon (govoril je v imenu sekcije SSk) je izrazil osebno spoštovanje do Depangherja, zaključki delovne skupine pa po njegovem niso v skladu s začetnim pozivom občanov in zastopnikov tako imenovane civilne družbe. Razprava je bila, kljub vsemu, na splošno ustvarjalna in je pokazala, da obstajajo realne možnosti za sporazum. KD in PSI se medtem še nista sporazumeli za kandidature. Za sedaj ostajata le pri želji za predložitev skupne hste. Glavni županski kandidat ostaja predsednik Združenja tržaških obrtnikov Giorgio Ret, ki stanuje v Devinu. Posrečena provokacija. Tako je Stojan Spetič (SKP) ocenil svojo župansko kandidaturo, ki ima, kot je dejal, velik politični, a predvsem simbolični pomen v mestu, ki še vedno z velikimi težavami priznava prisotnost in vlogo slovenske manjšine. »Wa-shington ima črnskega župana. Zakaj bi Trst nekoč ne imel za župana Slovenca«, se je na vče-rajjšnji tiskovni vprašal Spetič, ki je pri tem omenil tudi Slovenca Mitjo Volčiča kot novega direktorja TG1. Da se slovenska manjšina tudi na teh volitvah predstavlja ločeno in na različnih listah, je poudaril kandidat Stranke komunistične prenove, ni nobena drama, a je v bistvu zgodovinska stalnica vsega povojnega obdobja. »Tragično pa je, da ob tej volilni priložnosti slovenska narodnostna skupnost ni igrala vloge subjekta in da so nekatere njene komponente pristale na grobo politično diskriminacijo SKP«. Prav ta diskriminacija, o kateri govorijo voditelji Komunistične prenove, je bila stalnica srečanja z novinarji, ki sta se ga poleg Spetiča udeležila tudi strankin pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in nosilec kandidatne liste Jacopo Venier. Glavni kandidat Stojan Spetič (KROMA) je vsekakor Spetič, ki ima ne glede na to, kdo bo župan, realne možnosti za izvolitev v občinski svet, »pri čemer je SKP pozitivno odgovorila na vprašanje, kako zajamčiti slovensko navzočnost v občinski skupščini, ki je sicer v veliki nevarnosti«. Spetič je poudaril, da trenutne politične razmere v Trstu ne vplivajo na načelno zadržanje SKP do skupnega predloga za zaščito Slovencev in kar zadeva bitko za finančna sredstva manjšinskim kulturnim ustanovam. Zal je večina v poslanski proračunski komisiji sklenila, da ne bo takoj obravnavala popravka SKP in bo to naredila v zaključni fazi diskusije o finančnem zakonu. »SKP bo nadaljevala bitko, da se Slovencem zagotovijo finančna sredstva. Veliko bo odvisno tudi od zadržanja strank, ki se v Trstu združujejo ob kandidaturi Riccarda Illyja, začenši s podtajnikom Colonijem. V kratkem bodo imele priložnost pokazati, ali zares gledajo drugače na slovensko manjšino. V nasprotnem primeru bo Trst obubožan za pomembne ustanove in bo res vseeno, kdo bo župan«, je poudaril Spetič. Canciani je izrazil obžalovanje, da ni prišlo do široke in enotne proti-desničarske fronte, »za katero se je SKP vedno dosledno horila, začenši z enotnostjo levičarskih sil«. Zal se 21. novembra predstavlja na volitvah sama s svojim simbolom, a v prepričanju, da je na dobri poti in da hodo ljudje razumeli to izbiro. Tudi SKP, je poudaril tajnik, se seveda prizadeva za poraz desničarskega in nacionalističnega bloka, »a zato ni mogla sprejeti kakršnega koli programa in katerega koli kandidata«. O zadržanju na balotaži 5. decembra bo SKP začela razmišljati po 21. novembru, a že sedaj opozarja, »da ne bo sprejela nobenih izsiljevanj«. (S.T.) _ SEZNANILA GA JE Z NAJBOLJ AKTUALNIMI VPRAŠANJI MANJŠINE Delegacija SKGZ na obisku pri prefektu Cannarozzu Vloga krajevnih uprav- Težave slovenskih ustanov SLOVENKA MED 25 NOVIMI ODLIKOVANCI Marija Mamolo praporščak dela Odličje ji bo podelil predsednik republike Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil pokrajinski prdsednik za Tržaško Suadam Kapič, je včeraj na sedežu tržaške Prefekture obiskala vladnega komisarja dr. Luciana Cannarozza. V dolgem in sproščenem razgovoru so predstavniki SKGZ predočili vladnemu predstavniku seznam vprašanj, ki so ta trenutek za manjšino najaktualnejša in katerih reševanje se neprestano odlaša, s posledicami, ki so za našo skupnost skrajno neugodne. V ospredju razgovora je bila raba slovenskega jezika na tržaški občini, ki je s Staffierijevo upravo doživela prepovedi, s katerimi je bila praksa delnega poslovanja ob- činskih uradov tudi v slovenščini prekinjena. Izrivanje že utečene prakse, ki je bila vendarle nek znak dobre volje, lahko odnose v mestu samo še poslabša, so menili predstavniki SKGZ, medtem ko bi morala biti ravno občinska uprava aktiven dejavnik pri uveljavljanju demokratičnega dialoga in sožitja med Italijani in Slovenci. Komisarju je bil tudi orisan težak finančni položaj slovenskih ustanov, ki jim po klestenju državnega proračuna preti razpolovitev predvidenih sredstev. To bi za mnoge ustanove dejansko pomenilo konec, zato so predstavniki SKGZ apelirali na vladnega komisarja, naj tudi sam posreduje rimski oblasti zahtevo manjšine, da se sredstva ohranijo vsaj na dosedanji ravni, kar sicer ne pomeni mnogo več od golega preživetja. Na dnevni red je bil postavljen tudi programski sporazum, oz. deželni zakon 16 o protivrednostih za sinhrotron, ki je obtičal, ker ga Staffieri ni hotel podpisati, kljub temu, da obstaja zanj najširše soglasje javnih uprav od dežele do gorskih skupnosti, občin in tržaške Pokrajine. Predstavniki SKGZ so poudarili, da prebivalstvo Vzhodnega Krasa pričakuje spoštovanje sprejetih obveznosti, potem ko si je pri zadevi o sinhro-tronu obnašalo več kot odgovorno in dosledno. Na srečanju je bilo po- novno izpostavljeno tudi še vedno nerešeno vprašanje šole v Sempo-laju, ob katerem sta razumljiva zaskrbljenost in nemir staršev ter učiteljev. Otroški vrtec bo s prihodnjim tednom po napovedih ponovno odprt, vendar so predstan-viki SKGZ posredovali zahtevo šempolajskih staršev, naj se v najkrajšem možnem času zagotovi tudi redno delovanje osnovne šole. Vladni komisar dr. Cannarozzo je za vsa navedena vprašanja izrazil zanimanje, podčrtal potrebo, da se odprta vprašanja rešujejo v duhu dialoga in ob spoštovanju zakonskih , predpisov ter je v okviru svojih pristojnosti zagotovil posredovanje. NESREČA / VČERAJ PONOČI V MIRAMARSKEM DREVOREDU Brezvestni voznik zbil pešca in pobegnil Žrtev je 25-letni Davide Stupar, ki je s pridržano prognozo v bolnišnici na Katinari Včeraj ob 4. zjutraj se je po zaslugi brezvestnega voznika temnosive-ga golfa s tržaško registracijo hudo ponesrečil 25-letni Davide Stupar, sin znanega tiskarskega podjetnika Vinicia, ki je bil leta nazaj šef tiskarne Založništva tržaškega tiska. David se je ob tisti uri vračal iz neke diskoteke v Miramarskem drevoredu (bivši Big Beng) in se napotil proti svojemu avtomobilu. Ko je bil na beli črti, ki označuje rob cestišča, ga je podrl temnosivi golf, ki je vozil proti mestu, ga zbil ob bližnji parkirani fiat tipo in oddrvel naprej. David Stupar je z glavo močno udaril v blatnik parkiranega avtomobila in takoj je bilo jasno, da se je precej resno poškodoval. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz bližnje postaje v Miramaru, ranjenca pa so prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so si pridržali prognozo zaradi suma, da si je fant prelomil lobanjsko dno. Domneva je k sreči že včeraj dopoldne pustila prostor optimizmu, saj se je Davidovo stanje - kot so ugotovili svojci, ki so ga obiskali -izboljšalo, kar daje sklepati, da je utrpel samo močnejši lobanjski pretres. Prognoza sicer za sedaj ostaja rezervirana in jo bodo zdravniki lahko spremenili tedaj, ko bo ponesrečenec opravil vse potrebne izvide. David Stupar dela v očetovem tiskarskem podjetju Graphart, ki ga praktično tudi vodi, sicer pa je znan kot resen, delaven in družaben fant. Iz tiskarne Graphart, ki se je pred dvema letoma z Ul. Rossetti preselila v nove prostore v Drevoredu d‘Annunzio in je ena največjih tovrstnih tiskam v Trstu, prihaja veliko slovenskega tiska, zlasti periodičnih glasil. Kljub temu, da je David skoraj dan in noč zaposlen v tiskarni, pa najde tudi čas za prijatelje in na primer za udejstvovanje pri jadralnem klubu Cupa. Karabinjerji iz Miramara, ki so nam povedali za dinamiko nesreče, so k opisu temnosivega golfa starega tipa s tržaško registracijo črne barve in oranžno siglo TS, dodali še eno podrobnost: na zadnji strani vozila kraljuje rumen napis Radio Com-pany. Kdor bi kaj vedel o vozilu ali vozniku, je seveda vabljen, naj se oglasi pri karabinjerjih postaje v Miramaru. V teh dneh je prišlo iz Rima sporočilo, da je med 25 abiturienti višjih srednjih šol iz vse Italije, ki bodo konec tega meseca prejeli naslov praporščaka dela poleg goriške-ga Slovenca Jana Bednarika tudi Marija Mamolo iz Trsta. Nagrajenka je stara 19 let in je letošnjega julija z odliko maturirala na klasičnem liceju France Prešeren. Gre za prestižno priznanje, ki ga na predlog Vsedržavne zveze vitezov dela podeljuje sam predsednik republike. Mlado odlikovanko smo povabili na kratek pogovor, na katerega je rade volje pristala. Sicer pa je Marija Mamolo na našem uredništvu tako rekoč doma, saj je tudi sodelavka našega dnevnika. S kakšnimi občutki si sprejela vest o odlikovanju? Vest je bila zame povsem nepričakovana. Nisem vedela, da je šola predlagala moje ime Vsedržavni zvezi vitezov dela. Seveda pa je šlo za zelo prijetno presenečenje. Kakšen pomen pa pripisuješ temu odlikovanju? Mislim, da gre za važno priznanje, bodisi meni osebno bodisi kot pripadnici naše narodnostne skupnosti. Z osebnega vidika je vsekakor zelo prijetno to, da za svoj trud dobiš priznanje ne le z lepim šolskim spričevalom in v ozkem krogu znancev, ampak tudi v širši javnosti. To je po eni strani veliko zadoščenje, po drugi pa tudi velika spodbuda, da se še nadalje trudiš in se skušaš uveljaviti v širšem svetu. Kaj pa bi rekla kot pripadnica slovenske narodnostne skupnosti? Mogoče je odlikovanje, ki sem ga prejela, še pomembnejše prav s tega drugega vidika. Dogaja se namreč, da med našimi someščani italijanske narodnosti še vedno vlada stereotip, po katerem naj bi Slovenci pripadali v glavnem nižjim družbenim plastem. To priznanje lahko nekaj prispeva k odpravljanju takšnih zgrešenih predstav, saj gre tudi za posredno priznanje slovenskemu šolstvu v Italiji in sploh celotni naši skupnosti. To so vsaj občutki, ki me Sodo 26. oktobra spremljali na nagraditve- Marija Mamolo (foto KROMA) no slovesnost v Rim. Prepričana sem, da je podobnih misli tudi sovrstnik Jan Bednarik, kateremu želim čestitati tudi prek Primorskega dnevnika. V tej zvezi naj pristavim, da bi se po mojem morali Slovenci v Italiji večkrat udeleževati takšnih in podobnih natečajev, ki nam dajejo možnost, da se soočamo s širšim svetom. In to na vseh področjih, od šolskega do športnega pa vse tja do npr. tekmovanja v znanju latinščine. Gre za dragocene izkušnje, ki nam omogočajo, da se uveljavljamo navzven, a ki nas tudi bogatijo. Matura je za tabo. Kam se nameravaš zdaj usmeriti? Sla bom študirat pravo na univerzo La sapienza v Rimu. Za študij v večnem mestu sem se odločila tudi zato, ker sem dobila štipendijo za bivanje v nekem rimskem univerzitetnem zavodu. Septembra sem namreč poskusila srečo in se predstavila na sprejemnem izpitu za ta zavod. Tudi tokrat se je izkazalo, da p o skuriti velja. NOVICE Mlad ropar za zapahi Urad za nadzor nad teritorijem tržaške kvesture je prijavil sodstvu zaradi ropa in povzročenih poškodb 26-letnega Enza Surriana, Ul. Tonello 23. Predvčerajšnjim, okrog 9. ure, je 62-letna Lo-retta Mocenigo na vogalu Ul. Marchesetti čakala na avtobus. Nenadoma jo je neznanec zahrbtno napadel in jo porinil na cestišče. Odnesel ji je torbico z osebnimi dokumenti, v kateri je imela tudi nekaj več kot 100 tisoč lir. Ropar je zbežal, dogodek pa je opazil očividec, ki je preiskovalcem povedal, da je moški zbežal z avtomobilom ter jim posredovala nekaj sicer nepopolnih podatkov o evidenčni tablici vozila. Agenti letečega oddelka so ustavili Surriana, ki je prišel v Ul. Valmaura, da bi odpeljal svoj avtomobil. Mladenič je pozneje priznal kaznivo dejanje in zatrdil, da je denar že uporabil in da je dokumente odvrgel v smeti, ki so jih medtem uslužbenci mestne čistoče že odpeljali. Finančni stražniki rešili tri ribiče Izvidnica Finančne straže iz Gradeža je predvčerajšnjim, v okviru svojega običajnega križarjenja, rešila manjše plovilo, na katerem so bile tri osehe, ki se je nenadoma znašlo v težavah. Trije prijatelji, 69-letni Pierino Fornaris iz Cervinjana, 56-letni Giorgio Resente iz San Giorgia di Nogaro ter 61-letni Ennio Alessi in Cervinjana so se na odprto morje podali z željo, da bi v svoje mreže ujeli * kakšno ribo. Slabo vreme pa je čoln potisnilo na plitvino Porta Busa, kjer bi sicer morali prenočiti. Na njihovo srečo-pa so posegli gradeški finančni stražniki, ki so jih odpeljali v kraj Barancole v Aussi-Como, od koder so pozneje tudi odpluli. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov lasi % ife in sožalja po formatu. Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73$73 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEEG |M Nedelja, 17. oktobra 1993 TRST Presunljiva predstava na svetopisemsko temo Danes se bo v Dvorani II-liria na Pomorski postaji zaključil tridnevni mednarodni posvet o Svetem pismu in gledališču, ki ga je priredilo Laično združenje za svetopisemsko kulturo Biblia. To je že tretji posvet združenja na temo umetnosti in Svetega pisma. Prvi, leta 1988 v Benetkah, je bil osredotočen na likovno umetnost, drugi, leta 1990 v Sieni, pa na glasbo, Čeprav so v Svetem pismu prisotne razne literarne oblike, od poezije do pripovedništva in didaktičnih del, v njem ne zasledimo gledališča kot posebne umetniške zvrsti, vendar je Biblija nedvomno imela ogromen vpliv na gledliško ustvarjalnost bodisi kot neusahljiv vir simboličnih osebnosti in nazorno slikovitih situacij za avtorje vseh Časov bodisi kot temelj prvih verskih predstav, kakršni so bili misteriji in Pasijoni. Prav o Pasijonu kot prvem dramskem tekstu v slovenskem jeziku bo jutri dopoldne spregovoril dekan teološke fakultete v Ljubljani Metod Benedik. V okviru posveta je v gledališču Rossetti nastopila Adriana Innocenti (na sliki) v monologu Erodiade Gio-vannija Testorija. V delu dramatik prikazuje tragično razklanost Herodove ljubice, kijev pohotni strasti za Janeza Krstnika zahtevala njegovo smrt. Postavitev je iz 1. 1984, režiral pa jo je avtor sam. V njej skuša podreti nevidni, a trdni zid med dogajanjem na odru in občinstvom v dovrani, tako da postane občinstvo za igralko razpadajoča prerokova glava, poleg tega sta vedno prisotni tako dramsko dogajanje kot njegova gledališka uokvirje-nost. V monologu se igralka z dušo in telesom podredi obema razsežnostima. Za to vlogo je doslej prejela veliko italijanskih in mednarodnih priznanj. NOVICE V Lonjerju veliko udeležencev na ex-temporeju za otroke V Lonjer radi prihajajo otroci in tega je odraz tudi tradicionalni slikarski ex-tempore, ki se je odvijal prejšnji konec tedna. Za zabavo in umetniško sprostitev otrok so tokrat poskrbeli elani mladinskega krožka KD Lonjer-Katinara. Pod temo »cirkus« je risalo preko dvajset otrok iz osnovne in nižje srednje šole. Žirija, ki so jo sestavljali Novela Carli, Milan Pasarit in Frida Valetic, je porazdelila udeležence v tri starostne skupine in glede na število podelila primerno število nagrad. Najmlajšo skupino so sestavljali otroci 1. in 2. razreda osnovnih šol, nagrado pa sta prejeli Petra Marega in Darja Kodrič. Za skupino 3., 4. in 5. razred so bile podeljene skupno tri nagrade, vsem pa je šla posebna zahvala. Pokal so odnesli Aljoša Kalc, Nataša Gombač in Sandra Brus. V najstarejši skupini srednješolcev je kot najlepša bila priznana risba Martina Scarcie. Jana Pečar Lepo uspel izlet Kluba prijateljstva v Kobarid in Benečijo Prejšnji teden se nam je posrečilo, da smo ujeli enega izmed redkih lepih jesenskih dni in pod okriljem Kluba prijateljstva odšli na zanimiv izlet ob Soči do Kobariškega muzeja. Med potjo sta nam g. Petkovšek in g. Kosmač opisovala kraje, zlasti v zvezi s tamkajšnjimi bitkami v prvi svetovni vojni. Seveda smo se spomnili tudi pesnika Simona Gregorčiča in ena od udeleženk je tako občuteno deklamirala njegovo pesem Soči, da nas je v dno srca pretreslo. O bitkah nam je znal še posebno mnogo povedati vodič po Kobariškem muzeju. Izplača si ga ogledati. Pri okusnem domačem kosilu v prijetni gostilni smo postali dobre volje in se od nje poslovili z veselo pesmijo. Drugi del izleta nas je vodil po Slovenski Benečiji. Hvaležni smo g. Kosmaču, da nam je tudi o njej povedal marsikaj zanimivega. Povzpeli smo se na Staro goro, kjer smo prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval msgr. dr. Lojze Škerl. Najlepše pa je bilo v avtobusu, kjer smo veselo prepevali in se smejali raznim duhovitim dovtipom in tako v veselem razpoloženju prispeli v Gorico in nato v Trst. Zmenili pa smo se že ne samo, da se bomo udeleževali sestankov Kluba prijateljstva (njegov sedež je v Ul. Donizetti 3), pač pa tudi za prihodnji izlet, ki bo predvidoma 10. novembra v Passariano in Palmanovo z ogledom zanimive razstave o Palmanovi. Ustavili se bomo tudi v Gonarsu na grobovih tistih naših bratov, ki so tu pustili življenje med drugo svetovno vojno. Vpisovanje za ta izlet je v trgovini Fortunato. Izletnica Denis Novato navdušil tudi v Begunjah Da je odličen gojenec svojega učitelja in mentorja Zorana Lu-pinca, je Denis Novato že večkrat dokazal. Uspešni nastopi na tekmovanjih, v glavnem dovolj zahtevnih in zato tudi pomembnih, se za mladega godca kar vrstijo že nekaj let. Samo v preteklem poletju je bil 17-letni harmonikar deležen prvih nagrad na festivalu primorskih godcev in na vsakoletnem tekmovalnem srečanju v Trnovem. Prav nedavno tega pa je Denis bil posebej vabljen na zaključni koncert Hohnerjevih dnevov, ki jih v Begunjah prirejata slavna brata Avsenik. 2e drugo leto se je tako ob predstavitvi najnovejših primerkov klasičnih in diatoničnih harmonik, orglic in klaviatur znanega nemškega podjetja Hohner zbralo kar veliko ljubiteljev "do- mače zabavne glasbe”. Poleg razstave in predstavitve najnovejših Hohnerjevih proizvodov je bil zanimiv še zaključni koncert te prireditve. In na tem koncertu se je predstavil tudi mladi godec na diatonično harmoniko, dijak trgovskega zavoda, doma s Krmenke, sicer eden najobetavnejših gojencev Zorana Lu-pinca. S svojim nastopom je navdušil občinstvo v Begunjah, pridobil si je še dodatno Avsenikovo naklonjenost in si naknadno "prislužil” še povabilo na obisk Hoh-nerjeve tovarne glasbil. (dam) Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 BARI 64 16 13 80 14 CAGLIARI 90 65 33 9 75 FIRENCE 66 22 25 14 12 GENOVA 8 76 25 54 2 MILANO 74 58 12 46 88 NEAPELJ 5 78 34 70 60 PALERMO 14 46 30 61 12 RIM 35 14 31 27 70 TURIN 68 88 42 36 19 BENETKE 75 54 27 71 15 ENALOTTO 2 2 2 2 2 1 1 X 2 2 2 1 KVOTE 12 62.865.000,- lir 11 1.992.000,-lir 10 170.000,- lir ŽE 90 LET SE ANGLEŠKI JEZIK POUČUJE V TRSTU NA TRGU P0NTER0SS0 2 ANGLEŠČINA - FRANCOŠČINA - NEMŠČINA - ŠPANŠČINA PORTUGALŠČINA - RUŠČINA - ITALIJANŠČINA ZA TUJCE Od ponedeljka do petka od 16.30 do 20. ure - Tel. 368556 TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860 TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE - NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOClNJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO - HIDROTERMO SANITARIJE - ZIDARSKA DELA -POLAGANJE KOPALNIŠKIH PLOŠČIC načrtovanje in predračuni Ugasnile starega TV. Prižgite novega pri Vai stari IV ali videorekorder velja do 500.000 lir, Ce kupile novega PHILIPS do 31. decembra. prireja PESEM V VILENICI danes, 17. tm., za nekoliko drugačen nedeljski popoldan: ob 16. uri: koncert zbora pod vodstvom Matjaža Sčeka, z vezno besedo Marija Cuka v podajanju Alde Sosič in Danjela Malalana ob 15. ali 17. uri: vodeni ogled jame v sodelovanju s sežanskim jamarskim društvom Pokrovitelj pobude je Exclusive Team, lastnik sežanskega diskokluba Titanic Pomnožimo osebne stike in priložnosti za delo tečaj slovenščine dopolnilne kulturne usluge * Letni in intenzivni četrtletni (60 ur) večerni tečaji * Izpopolnjevalni tečaji različnih stopenj * Konverzacija * Pobude za spoznavanje slovenske stvarnosti in stike z njo Letnina 350.000 lir Letnina za udeležbo pri vseh dejavnostih 350.000 lir Olajšave za člane sindikalnih organizacij Vpisovanje: Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. - Trst od 17.30 do 19.30, razen sobote - tei. 040/761470 KD Primorsko Srečanje igra v narečju Avtor in režija Mario Uršič Igrata Miranda Caharija in Livio Bogateč Danes, 17. t.m., ob 17.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Toplo vabljeni! VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 17. oktobra 1993 IGNACIJ Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 18.25. Jutri, PONEDELJEK, 18. oktobra 1993 LUKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1021,1 mb ustaljen, veter 8 km na uro jug, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Feltrin, Benito Vicinanza, Martina Poropat. UMRLI SO: 60-letni Vir-gilio De Flaiis, 73-letna Eu-genia Skubla, 84-letni Lo-dovico Venturini, 37-Rober-to Tomasi, 81-letna Emilia Cociani, 65-letni Gaetano Brancale. H LEKARNE Nedelja, 17. oktobra 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Trg XXV. aprila 6 ( Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije), Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg XXV. aprila 6 - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg XXV. aprila 6 ( Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. oktobra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po te- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski dre v. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sei?#ska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Ab-bruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (drž. cesta 202) IP Trg Valmaura Devin-Nabrežina (cesta 14) Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Fomo 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) lefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »II fuggitivo«, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Juras-sic Park« r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dem. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Film blu«, r. K. Kieslovv-ski, i. Juliette Binoche. NAZIONALE 1-16.15, 18.00, 20.00, 22.15 »Sli-ver«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Dave, presidente per un giorno«, i Kevin Kline, Sigourney Weawer. NAZIONALE 3-15.30, Ob rojstvu tretje-rojenčka Domna se z Anamarijo in Renzom veseli tudi Dekliški zbor Devin Majdi, Markotu, Mitji in Valentini se je pridružila tretje-rojenka Tjaša Z njimi se veselijo nona in nono, Edi in Ada V torek, 19. oktobra praznuje v Nabrežini Postaja 90. jubilej naša draga mama in nona Olga Škrk vd. Mislej Da bi še dolgo let bila med nami tako čvrsta in zdrava ji želijo hči Jolanda z možem Rudijem, vnuk VValter z ženo Loredano ter pravnukinji Elena in Pavla Bivši uslužbenec, dani in prijatelji PmoDebemardi MarcelloCok Sveto Grgič Danilo Starec Giusto Vodopivec Ennio Orlando so dobitniki odličja "ZVESTOBE DELU". Vsem zgoraj navedenim iz srca Čestita Kmetijska zadruga v Trstu 18.30, 21.30»America og-gi«,r. Robert Altman. NAZIONALE 4 - 16.45, 18.00, 20.05, 22.15 »Nel centro del mirino«, i. Clint Eastvvood. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 »L’ultimo grande eroe«, i. Arnold Schvvarzenegger. MIGNON - 15.30, 16.50, 18.10, 19.30, 20.50, 22.15 »Eddie e la banda del sole luminoso«, risanka. EDEN - 15.30 - 22.00 »Mio marito davanti e die-tro tutti quanti«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »L’eta dell’in-nocenza«, i. Daniel Day Lewis, Michele Pfeiffer. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 »L’amante bi-lingue«, r. Vincente Aran-da, i. Ornella Muti, Imanol Arias, prepovedan mladini pod 18. letom. LUMIERE - 10.00, 11.30, 15.30 »Zio Paperone alla ri-cerca della lampada perdu-ta«, prod. Walt Disney; 18.00, 20.00, 22.00 »Stalingrad«. RADIO - 15.30 - 21.30 »Una ragazzina voglioset-ta«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, 18. t. m. na redni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani, kjer bo misijonarka MARIJA S RES, ki deluje v Indiji, govorila o svojem izkustvu s svetom indijske ženske. Večer se bo pričel ob 20.30. (D OBVESTILA KDOR želi pomagati Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu za kritje stroškov, ki jih je povzročila nedavna poplava lahko nakaže prispevek na tr/n 857/74 pri TKB, na tr/n 9433 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah ali ga odda v tajništvu Primorskega dnevnika. Za pomoč hvala. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV nadaljuje akcijo pobiranja denarnih prispevkov za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu. Zadevna svečanost je predvidena za prihodnji januar. Prispevke lahko nakažete: na t/rn št. 01-7401/22 pri Tržaški kredit- ni banki ali na t/rn št. 11385 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah. LOGLAB - multimedjal-ni tečaji slovenskega jezika, šola preživetja, prisluhni svojemu telesu. Informacije in vpisovanje: Narodna in študijska knjižnica (tel. 635629) in Tržaška knjigarna (tel. 635954), Ul. sv. Frančiška 20. SK BRDINA organizira zimo vanj e in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. OSNOVNA SOLA M. GREGORIČ - STEPANČIČ pri Sv. Ani prireja tudi letos tečaj slovenskega jezika za odrasle. Potrebne informacije dobite po tel. št. 812214 ali 773411. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini organizira tečaj telovadbe za odrasle v občinski telovadnici pri Domju in tečaj za odrasle v prostorih dolinske osnovne šole. Morebitne informacije dobite na omenjenem didaktičnem ravnateljstvu, tel. št. 228282 (od 10. do 13. ure) ali na št. 281388 (od 8. do 10. ure). TEČAJ JOGE za telesno in duševno uravnovešenost. Vsriko sredo od 17. do 18.30 od 20. t. m. dalje, Valletta delle primule. Tel. št. 634774. Vodi Bruna Škabar. KLUB 2001 priredi v četrtek, 21.10. (1 .del) in v petek, 22.10. (2. del) ob 16. uri v prostorih srednje šole S. Kosovel v Sežani uradno predavanje o tehniki TRA-SCENDENTALNE MEDITACIJE. Predavatelj bo učitelj TM tehnike Aleš Lovrič. Vstop prost! 6 IZLETI KRIŠKA SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL priredi v nedeljo, 31. t. m., izlet v Spilimbergo in v S. Daniele del Friuli, kjer si bomo ogledali šolo za izdelovanje mozaikov. Vpisuje M. Turel, tel. št. 220266. DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV »T. Penko« prireja danes, 17. t.m., strokovno vodeni izlet v Polcenigo (PN). Ogled znamenitosti kraja, izvira Livenze in naravnega parka S. Floriano. Zbirališče ob 8. uri na trgu Ober-dan in ob 8.20 pri bencinski črpalki na avtocesti pri Devinu. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vljudno vabljeni člani in prijatelji.. SK DEVIN in SZ SLOGA organizirata danes, 17. t. m. izlet v neznano. Odhod z Opčin ob 8. uri izpred Prosvetnega doma z lastnimi avtomobili. Vabljeni! 50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE obveščajo, da bo odhod avtobusov v nedeljo, 24. t.m., ob 8.15 izpred dolinske telovadnice. KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA V TRSTU vabita na izlet v Palmanovo 10. novembra t.l. na ogled razstave Palmanova - trdnjava Evrope. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Pagani-ni 2 - Trst. 3 ŽOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča učiteljem v staležu, da bo v kratkem šolsko skrbništvo v Trstu priredilo ustni izpit za vstop v pripravljalni tečaj za poučevanje tujega jezika. Rok za vložitev prošenj zapade 20. t. m. letos. Morebitne informacije o dokazilih in pogojih oz. prošnje dobite na vseh didaktičnih ravnateljstvih, kot tudi na sedežu sindikata. H ČESTITKE Danes praznuje naš dragi nono MARIO 80. rojstni dan. Vse najboljše in da bi bil še dosti let čil in zdrav med nami mu želimo vnuki Robert, Martina in Katja ter vsi, ki ga imamo radi. Danes praznuje naš dragi stric MARIO KOZINA svoj rojstni dan. Se na mnoga zdrava in srečna leta mu želita Marta in Vida z družinama ter vsi, ki ga imajo radi. V Borštu bo slavil jutri 30. rojstni dan ROBI KANTE. Mnogo sreče v družinskem krogu in mnogo uspehov v življenju mu želijo žena Anamarija, hčerka Lisa, vsi domači in prijatelji. Pred dnevi sta praznovala 40-letnico poroke MILENA in SERGIO BRA-TOS. Se tako veselo in skupno naprej jima želijo družine Kozina, Scerni in Bubola. Profesorski zbor DTTZG Žiga Zois se veseli in čestita svojima kolegoma Nevenki Samec in Marku Oblaku ob rojstvu IGORJA in TJAŠE. MALI OGLASI SADJARSTVO MATA- VUN pri Škocjanskih jamah . vam nudi jabolka najboljših sort po 700 lir za kg. Tel. 003867/60050. RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297. ŠTOLFA SREČKO - Sa- lež 46 ima osmico. OSMICO je odprl Žbogar v Samatorci št 47. PRIVATNIK proda krasno vilo z obsežnim terenom z drevesi na področju Proseka. Tel. 948664 ali 948211. BREZ POSREDNIKOV prodamo hišo z vrtom v predmestju Trsta. Tel. št. 393624. HLAVATVEVE akvarele in tuše prodam po zanimivi ceni. Tel. št. 413142. URADNIŠKE prostore v Trstu, srednje velikosti, primerno tudi za profesionalno pisarno ugodno prodamo najboljšemu ponudniku brez posrednikov. Možnost parkiranja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Uradniški prostori". NESPEČNOST, bolečine v hrbtu, slaba cirkulacija, artroza, revmatizem itd.... Lahko vam pomagamo. Za podrobnejše informacije tel. 228779 od 13.30 do 14.30 ali od 18.30 do 19.30. TRGOVINA JESTVIN išče vajenca. Tel. št. 200172. ZNANA TRGOVINA v mestnem središču išče izkušeno blagajničarko, najmanj 40 let, prikupnega videza, prijazno z znanjem slovenščine in hrvaščine. Pismene ponudbe v italijanščini poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Blagajničarka". 46-LETNI mladostnega značaja, z univerzitetno izobrazbo, dobro situiran, išče za zakonsko zvezo 30-letno visoko plavolasko, tudi brez lastnih dohodkov, marljivo praktikantko katoliškega kulta.. Naproša se dopis v italijanščini, po možnosti s fotografijo, na naslov: Giu-liano Lauri - Via Sara Davis 31 - 34135 Trst/Trieste. t V sredo nas je nenadoma zapustila nenadomestljiva žena in mama Dorotea Marsich por. Lorenzi Žalostno vest sporočajo Karlo, Martina in Mauro z družinama Včeraj smo jo pospremili k večnemu počitku na katinarsko pokopališče. Trst, 17.10.1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob težki izgubi drage Dore Marsich por. Lorenzi izrekajo družini občuteno sožalje VVilma, Ser-gio, Erminia, Ruggero, Norma in Maurizio Žalovanju svojcev ob izgubi drage Dore se pridružuje družina Grgič ■ Ob izgubi drage none Alberte Škrk vd. Rebula izreka svojemu članu VValterju Ruplu iskreno sožalje Godbeno društvo Prosek Ob smrti drage mame, sestre in babice Rozalije Slavec vd. Žerjul izreka sinu Edvinu, hčeri Albini in ostalim sorodnikom globoko sožalje KD Jože Rapotec SKGZ / ŽIVAHNA RAZPRAVA GORICA / PROTI BREZBRIŽNOSTI OBČINE ŠTEVERJAN / OBČINA NOVICE Pokrajinski občni zbor bo novembra Marko Marinčič Pokrajinski občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze za Goriško bo predvidoma v soboto, 27. novembra, v Kulturnem domu v So-vodnjah. O tem so se dogovorili na seji pokrajinskega odbora SKGZ, na kateri so prav priprava na obdobje občnih zborov in s tem povezana vsebinska in organizacijska vprašanja bili glavne točke razprave. Pokrajinskemu občnemu zboru bo 19. decembra sledil deželni občni zbor zveze, ki bo letos v Gorici. Pokrajinski občni zbor, je poudaril predsednik goriške zveze Karlo Devetak, bo priložnost za obračun delo--vanja po lanski prenovi organizacije z večjim poudarkom na pokrajinsko raven organiziranosti. Razprava naj bi tudi dala napotke za nadaljevanje procesa prenove in prilagajanja novim izzivom. Na občnem zboru bodo tudi začrtali dolgoročnejši program razvoja zveze, njene vloge in teženj slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem: izdelali naj bi osnove kulturno - političnega programa za obdobje do pomembnega zgodovinskega mejnika -tisočletnice mesta, ki jo - bomo v Goriči praznova- li leta 2001. Razprava v tej smeri že poteka, kot je na seji poročal organizacijski tajnik Aldo Rupel, ki je obnovil delovanje v zadnjem obdobju. Posebej je pozitivno poudaril nedavni posvet v Dijaškem domu, ki so mu sledila še nekatera srečanja, na katerih je bil prav tako govor o vlogi in perspektivah Zveze. Takih srečanj bo do občnega zbora še precej, saj nameravajo v temeljito vsebinsko razpravo izven vsakršnih kalupov zajeti organizirane skupine in posameznike, ki delujejo v raznih krajih (predvidena je vrsta srečanj po slovenskih vaseh) oz. na raznih področjih (šport, kultura, mladina itd.). Iz teh posegov in razprave, ki je sledila, je vsekakor izšla podoba zveze, ki se učinkovito sprašuje o lastni vlogi in strukturiranosti in skuša biti čimbolj prožna v odnosu do novih izzivov. Na seji so se tudi dotaknili vprašanja združevanja glasbenih šol Glasbene matice in Centra Komel, pri čemer so ugotovili, da vse ne poteka v skladu z dogovori. Stvari bo treba pojasniti, predvem pa je treba čimprej izvesti združevalni občni zbor. Stavka dijakov na srednih šolah Zahtevajo odstranitev žaljivih napisov Zahteva za hitro ukrepanje in odpravo škode Obvoz začasna rešitev Dijaki pred šolskim centrom, ob včerajšnji stavki - foto Studio Reportage Vlado Klemse Dijaki trgovskega zavoda Ivan Cankar - sekcija za zunanjo trgovino so včeraj stavkali iz protesta proti goriški občinski upravi, ki kljub večkratnim opozorilom in obljubam še ni poskrbela za odstranitev rasističnih in žaljivih napisov na zidovih šolskega centra v Puccinijevi ulici. Stavki so se pridružili tudi dijaki nekaterih razredov trgovskega poklicnega zavoda, dijaki slovenske sekcije industrijskega zavoda Galilei, na liceju pa so dijaki imeli včeraj sindikalno zborovanje. V pisnem sporoči- lu ravnatelju šole dijaki obveščajo, da bodo v slučaju, če bo tudi tokratni protest naletel na gluha ušesa in Občina ne bo pokazala razumevanja, sami poskrbeli za prekritje sramotnih gesel. Dijaki so tako v razdobju dobrih dveh tednov že spet prevzeli pobudo, da se rešijo številna vprašanja, na katera opozarjajo že mesece in leta. S protestom pred nekaj dnevi so uspeli za silo rešiti vprašanje telovadnice, ki jo zdaj uporabljajo, čeprav manjka v objektu še marsikaj. Zdaj se postavlja vprašanje, koliko bo začasnost trajala in če bo treba spet stavkati, da se objekt v celoti dokonča. Pripravljeni pa so svoje zahteve postavljati ostreje, tudi ob solidarnosti dijakov italijanskih šol, so nam povedali predstavniki dijakov. Na besede in obljube ne računajo več. Obljubili so jim, med drugim, da bodo skušali, tudi ob skrbnejšem nadzorstvu, preprečiti ali omejiti vandalska početja. Rezultat: te dni so se na notranjih zidovih pojavili novi napisi... Kako in predvsem kako hitro odpraviti posledice vremenske ujme na območju števerjanske občine. Dolgotrajno deževje je povzročilo dodatno škodo na cestnem omrežju, kjer niso Lile odpravljene niti posledice lanske ujme. Glavni dostop v središče občine je močno oviran. Ce ne bo hitrih in primernih ukrepov za zajezitev usada, je v prihodnjih mesecih pričakovati še večjo škodo. Temu vprašanju so namenili največ pozornosti na zadnji seji občinskega sveta v Steverjanu, ki jo je predsinoči vodil župan Ivan Humar in na kateri so tudi odobrili dokument, ki prinaša med razpravo opredeljena stališča. Občinska uprava zahteva, da se čimprej začnejo dela za sanacijo odseka pokrajinske ceste med Oslavjem in Steverjanom in da se tako spet obnovi najpomembnejša povezava z mestom. Glede ureditve začasnega obvoza, občinska uprava potrjuje že znano stališče: taka rešitev je sprejemljiva, vendar pa ne sme postati dokončna. Z drugo besedo, občina vtraja, da pristojne ustanove poskrbijo za sanacijo odseka obstoječe ceste. Tako v dokumentu, ki so ga odobrili na petkovi seji in ki so ga podprli vsi svetovalci. Župan Humar nam je v pogovoru povedal, da bi obvoznica, če bi postala trajna, pomenila kopico dodatnih težav glede ureditve prometa. Obstaja pa še drug tehten razlog: drsenje tal je treba ustaviti, kajti v bližini so tudi stanovanjske hiše in drugi objekti, ki bi bili lahko že čez nekaj časa resno ogroženi. Drsenje tal namreč zadeva širše območje. To se je pokazalo prav v razdobju od lanskega novembra (ko so cesto zaprli zaradi prvega usada) in do zadnjega deževja, ki je pospešilo razdiralno moč. Med razpravo, ki jo je sprožil načelnik manjšinske svetovalske skupine in ki je bila zelo živahna in mestoma tudi kritična, zlasti glede hitrosti ukrepanja pristojnih organov, je bilo slišati tudi ugotovitev, da je bilo treba čakati skoraj eno leto in na drugo vremensko ujmo, da se je vprašanje sanacije usada začelo konkretno in hitreje reševati. Upati je, da bodo zdaj stekla tudi dela. Strojev sicer še ni videti na gradbišču. Seminar za vzgojitelje o medetnični vzgoji »Mir v igri«, je večpomenski naslov študijskega srečanja in raznih družabno-kulturnih prireditev za otroke, ki jih v tem mesecu prirejajo v Javnem socialnem večnamenskem centru v Ul. Baiamonti. V tem okviru se je včeraj v centru začelo dvodnevno posvetovanje (nadaljuje se danes od 9. do 13. ure) za vzgojitelje, na katerem razpravljajo o vzgojnih prijemih, ki naj pomagajo otrokom presegati jezikovne, kulturne in narodnostne pregrade v korist oblikovanja medetnične družbe. Danes popoldne bo v socialnem centru tudi predvajanje komičnih filmov Harryja Londona iz let 1922-24 (ob 15. uri) in risank (od 17. uri). V torek spet stavka v javnih avtobusnih podjetjih Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so v torek, 19. oktobra, oklicale vsedržavno stavko v javnih avtobusnih podjetjih. Stavka bo ohromila delovanje mestnega avtobusnega podjetja v Gorici in pokrajinskega APT, ki vzdržuje medkrajevne proge. Redne vožnje avtobusov bodo vsekakor zagotovili v urah največje uporabe: mestni avtobusi bodo vozili med 6. in 9. uro ter od 11.30 do 14.30, na progah APT pa bodo prav tako redno vozili jutranji avtobusi do 9. ure in nato spet od 12. do 15. ure. Kuiatorij Coronijevega sklada imenoval ožji odbor za kulturo Kuratorij Coroninijevega sklada, ki se je sestal 11. t.m. pod predsedstvom komisarja Lorenza de’ Luca di Pietralata je razpravljal o finančnem položaju ustanove ter o nekaterih nujnih vzdrževalnih delili zlasti na dvorcu v drevoredu 20. sept. Izvedba del pa je vezana na zagotovitev finančnih sredstev. Kuratorij je na seji imenoval tudi štiričlanski odbor, ki bo spremljal postopek katalogiranja dediščine in skrbel za prirejanje razstav, ogledov itd. Kolesarko sprejeli v bolnišnico V prometni nesreči, zgodila se je včeraj nekaj pred 16. uro v ulici della Barca, se je ranila 62-letna Marija Kovačič iz Gorice, ul. Manzoni 16. Zaradi zloma in poškodb na levi nogi se bo zdravila 40 dni. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi na P'itA2iUii EO^TAllJA danes popoldne pri Stekarjevih v Steverjanu! Prijetna družba, veselje, kostanj in sladka rebula... _ POSVET /"DEPORTACIJE SE VEDNO PREDMET ŽPEKULACIJ OBISK / UREDNIKA OSLOBODJENJA VCERAJ-DANES [3 OBVESTILA Pristranskost in revanšizem sta diskvalificirala razpravo Izigrali slovenske zgodovinarje - General poveličeval RSI Posvetu so sledili zlasti svojci deportirancev (foto SR) -fobPRTO PISMO LOVISONIJU h Odbornik se moti Tokratni posvet ni prvi na to temo V zvezi s posvetom združenja “Silentes Loqui-mur” je predstavnik VZPI Silvino Poletto naslovil pokrajinskemu odborniku Lovisoniju odprto pismo, v katerem ugovarja njegovi trditvi, da»je tokrat prvič, da javna uprava prireja posvet z namenom, da bi poglobila vprašanje deportiranih v Julij-skj-krajini«. Poletto opozarja Lovisonija, da je Pokrajina že novembra 1973 pod predsedstvom Chien-tarolija priredila posvet o novejši zgodovini Goriške, ki se ga je med drugimi udeležil prof. Tone Ferenc. Leta 1980 je sledila publikacija župana De Simoneja o izginulih maja 45; ob odkritju lapida-rija so se v letih 1985/86 pojavile druge publikacije; junija 1991 je Furlanski inštitut za zgodovino odporniškega gibanja objavil knjigo o žrtvah vojne na Goriškem v letih 1940/45. Poletto zaključuje s pozivom, da bi objektivno proučevanje zgodovine bilo v korist sožitju in informiranju mladih, kot so soglašali na srečanju 7. oktobra letos predstavniki borčevskih združenj ter Lovisoni in predsednica Marcolini. »Izginuli brez zgodovine« se je glasil naslov posveta, ki ga je center “Silentes Loquimur” z blagoslovom Pokrajine (pozdravila sta predsednica Marcolini in odbornik za kulturo Lovisoni) priredil včeraj v Gorici. Govor je bil o deportirancih. Ti izginuli pa so tudi včeraj ostali “brez zgodovine”, saj je večji del posegov bil daleč od poskusa objektivne zgodovinske rekonstrukcije in je mejil na čisto politično špekulacijo. Do zapleta je prišlo že glede na vabilih napovedane udeležbe štirib slovenskih zgodovinarjev, ki pa so bili povabljeni zgolj kot poslušalci. Dr. Branko Marušič se je tako znašel sam z neprijetno vlogo, da pred očitno enostransko nastrojenim občinstvom (večinoma je šlo za svojce deportiranih), zagovarja ne toliko slovensko stran, kolikor zgodovinarsko objektivnost. Tudi to je bilo težavno, saj je že ob sami ugotovitvi, da je povojno dogajanje le segment daljšega obdobja, ki ga ni mogoče razumeti in objektivno oceniti izven zgodovinskega konteksta, med publiko završalo. Pred tem je v dopoldanskem delu poleg ezulskega predstavnika Silvia Cattalinija in poštenega poskusa opredelitve pojma nacionalizma v posegu dr. Guglielma Ce-volina, bil protagonist gen. Giorgio Pirrone, bivši šef zgodovinskega urada italijanske vojske. Za generala so bili jugoslovanski partizani “slovanske bande”, garibal-dinci “izdajalci, ki jih je komunizem tako preslepil, da so prešli na titovsko stran”, pripadniki fašističnih enot RSI “pa pošteni borci za italijan-stvo Julijske krajine”. Nihče se ni ogradil od teh stališč, nasprotno. Marco Pirina, organizator in predsedujoči na posvetu, jih je povsem podprl. Ne samo: zagnal se je proti italijansko-sloven-ski komisiji za osvetljevanje preteklosti, s katero bo sicer sodeloval, a zgolj zato, da postavi v ospredje problem fojb. Popoldne je imel Pirina poročilo, v katerem je predstavil nekaj dokumentov in zgodovinskih pričevanj o tragičnih povojnih dogodkih. Objektivne podatke in navidezno odprtost do Slovencev pa je povezal s tolikšnim enostranskim čustvenim zanosom in žolčnim antikomunizmom, da je povsem razvrednostil pomen izvajanja o sicer osvetlitve potrebnih vprašanjih. Zgodovinarsko objektivnost in distanco si zamišljamo kot točno nasprotje njegovega izvajanja, ki nam je dalo misliti o poštenosti in iskrenosti tega “iskalca resnice”. Se nekaj nas skrbi. Pirina kaže biti “uradni zgodovinar” nove pokrajinske uprave. Toliko v sozvočju, da naj bi mu zaupali “obogatitev” pokrajinskega vojnega muzeja na gradu. Odbornik Lovisoni, ki je bežno namignil na to možnost in ki se nam je zdel v želji po objektivnem osvetljevanju resnice o preteklosti pošten, je še v času, da se premisli. MARKO MARINČIČ Kako nastaja časopis v obleganem mestu Delo v "vojnih" pogojih v atomskem zaklonišču pogorele stavbe - Edina vez Sarajeva s svetom Glavni in odgovorni urednik dnevnika Oslobodjenje Kemal Kurspahič in odgovrni urednik evropske izdaje omenjenega sarajevskega časopisa Midhat Plivčič sta v spremstvu novinarja in dopisnika RTV Slovenija Aleksandra Mlača v petek obiskala tudi naše uredništvo v Gorici. V krajšem, zelo intenzivnem pogovoru sta nas urednika seznanila s pogoji dela celotnega kolektiva časopisa, ki jeedina vez Sarajeva s preteklostjo in sedanjostjo (foto Studio Reportage). GORICA / JUTRI RAZPRAVA KINO Spet prepiri v PSI V goriški sekciji proti "Manifestu" Proces za prenovo sovialistične stranke na Goriškem, ki se je začel pred dobrimi tremi meseci se nadaljuje, čeprav počasi in ob številnih težavah. Medtem ko so politični manifest, ki ga je pripravila skupina pod vodstvom koordinatorja in bivšega pokrajinskega tajnika Stacula razmeroma dobro sprejeli v manjših sekcijah, v manjših krajih in je kar precej nekdanjih članov pristopilo k pobudi, je kot se zdi, največ težav v večjih sekcijah, zlasti v Gorici in Tržiču, kjer so "stare” strukture in stari način odločanja najbolj zakoreninjene. Tako je razumeti pobudo "skupine goriških socialistov”, ki napoveduje za jutri, ob 20.30 na sedežu pokrajinske federacije javno skupščino, kjer bodo razpravljali o položaju v stranki ter o izhodu iz težavnega položaja. Škoda le, da se razprava začenja že v znamenju obtožb do sestavljalcev "političnega manifesta”, češ da ga je sestavil ozek krog ljudi, ki se ravnajo po stari logiki moči. GORICA VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00 »L’ ul-timo grande eroe«. I. Arnold Schvvarzenegger. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Sliver«. I. Sharon Stone. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto. TRŽIČ COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Bo-xing Helena«. Režija Jen-nifer Lynch, i. Julian Sands in Sherilyn Fenn. Prepovedan mladini pod 14. letom. GRADE2 CRISTALLO 15.30-17.45-20.00-22.15 »II fuggitivo«. Režija An-drew Davis, i. Harrison Ford. Iz matičnega urada goriške občine od 10. do 16. oktobra 1993. RODILI SO SE: Erika Toros, Cristina Venier, Silvia Giannangeli, Ilaria Savarese, Eilish Minucci, Arianna Toso, Desiree Co-stanzo, Eriča Gallina, Ste-fano Beldocco, Francesco Loi, Tamara Peteani. UMRLI SO: 77-letni upokojenec Giacomo Fri-solini, 89-letni upokojenec Domenico Medeot, 78-letna upokojenka An-na Zampicchiatti vd. Sni-der, 89-letna upokojenka Alma Delpin vd. Codellia, 63-letni upokojenec Ivan Kosmač, 78-letna upokojenka Milena Klajnšček vd. Sfiligoj, 84-letna upokojenka Parassevia Bi-got vd. Zanini, 70-letni upokojenec Odorino Stan-ta, 73-letna upokojenka Luciana Mosetti por. Di Lenardo, 45-letna gospodinja Anna Di Vicenz por. Brumat, 79-letni upokojenec Giuseppe Scorianz, 83-letni upokojenec Er-manno Schiozzi, 67-letna upokojenka Emma Abrami por. Marega, 66-letni kmet Eno Brandolin, 90-letna upokojenka Cirila Kristančič vd. Sfiligoi, 73-letni upokojenec Luigi Francescon, 66-letna upokojenka Jožefa Jelen, 61-letni upokojenec Dorino Tortul, 82-letna upokojenka Margherita Soprani por. Mersich, 71-letna upokojenka Bruna Gobbo vd. Reja. OKLICI: arhitekt Sergio Cappellozza in arhitekt Cinzia Paola Zoccatelli, policist Celardo Maniera in gospodinja Claudia Gallas, industrijski izvedenec Massimiliano Treppo in gospodinja Luz Marleny Fernandez Moreno, študent Kossi Sefa Agbetiafa in študentka Solange Degenhardt. POROKE: zdravnik Je-remy Simon Green in zdravnica Susanna de Gressi, uradnik Maurizio Maligoj in uradnica Elena Ziani, Peter Grusovin in Laura Ziani. SPD GORICA vabi na martinovanje 14. novembra. Prijave na sedežu v sredo od 11. do-12. ure in v četrtek, od 17. do 19. ure na sedežu do 31. oktobra oz. do odaje mest. MO KD SOVODNJE priredi začetni in nadaljevalni plesni tečaj. Začel se bo 19. t.m. Prijave: tel. št. 882032 (Ladi Tomšič) ob uri kosila ali zvečer. DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi 7. novembra martinovanje v gostišču Al Fogolar v Galia-nu pri Čedadu. Prijave pri poverjenikih in na sedežu. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Gorica sporoča, da bo sindikalno zborovanje v torek, 19. oktobra, v predavalnici zavoda Ivan Cankar ob 12.10. Vabljeno osebje srednjih šol. LOGLAB - Multime-dialni tečaji slovenskega jezika, Sola preživetja, Prisluhni svojemu telesu. Informacije in vpis: Knjižnica Damir Feigel, Ul. della Croce 3, tel. 531733. SDZPI obvešča, da je še nekaj dni časa za vpis v tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetja. Vpisovanje na sedežu Zavoda, ul. della Croce 3 tel. 81826 vsak delavnik od 10. do 14. ure. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Jutri ob 10.45 Giaco-mo Frisolini iz splošne bolnišnice v Trst, ob 13.15 Domenico Medeot iz splošne bolnišnice v Faro. HAITI / ZDRU2ENI NARODI HRVAŠKA / OBČNI ZBOR VLADAJOČE HDZ Varnostni svet je sprejel resolucijo o pomorski blokadi Haitsko vodstvo je zarodi sankcij že napovedalo demonstracije NEW YORK, PORT-AU-PRINCE - Varnostni svet Združenih narodov je včeraj na pobudo Wa-shingtona sprejel resolucijo o pomorski blokadi Haitija. Združene države Amerike so v bližino te karibske države že poslale pet vojaških ladij in rušilca, Kanada, Francija in Venezuela pa so napovedale, da bodo tako kot Wa-shington enostransko poostrile ukrepe proti haitski vojaški vladi. VS ZN je v resoluciji, po katere sankcije začnejo veljati takoj, pozval države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovili dosledno izvajanje prepovedi uvoza orožja in nafte ter pregled tovornih ladij in preverjanje njihove nadaljnje poti. Ukrepi proti haitski vladi vključujejo tudi zamrznitev haitskega premoženja v tujini. Pri nadzorovanju pomorskega prometa bodo ameriški vojski pomagali tudi argentinski in francoski vojaki. V petek je iz Haitija v sosednjo Dominikansko republiko že odšlo tristo uslužbencev Združenih narodov, tako da jih je po besedah predstavnika ZN Danteja Caputa v Haitiju ostalo samo še 35. Haitski vojaški samodržec, general Raoul Cedras, ki kljub grožnjam z ukrepi ni odstopil, je v pismu Ca-putu zapisal, da je julijski sporazum o vrnitvi demokracije na Haiti, ki so ga podpisali v New Yorku, že »davno pokopan«. Vojaške oblasti so ljudi pozvale, naj se udeležijo ponedeljkove splošne stavke, ki jo bodo pripravili v protest proti uvedbi ukrepov. Lokalni radio poroča, da imata pri zao- strovanju varnostnih razmer na otoku največ zaslug dve paravojaški organizaciji, ki zahtevata, naj se belci, ki »jih ogrožajo«, takoj umaknejo iz njihove domovine. Robert Abel-lard, voditelj skupine, imenovane Uporniki - komite za zaščito nacionalne suverenosti, meni: »Če se želimo izogniti socialnim nemirom, moramo izgnati belce, saj so za nas prava nevarnost.« Zaradi izjemno zaostrenih razmer v državi in prošnje strmoglavljenega haitskega predsednika Jeana Bertranda Aristida za zatočišče svojih pristašev, je VVashington že poostril varnostne ukrepe pred svojim veleposlaništvom v Port-au-Princeju, je povedal ameriški predstavnik, ki pa ni želel biti imenovan. V sklopu ameriške operacije za ponovno vzpostavitev demokracije na Haitiju je že odpotovala celotna vojaška predhodnica. (Reuter) Zaradi povečane napetosti v prestolnici Haitija so številni trgovci zaprli svoje trgovine (Telefoto: AP) Hrvaški predsednik Franjo Tudman si še utrjuje oblast Predsednik HDZ je namreč preprosto ignoriral liste kandidatov za položaje v stranki in določil svoje kandidate Darko Pavicič Mrzla prha je doletela tudi Mesiča (Foto: R. Ibriševič) ZAGREB - Dr. Franjo Tudman je razrešil dilemo o tem, kdo bo po drugem občnem zboru HDZ sedel v vodstvu stranke. Predstavil je namreč svoje predloge za podpredsednike in člane predsedstva najmočnejše hrvaške stranke in tako razveljavil bste kandidatov, ki so bile sestavljene pod pritiskom frakcijskih bojev. S tem ko je za podpredsednike predlagal Mateja Granida, Nikico Valentiča, Gojka Suška, Franja Greguriča in Marijana Su-njiča, za glavnega tajnika Jureta Radiča ter za člane predsedstva Hrvoja Sarini-ča, Iviča Pašaliča, Antuna Vrdoljaka, Dura Dečaka in Dura Brodarca, je eliminiral tako levo kot desno frakcijo v HDZ. V avtoritarnem, »vojaškem« govoru je dr. Tudman rekel, da v ožje strankino vodstvo ni želel predlagati ljudi, ki so se izpostavili v medsebojnih spopadih in s katerimi so »vsemogoči scenaristi računah, da lahko povzročijo razkol«. Prvi je svojo kandidaturo umaknil Branimir Glavaš, slediti so mu še ostati z levega in desnega krila HDZ, potem ko je kandidaturo za podpredsednika s čustvenim govorom umaknil še Vladimir Seks, pa je steklo še nekaj solz. Nasploh so voditelji obeh frakcij, Seks in Glavaš (ki ju je Tudman označil za desna) na eni strani ter Mesič in Manotič na drugi, doživeti mrzlo prho. 2e na začetku zasedanja je bilo jasno, da bodo nastali ostri spopadi med levim in desnim krilom HDZ. Takrat je bil z večino sprejet amandma Branimirja Glavaša, župana slavonske županije in pripadnika »desnih«, po katerem člani predsedstva HDZ, ki imajo vodilne funkcije v zakonodajni in izvršilni oblasti, nimajo pravice do odločanja v predsedstvu. S tem je bil petkov potek zborovanja postavljen na glavo, zato se je takoj nato sestal vrh HDZ in sestavil kandidatno tisto, ki jo je predstavil predsednik Tudman, saj je grozilo, da bodo »desničarji« prevzeti najpomembnejša mesta v stranki - razen predsedniškega, seveda. Rez, ki ga je naredil Tudman in se s tem odrekel tako levih kot desnih prvo- borcev stranke, je bil predviden že pred zborom. Nihče pa ni pričakoval, da bo poseg tako očiten. Tudman je priznal, da ga je presenetilo, ker mnogi niso »razbrati« njegovih navodil v uvodnem govoru in poprejšnjih pogovorih. »Tako eni kot drugi morajo spoznati, da se morajo podrediti sredinski, vrhovni politiki HDZ,« je rekel Tudman. »Kandidature bi morati umakniti ne samo v interesu ohranitve HDZ, ampak tudi ohranitve Hrvaške.« »Na tem zboru se je potrdila enotnost HDZ glede temeljnih programskih ciljev, obenem pa so se pokazale tudi razlike med tistim, kar se imenuje desnica, levica in center,« je rekel Tudman v sklepnem govoru in poudaril, da bo »HDZ osrednja stranka na hrvaškem političnem prizorišču«. Ko je Tudman govoril o tem, zakaj so poraženi prvoborci HDZ, je rekel, da je bil on »tisti, ki je s svečo ponoči in podnevi iskal ljudi, ki bi postali hadezejevci.« »Kaj bi bilo, če bi ostali samo pri njih?« se je vprašal in se spraševal tudi o tem, zakaj je bila HDZ poražena na Reki in v Splitu, saj »ni dovolj, če si hadezejevec, da bi dobro opravljal funkcijo,« je še izjavil Tudman. S tem se je predsednik tudi v resnici odrekel prvoborcev. NOVICE Širitev zveze Nato BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Manfred VVoemer namerava nekaterim nekdanjim komunističnim evropskim državam podeliti status pridruženih članic zveze, z Rusijo pa naj bi zveza Nato vzpostavila strateške odnose, so včeraj sporočili vojaški viri. VVoemer načrtuje konkretne akcije Severnoatlantskega sveta za sodelovanje, ki povezuje nekdanje članice Varšavskega pakta in zvezo Nato, ki ne bi dobile statusa pridruženih članic, kot sta Bolgarija in Romunija. VVoemerjeva izjava je v zvezi Nato izzvala precej ogorčenja (STA, AFP) Nemirno na zasedenih ozemljih HABRON- V središču mesta Hebron na desnem bregu Jordana se je včeraj spopadlo na desetine izraelskih naseljencev in Palestincev. Varnostne sile so sprte poskušale ločiti s streti v zrak, območje pa so razglasile za zaprto vojaško cono. Skupina znotraj Palestinske osvobodilne organizacije Farah pa je včeraj Palestince v vzhodnem delu Jeruzalema pozvala, naj bojkotirajo izraelske lokalne volitve, ki bodo 2. novembra letos. (AFP, Reuter) Priprti llija Konstantinova MOSKVA - Agenti ministrstva za varnost so včeraj v Moskvi aretirati Ilijo Konstantinova, voditelja prepovedane Fronte narodne rešitve. Konstantinov je bil eden glavnih organizatorjev upora proti odločitvi predsednika Jelcina, da razpusti konservativni ruski parlament. Agenti državne varnostne službe so ga pospešeno iskati že od 3. oktobra, ko so skrajneži pod njegovim vodstvom napadli televizijsko postajo Ostankino. (Reuter, STA) Boji v Gruziji se nadaljujejo TBILISI - V zadnjih spopadih med gruzinskimi vladnimi četami in privrženci strmoglavljenega predsednika Gamzahurdija je bilo ubitih deset upornikov, petdeset pa jih je bilo ranjenih, je sporočilo gruzinsko notranje ministrstvo. Gamzahurdijevi privrženci so namreč pred tednom dni napadli strateško pomembno mesto Koni in pri tem ubiti pet ruskih vojakov, vendar so jih vladne sile odbile. Nič pa ni znanega o izgubah na vladni strani. (Reuter) Pomoč obleganim Angolcem JOHANNESBURG - Včeraj so transportna letala OZN prvič dostavila človekoljubno pomoč prebivalcem mesta Cuito na severu Angole. Mesto že devet mesecev oblegajo pripadniki uporniškega gibanja UNTTA in njegovih 30 tisoč prebivalcev do zdaj ni dobilo nobene pomoči. Kot poročajo pripadniki programa OZN za prehrano, je večina stavb v mestu porušenih, primanjkuje pitne vode, v mestu pa razsajata kolera in tifus. (Reuter) Sudanska vlada odstopila KARTUM - Po več kot štiriletni vladavini je včeraj presenetljivo odstopila sudanska vojaška vlada. Nacionalni revolucijski svet je za predsednika države imenoval dosedanjega predsednika Omarja Hassan Ahmeda al Beschirja. (STA, DPA) ŠPANIJA / POLITIKA Fraga bije zadnji boj Kontroverzni politik bo kandidiral za predsednika avtonomne Galicije Robert Hart/Reuter MADRID - Španski najdlje delujoči in najbolj kontroverzni desničarski politik Manuel Fraga Iribame bije svoj zadnji veliki politični boj. Poteguje se namreč za ponovno izvolitev na mesto predsednika avtonomne pokrajine Galicije. Fraga, ki je bil vladni minister v času diktatorja Franca in v prvi pofrankistični vladi, je vodja konservativne Ljudske stranke (PP), ki želi obdržati oblast v revni severozahodni pokrajini še naslednja štiri leta. Enainsedemdese-tletni politik je odločen, da je to njegova zadnja politična kandidatura. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo Fraga, ki je že leto po Francovi smrti ustanovil Ljudsko združenje (AP - predhodnik današnje PP), brez težav dobil drugi mandat za vodenje »hunte« v Santiagu de Compostela. Po rezultatih ankete v dnevniku El Pais naj bi PP osvojila 43 od 75 sedežev v pokrajinskem parlamentu, Socialistična stranka pa lahko računa samo na 19 do 21 sedežev. Trenutno razmerje je 38 poslancev PP in 18 socialistov. Stranka, ki bo tudi igrala pomembno vlogo, pa je Galicijski nacionalistični blok (BNG), ki mu napovedujejo 11 sedežev. Med predvolilno kampanjo so se opozicijske stranke lotile predvsem Pragove franki sti-čne preteklosti, o kateri je minister za informiranje in turizem v času diktature dejal: »Frankizmu sem se pri- Manuel Fraga nazdravlja s kubanskim voditeljem Fidelom Castrom družil samo zato, da bi ga spremenil. Svoje preteklosti se ne sramujem in upam, da lahko tudi drugi, ki so že v mojih letih, rečejo podobno.« V Španiji Fraga označujejo tako za rešitelja kot grobarja politične desnice; hvalijo ga, ker je reorganiziral desnico po Francovi smrti, in obtožujejo zaradi zaviranja razvoja v smeri sodobne liberalne stranke. Decembra 1986 je Fraga po tretjem za- porednem porazu proti socialistom Felipeja Gonzalesa odstopil z mesta vodje AP. Kot mentor Joseja Marie Aznarja, vodje PP, je bil Fraga za mnoge Spance še vedno siva eminenca stranke, ta podoba pa se je razblinila s prepričljivim Aznarjevim nastopom na junijskih splošnih volitvah. V Galiciji si Fraga pripisuje zasluge za razvoj infrastrukture in industrije v pokrajini. Močno se je angaži- ral tudi pri Xacoebu ’93, enoletnem praznovanju, posvečenem svetemu Jakobu -apostolu, čigar grobnica v katedrali v Santiagu je ena največjih romarskih poti krščanstva, ki zato tudi prinaša zaslužek. »Ne prodajam neenotnosti, razrednega boja ati ozemeljskih prepirov. To so negativna sporočila. Jaz prodajam ideje, kot so stabilnost, kontinuiteta in vladna učinkovitost,« je poudaril Fraga. JAR / SKRAJNEŽI NE MIRUJEJO »V boj za bursko dižavo!« 1A/innie Mandela poziva pristaše na oborožen boj proti beli vladi JOHANNESBURG -Voditelji skrajnih afrika-nerskih organizacij so v skupni izjavi pozvali privržence, naj se združijo v boju za bursko državo v okviru JAR. Po njihovem mnenju predstavniki vladajoče Nacionalne stranke in ANG nimajo pravice, da odločajo o usodi vseh državljanov, saj je vendar jasno, da denimo Zuluji prav tako zahtevajo avtonomijo, zato bi se morala JAR preoblikovati v zvezo samoupravnih provinc. Winnie Mandela je poskrbela za še dodatno zaostritev političnega položaja, saj je pozvala privržence, naj z orožjem zrušijo belo vladavino. Vse to je odziv na sklep tukajšnjega okrožnega sodišča, ki je na smrt dva obsodilo bela skrajneža, ki sta obtožena za umor voditelja južnoafriških komunistov Chri-sa Hanija. Prvi obsojeni je Janusz VValusz je aprila streljal na Hanija pred njegovo hišo, ki je kasneje za posledicami ran umrl. Drugi obsojeni je konservativni politik Glive Derby Levvis, ki je naredil načrt atentata, VValuszu pa je tudi priskrbel orožje. Obsojeni Lewis je pozval somišljenike, naj poskrbijo za njegovo družino, saj si žeti, da bi bila ta varna. Agencije so včeraj ponovno poročale o nadaljevanju spopadov med črnskimi skupinami, v katerih je bilo ubitih šest oseb, število žrtev tega tedna pa se je tako povzpelo na se-demsedet. (Reuter) V Nemčiji je že 82 neonacističnih organizacij RUSIJA / RJAVA INTERNACIONALA Ruski in nemški neonacisti skupaj v boju proti demokraciji in strpnosti BONN - Nemški in ruski neonacisti načrtujejo tesno zvezo in sodelovanje pri skupnih projektih, piše nemški tednik D er Spiegel. Spieglov moskovski dopisnik namreč poroča, da so se v ponedeljek v Moskvi sestali predstavniki neznane nemške skraj-nodesničarske organizacije in njihovi ruski somišljeniki iz fašistične Ruske nacionalne enotnosti (RNE). Dopisnik dodaja, da so se na tem sestanku dogovorili o vrsti skupnih akcij, ki bodo potekale na ozemljih obeh držav: »Znano je tudi, da se je ne- kaj tednov pred krvavimi dogodki v Moskvi, kjer so desničarski skrajneži igrali pomembno vlogo, skupina ruskih fašistov več tednov urila v gozdovih v okolici Moskve pod vodstvom nemških inštruktorjev.« Privrženci Ruske nacionalne enotnosti bodo v tako imenovanem tednu solidarnosti z nemškimi neonacisti, ki bo trajal od 4. do 11. decembra, demonstrirali pred nemškim veleposlaništvom, ker je nemško pravosodno ministrstvo prepovedalo delovanje nekaterih nemških skrajnodesnih organizacij. Nemška kriminalna poli- cija ocenjuje, da na nemškem ozemlju trenutno deluje 82 neonacističnih organizacij, ki združujejo blizu 43 tisoč članov, kar 6400 pa jih ima registriranih pod oznako »skrajno militantni«. Rusko nacionalno enotnost vodi nekdanji menih in kriminalec Aleksander Barkašov, ima približno 1500 privržencev, organizacija pa je znana po skrajni protijelcinovski usmerjenosti. Policijski viri poročajo, da je veliko privržencev RNE sodelovalo pri oboroženem uporu proti predsedniku Jelcinu. (Reuter) Zena dosojenega Derbyja Lewisa (Telefoto: AP) LJUDJE IN DOGODKI Nedelja, 17. oktobra 1993 LONDON / HUDA OBTOŽBA GREENPEACEA LONDON / OBLETNICA NOVICE Rusi odlagajo radioaktivne snovi v Japonsko morje Japonsko TV predvajalo posnetke ladje, ki prevaža odplake Dolgo SSvIjenje »nesramnega« časopisa The News of the World praznuje svojo 150-letnico LONDON - Predstavniki Greenpeacea pravijo, da je ruski tanker TNT 27 na poti v Japonsko morje, kjer naj bi v prihodnjih urah izpraznil kar v vodo večjo količino radioaktivnih odplak. Kaže, da je ena od ladij naravovarstvenikov, ki stalno nadzorujejo ruske obale na Daljnem vzhodu, opazila rusko ladjo, ki je baje polna radioaktivnih odpadkov, ko je zapustila podmornisko oporišče Petropavlovsk. Odplak naj bi se rešili kakih 240 navtičnih milj zahodno od japonskega otoka Hokaido. Doslej ni nihče potrdil teh izjav. Greenpeace trdi, da gre za hladilno tekočino in za tekočino, s katero so prali reaktorje ruskih jedrskih podmornic tihomorskega brodovja. Kaže, da ima tanker na krovu ne samo tekoče odplake, temveč tudi nekaj kontejnerjev, v katerih naj bi bili trdi radioaktivni odpadki. Po pričevanjih Greenpeacea naj bi pri tankerju bila še vlačilec in pa ladja za znastveno raziskovanje, ki naj bi merila stopnjo žarčenja, medtem ko bo tanker počasi praznil svoje rezervoarje v morje. Naravovarstveniki Podčrtujejo, da sta ruski predsednik Jelcin in ja- Tanker TNT 27 in vlačilec na poti proti Japonskemu morju (Telefoto AP) ponski premier Hokosa-va med obiskom prvega na Japonskem, soglašala pri ugotovitvi, da predstavlja praznjenje radioaktivnih odplak v oceane čedalje večji problem. Jelcin se je nato vrnil v Moskvo, pravijo pri Greenpeaceu, medtem ko se je ruska ladja pripravljala da iz- pluje s svojim radioaktivnim tovorom proti Japonskem morju. Rusi so očitno upali, da se ne bo nihče zavedal njihovega početja. Japonska televizija je takoj reagirala na obtožbo naravovarstvenikov in v svojem dnevniku kot prvo vest dala izplutje treh ladij iz ru- skega pristanišča, kar pa je podložila s posnetki, na katerih se vidijo vsa tri ruska plovila. Čeprav so prepovedali praznenje radioaktivnih odplak v morje že leta 1983, Rusi tega še vedno niso opustili. Odpadki z njihovih jedrskih ladij so namreč že zdavnaj napolnili odlagališča na kopnem, tako da jim ne preostane drugo, saj bi bilo iskanje vsake druge rešitve zelo drago, Rusija pa se že tako in tako otepa s hudo gospodarsko krizo in si ne more privoščiti, da bi odvojila finančna sredstva v ta namen. GIANCARLO MOTTA / ANSA LONDON - The govih straneh. Mnogo News of the World, naj- zgodb in novic je bilo bolj osovražen, a na sk- seveda izmišljenih, ritem tudi najbolj bran kljub temu pa so gene-angleški časopis, je pr- racije ljudi ta časopis vega oktobra praznoval redno kupovale vsak te-150-letnico ustanovitve, den. V najboljših časih Gre za škandalistični so prodali tudi do 8 mi-tednik, ki je poldrugo lijonov in pol kopij, stoletje neusmiljeno br- Leta 1843, ko je The skal po najbolj skritih News of the World pr-in tragičnih življenjskih vic izšel, je bilo zelo zgodbah, z bolestno na- težko dobiti tako intim-slado opisoval umore, ne podatke. Novinarji posilstva, družinske -niso imeli vstopa v kro-prepire, prisluškoval za ge angleških mogoč-vrati in kukal skozi nikov, zato so v prvih ključavnico in seveda letih objavljali kroniko ni prizanašal kraljevski procesov, predvsem ti-družini, o kateri se, kot stih zaradi spolne zlora-kaže, da marsikaj pove- be, nasilja itd. Bralci so dati. Najbolj so novi- bili dobesedno “nori” nar j e tega "časopisa - na takšne članke. Ted-smetnjaka" zanimali nik je imel tudi nekaj grehi, pregrehe in sla- zelo uglednih sodelav-bosti mesa. Angleški cev. Politični komentar izobraženci so ob tej je zanj napisal celo obletnici dejali, da je slavni VVinston Chur-glede na “gnusobo, o chill. kateri piše", pravi ču- Danes, ko vodi ta ted-dež, da ta tednik ne- nik podjetnik Robert prekinjeno izhaja toliko Murdoch, je veliko lažje časa. Res pa je, da je tu- priti do informacij. Do-di marsikateri izobraže- volj je dobro plačati nec, ki je The News of prostitutko, pa ti zaupa the World (v prevodu vse perverzne želje Vesti iz sveta) na skri- svojih klientov. The vaj kupil ali pa vsaj pre- News of the VVorld bo listal pri znancih. tako lahko izhajal še Cerkev je ta tednik enkrat ali še dvakrat vedno odločno obsojala, 150 let, saj je »vulgamo-britanska krona pa se je st vedno v modi«, kot je večkrat stresla zaradi te- zapisal neki komentator ga, kar je pisalo na nje- resnega Timesa. Za volanom je erotična fantazija lahko nevarna LONDON - Angleški avtomobilski klub vztrajno opozarja voznike, da je erotična fantazija za volanom lahko zelo nevarna. Zato odsvetujejo voznikom, da bi v avtu poslušali kake posebno vzburljive kasete. V Veliki Britaniji je namreč nekaj dni naprodaj tudi kaseta z naslovom “Govorjene erotične fantazije", na kateri je veliko vzdihljajev... Vodje avtomobilskega kluba svetujejo, naj jo ljudje raje poslušajo doma ah pri prijateljih, nikakor pa ne v avtu, saj lahko en sam trenutek neprevidnosti zakrivi smrt. Zaradi spolnega nadlegovanja opomnili 32 admiralov iz ZDA Kar 32 letalcev, admiralov ameriške vojne mornarice, je v preteklih dneh prejelo pismeni opomin ker so njihovi podrejeni spolno nadlegovali vojake in “civilistke". Nespodobno naj bi se vedli pred dvema letoma na nekem zasedanju v Las Vegasu. Tako se je brez prehudih polemik zaključila neprijetna afera. Kakih sto žensk se je namreč pritožilo, da so jih častniki spolno nadlegovali. Kljub temu pa vojaški vrh ni postopal s strogostjo. Opomin ne bo negativno vplival na kariero admiralov, ameriški obrambni minister pa je tudi zavrnil zahtevo po odpustitvi komandanta Franka Kelsa. Ubili so ga, ko je nosil pico na dom klienta BELFAST (Severna Irska) - V Belfastu je padla še ena nedolžna žrtev v boju med katoličani in protestanti. Umrl je mlajši moški, ki je v spremstvu svojega dekleta nosil pico na dom nekega klienta. Vanj so izstrelili cel rafal. Še en potresni sunek v Papui Novi Gvineji CANBERRA - Na severnem predelu Papue Nove Gvineje so včeraj začutili potresni sunek, ki je po ugotovitvah avstralskih strokovnjakov dosegel 6, 3 stopnje Richerjeve lestvice in to komaj tri dni po potresu, v katerem je umrlo 86 oseb, nad 200 pa je bilo ranjenih. Trenutno ne poročajo, če je včerajšnji sunek zahteval še kako človeško življenje. Na Kubi aretirali Norberta Fuentesa HAVANA - Iz Kube je iz demokratičnih krogov prišla vest, da so preteklo nedeljo aretirali uglednega pisatelja Norberta Fuentesa, ki je leta 1968 dobil nagrado “Casas de las Americas". Zaprli so ga, ko je skušal s svojci na skrivaj zapustiti državo. Fuen-tes je bil že dalj časa v nemilosti kubanskega diktatorja in so mu bile zaradi tega v kulturnih krogih zaprte vse poti. ______ANTVvERPEN____ Protest prostitutk ki nočejo zapustiti pristanišča BRUSELJ - Pred kratkim so se morale prostitutke, ki so svoje “posle" opravljale v antvverpškem pristanišču, preseliti v drugo mestno četrt, kjer so cene za njihove “usluge" mnogo višje in kjer je konkurenca tujih prostitutk zelo velika. Datum njihove “preselitve" je določil občinski svet lanskega eprila v dogovoru z glasnikom socialne skupnosti “Payoke“ Patsyem So-rensenom, ki skrbi za dobrobit prostitutk iz mesta. Sedaj pa je šef kabineta antwerpškega župana Bernard Zietmann izjavil, da je Sorensen spemenil svoje mnenje. V izložbi socialnega centra na trgu v Veermarktu so izobesili letak z napisom “Wij Bljiven" (“Mi ostanemo"); bil je to odgovor starejših prostitutk, ki so organizirale “odprti dan“ in se z mimoidočimi pogovarjale o svojih problemih ter jim poleg tega ponudile kavo in piškote (in nič drugega). Zietmann je mnenja, da je treba čimprej bonificirati celotno področje ob pristanišču, na katerem naj bi zgradili ljudska stanovanja za najrevnejše sloje. Občinski svet Antwer-pna namerava vse prostitutke preseliti na področje med Oude Mans in Sbippers Sraat, ki je prav gotovo bolje urejeno kot v četrti Veemarkt, kjer so številna stanovanja v razpadajočem stanju. Najemnine pa so mnogo višje; sučejo se okrog 40.000 mark mesečno. BERLIN / KMALU OBJAVA V KNJIGI Dragi Adolf, ali pisma, ki so jih Nemci pisali fiihreiju Svojstven odnos med vodjo nacistov in ljudstvom BERLIN - Na Saškem je 23. aprila 1939 gospa Friedel Starke v pismu izrazila svojo najbolj gorečo željo: poviti sina Adolfu Hitlerju. Podobne vsebine je tudi pismo Anne-Marie Rodorfo-ve, ki je očitno pazila tako na obliko kot na vsebino, saj je pismu z datumom 5. avgusta 1940 priložila tudi ženitveno pogodbo. To sta le dve pismi med več tisočimi, ki so jih preprosti ljudje pisali Hitlerju. Pisma so postala vojni plen oficirja varnostno obveščevalne službe in jih bodo v Nemčiji sedaj prvič objavili v knjigah, ki bodo izšle v bližnji prihodnosti. Hitler pa ni dobival le ljubezenskih ponudb: v pismu leta 1939 je nekdo Reichu ponudil svoje golobe pismonoše, oktobra 1944 nekdo poziva, naj se Reich odzove sovražnikovim »terorističnim napadom« z ubojem de- setih Židov za vsakega ubitega Nemca, medtem ko dunajska gospa prosi, naj jo pošljejo bombardirati Rusijo, da bi mogla maščevati moža, o katerem se je na vzhodni fronti izgubila vsaka sled. Zgodovinar Helmut Heiber je v tedniku Štern komentiral, da so dvanajst let nacistične diktature označili ne samo zatiranje, vojna in množični poboji, ampak tudi ničevnost, klečeplazno-st in skrajna neumnost. Iz teh pisem, podčrtuje Štern, je razvidno, da se je med Hitlerjem in nemškim prebivalstvom ustvaril poseben odnos, istočasno peklenski in človeški. Primer tega je pismo, ki ga je oktobra 1938, to se pravi nekaj dni po mrinchenski pogodbi, kateri je sledila nacistična okupacija Češkoslovaške, napisala učiteljica: »Medtem ko ste Vi osvobajal Sudete, sem vam jaz sple- tla te volnene nogavice. Sedaj sva oba dosegla svoj cilj, Vaš je velik, moj pa majhen. Prosim, da te nogavice sprejmete, v upanju, da sem prav ravnala.« Hvalnic pa niso pisali le preprosti ljudje. Dokaz tega je pismo, ki ga je decembra 1934 pisala VVinifried VVagner, snaha skladatelja Richarda VVagnerja. Hitlerju se zahvaljuje, ker ji je daroval svojo slikarsko umetnino. »Čudovito darilo, mojstrovina, ki si mi jo poslal v dar, me je razveselila, da bolj ne bi bilo mogoče.« Hitlerju so pisali prav do konca, kot dokazuje pismo, ki nosi datum januarja 1945, nekaj mesecev pred porazom. Avtor pisma je mladoletni pripadnik bojnih enot, ki želi vedeti »kako to, da sedemnajstletnikom, čeprav se bore za svojo domovino na fronti, ni dovoljeno v kino brez spremstva?« in čaka na odgovor. LONDON / IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE Nacistični spominček Pri Londonu je bager izkopal 1000-kiiogrmasko letalsko bombo, ki je ostala še izza časa nemškega bordiranja med 2. svetovno vojno (Telefoto AP) _________PARIZ / BOULEVARDI_________ Več moških “prostitutov" Policija jih nadzoruje 1.300, vendar pa jih je neprimerno več PARIZ - V pariških boulevardih, polnih lepih žensk, je na videz še vedno vse tako, kot je bilo nekoč. Nekaj pa se je le bistveno spremenilo. Po zadnjih osupljivih podatkih francoske policije kaže, da je na cestah čedalje več moških, ki se ukvarjajo s prostitucijo, predvsem travestitov. Na prvi pogled je včasih tudi dobremu poznavalcu težko ugotoviti, ali se za izzivalnimi in oprijetimi oblekami skriva moški ali ženska. Tudi prostitucija se torej spreminja in kaže, da bo moških “prijateljev noči“ v samem Parizu kmalu več kot pa njihovih ženskih “kolegic”. Policija pravzaprav natančno ne ve, koliko jih je. Nadzoruje jih približno 1.300 - v Franciji je namreč prostitucija dovoljena - ta številka pa še zdavnaj ne odgovarja resnici. V zadnjem času je v fran- cosko prestolnico in druga pomembna mesta kot Marseilles, Lyon, Reims, prišlo ogromno zelo mladih fantov, tudi mladoletnikov, predvsem iz vzhodnih držav in iz Latinske Amerike, Španije, Portugalske. Homoseksualnim klientom je na voljo tudi ogromno Romunov, ki so tudi precej cenejši kot ostali, zato jih ostali “prostitutk' ne marajo. V glavnem kaže, da se raje kot za ženske odločajo za mlade fante predvsem ljudje iz srednjega in višjega sloja, torej profesionalci, trgovci itd. »Mlade imajo raje zato,« razlagajo nekateri psihologi, »ker slednje bolj zanima človeški odnos s klientom kot pa denar in darila, ki jih zahtevajo ženske prostitutke.« Morda v nekaterih primerih to tudi drži, dejstvo pa je, da so tarife “prostitutov" mnogo višje od tistih, ki veljajo za ženske kolegice. ZURICH / POLICIJA NA DELU Dvanajst milijonov ponarejenih $ Policija je v neki tiskarni pri Zurichu odkrila doslej največjo količino ponarejenih dolarjev. Bilo jih je kar 12 milijonov,0 nared, da jih pustijo v promet. Falzifikati so bili baje odlični (Telefoto AP) SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA / DVODNEVNI SEMINAR Manjšinski problemi pri nas in drugod Slovenska manjšina v Italiji čaka na globalni zakon POSVET / O MLADINSKI POLITIKI Sloj na obrobju Zakon o mladih ni potreben LJUBLJANA - Med dvodnevnim seminarjem Socialdemokratske mladine so v hotelu Ilirija včeraj dopoldne razpravljali o nacionalnih manjšinah, ki bi morale biti po njihovem mnenju element povezovanja med narodi, ne pa sredstvo izsiljevanj v meddržavnih odnosih. Socialdemokratska mladina zahteva predvsem bolj odločno slovensko zunanjo politiko glede zaščite slovenske manjšine v drugih drža- vah (na primer bilateralni pogovori o hkratni zaščiti obeh manjšin kot v primeru Italije in Slovenije). Nikakor se ne sme znižati raven zaščite manjšin v Sloveniji, obenem pa zahtevajo, da se sprejmejo in začnejo uvajati vseevropski standardi, ki veljajo za zaščito manjšin. »Na Hrvaškem je poleg velikega števila manjšin največji problem srbska manjšina, ki predstavlja okrog 12 odstotkov celotnega prebivalstva,« je v svojem poročilu dejal mladi hrvaški socialdemokrat Igor Radenovič. Povedal je še, da si Hrvaška prizadeva, da bi postala država državljanov, ne pa država Hrvatov, žal pa je to v današnjih razmerah težko dosegljivo. Radenovič je omenil tudi problem italijanske manjšine v Istri, ki ima po njegovem mnenju največ pravic ne samo med hrvaškimi manjšinami, temveč tudi v primerjavi z marsikatero manjšino v Evropi. V občinskih organih ima toliko podpore, da je razumljivo, da so v uveljavljanju svojih pravic dokaj uspešni, je še dodal Radenovič. Predstavnik italijanske manjšine SDM Peter Rusija je povedal, da si Slovenci v Italiji želijo predvsem globalni zakon za zaščito pravic manjšin v Italiji. Ta naj bi upošteval vse narodnostne pravice slovenske manjšine, na primer uvedbo slovenskih šol v slovenskih vaseh, zagotavljanje sredstev raznim kulturnim organizacijam in tako naprej. Slovenska manjšina se že nekaj časa bori za zaščitni znak, ki pa ga še vedno ni dobila. Namesto tega iz proračuna dobiva nekaj sredstev za kulturne namene, ki pa jih je italijanska vlada pred kratkim zmanjšala kar za polovico. Po drugi strani pa so si Slovenci v Italiji, kot je povedal Rustja, v vseh teh letih sami izborili kar precej pravic: imajo možnost šolanja do nižje srednješolske izobrazbe, poleg dnevnih časopisov izdajajo še številne druge publikacije in podobno. Gost razprave je bil tudi predstavnik socialdemokratske mladine iz Bolgarije Jasen Buer Ibuli. V svojem poročilu o nacionalnih manjšinah v državi je omenil številnejšo manjšino iz Turčije, ki se v Bolgariji bori za osnovne manjšinske pravice. (D. H.) Pavel Zgaga spet doma LJUBLJANA -Državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Pavel Zgaga in prorektor ljubljanske univerze Mirko Jurak sta se včeraj ponoči vrnila z uradnega obiska v Budimpešti. Državni sekretar Pavel Zgaga se je v Budimpešti namreč mudil zato, ker se je udeležil seminarja Stalne konference za probleme univerze v okviru Sveta Evrope. Njegov spremljevalec, prorektor ljubljanske univerze Mirko Jurak pa je Slovenijo s svojim nastopom zastopal na seminarju z naslovom Brain Drain from Uni-versities. Med obiskom na Madžarskem je imel Pavel Zgaga vrsto sestankov na resornem ministrstvu, zadolženem za visoko šolstvo in za šolstvo manjšin. Pogovarjal se je s predstavniki ministrstva, osrednja tema pogovora je bil madžarski zakon o visokem šolstvu, ki ga je madžarski parlament sprejet julija letos. (D. H.) ROGLA - Predstavniki petnajstih izmed devetnajstih nevladnih organizacij, ki v Sloveniji združujejo mlade med petnajstim in sedemnajstim letom, so se v petek in soboto v hotelu Planja na Rogli pogovarjali o resoluciji o mladinski politiki, ki jo je pripravil Urad za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport. Resolucija naj bi nadomestila nepotreben zakon o mladih, ko bi jo sprejela vlada in parlament, pa bi pomenila obveznost in odgovornost države za mlade, njihovo usodo in udejanjanje njihovih želja. Potem ko so se nekdanje mladinske organizacije prelevile v politične stranke, mladim Slovencem ni ostalo mnogo možnosti za interesno združevanje. Urad za mladino združuje nevladne organizacije z večinoma mladim članstvom, med njimi pa so tako taborniki kot podmladki političnih strank. Urad je njihovemu delovanju in delovanju nekaterih drugih organizacij, ki so usmerjene k mladim, letos namenil okoli 60 milijonov tolarjev, to pa seveda zadostuje le za delno pokrivanje stroškov izobraževanja v omenjenih organizacijah. Resolucija o mladinski politiki naj bi mladim zagotovila enakopravnejše sodelovanje v družbenih procesih in odpravila njihovo zapostavljenost, o kateri se sicer malo govori in piše, je pa očitna. Dr. Mirjana Ule je včeraj na Rogli zatrdila, da mladi Slovenci težje dobijo zaposlitev in stanovanje kot starejši sodržavljani, njihove možnosti kulturniškega izražanja so manjše in zato se nujno spreminjajo tudi njihove vrednote. Da te ne bi postale nezaželene ali celo pretirano asocialne, bi morala država čim prej povedati, kakšno mladinsko politiko bo vodila, in jo tudi dosledno izvajati. Resolucija o mladinski politiki je najprimernejši začetek, saj bo obvezna za vse vladne resorje. Se prej pa bo seveda morala na dolgo pot v slovenski parlament. (B.P.) Hrvati ne želijo države Hrvatov, temveč državo prebivalcev (Foto: Jože Suhadolnik) Septembrska poraba električne energije LJUBLJANA - Slovenski porabniki so septembra porabili 752 milijonov kilovatnih ur električne energije. Domače elektrarne so proizvedle 709 milijonov kilovatnih ur, 55 milijonov kilovatnih ur pa je Slovenija uvozila. V oktobru bodo slovenska gospodinjstva in industrija potrebovali predvidoma 823 milijonov kilovatnih ur električne energije. (STA) MLADI EVROPSKI FEDERALISTI SLOVENIJE / POMOČ BELGIJSKE VLADE Zavzemanje za združeno Evropo kol federalno državo V Munchnu so bili proti sprejemu MEF Jugoslavije v svoje vrste LJUBLJANA - »Zavzemamo se za združeno Evropo kot federalno državo in skušamo širiti to idejo po Sloveniji,« je v pogovoru za Republiko dejal Marjan Vešligaj, ustanovitelj Mladih evropskih federalistov Slovenije. Devetindvajsetletni Vešligaj pravi, da nameravajo pritiskati na parlament in prispevati k soglasju med političnimi strankami, saj bi se morala po njihovem mnenju Slovenija integrirati in povezovati z evropskimi ustanovami. »Delujemo za to, da bi v Sloveniji uveljavili federalni način razmišljanja,« pojasnjuje Vešligaj in hkrati poudarja napačno razumevanje federalizma v Sloveniji. Sam razume federalizem kot zagovarjanje decentralizacije oblasti v av- tonomnih enotah, ki so medsebojno povezane z raznimi oblikami sodelovanja. Mladi evropski federalisti Slovenije so nevladna, nadnacionalna mladinska organizacija, ki je polnopravna članica Mladih evropskih federalistov (MEF). Ta vseevropska organizacija, ustanovljena leta 1958 v Bruslju, ima več kot petnajst tisoč članov po vsej Evropi. Njihov cilj je evropska federacija, delujejo pa prek interesnih skupin, ki se v nacionalnih evropskih parlamentih zavzemajo za združeno federalno Evropo. Mladi evropski federalisti Slovenije so bili sprejeti v MEF leta 1989 in imajo 35 elanov iz vse Slovenije, starih od 18 do 30 let. Slovenija je bila prva vzhodnoevropska država v organiza- ciji MEF, slovenski federalisti pa se financirajo s pomočjo prostovoljnih prispevkov in z denarjem, ki ga dobijo od belgijske vlade. Organizirajo seminarje, predavanja in sestanke z drugimi evropskimi sekcijami, 15. oktobra pa so imeli v Munchnu redni kongres MEF, kjer so nasprotovali grški pobudi za sprejem Mladih evropskih federalistov Jugoslavije v MEF. Vešligaj je še povedal, da je štiričlanska slovenska delegacija predlagala, naj jugoslovanske sekcije ne sprejmejo za polnopravno članico pod imenom, ki ni mednarodno priznano. Mladi evropski federalisti Slovenije podpirajo hitrejše vključevanje novih držav v Evropsko skupnost in nasprotujejo zapiranju in integriranju držav Evropske skupnosti brez vzhodne Evrope. Hkrati si želijo federalno združeno Evropo, ki bi temeljila na regijah. »Federalizem je upoštevanje različnosti in spoštovanje pravic manjšin,« še razmišlja Vešligaj in poudarja, da MEF od vsega začetka zagovarja pravico narodov do samoodločbe in da se po svoji volji vključujejo v evropske procese. Zanimivo je dejstvo, da je bila MEF ena od prvih organizacij v Evropi, ki je podprla slovensko osamosvojitev leta 1991. »Ustvariti moramo evropsko družino, v regionalnem smislu imenovano Združene države Evrope,« je že daljnega leta 1946 dejal nekdanji britanski ministrski predsednik VVinston Churchill. Igor Lazar Nekateri mladi podpirajo federalizem Več trženja - ^ ■■ večji uspehi RADENCI - Na dvodnevni zunanjetrgovinski konferenci Gorenja -Gospodinjskih aparatov so včeraj obravnavali projekt prilagoditve režijskih služb, servisno problematiko, blagovno znamko kot industrijsko lastnino, celostno podobo Gorenja in druga vprašanja, povezana z razvojem Gorenja -Gospodinjskih aparatov v letu 1994. Ugotovili so, da bodo morali okrepiti različne akcije za trženje posameznih izdelkov in si zelo prizadevati, da bi v prihodnjem letu lahko izdelali 1, 6 milijona različnih gospodinjskih naprav in dosegli realizacijo v višini 500 milijonov nemških mark. (STA) VPRAŠANJA ZA S. ŠALAMONAh Mladi in družba Za mladinske sklade Direktor urada Republike Slovenije za mlade Stanko Salamon je imel včeraj in v petek na Rogli srečal z mladimi predstavniki nevladnih organizacij, kjer so se pogovarjali o resoluciji o mladinski politiki. Ta resolucija bo, potem seveda, ko jo bo potrdil slovenski parlament, postala precej pomemben dokument, saj se bodo morah po njej ravnati vsi vladni resorji. Kako se kot direktor Urada RS za mlade izogibate pritiskom, da bi bil tudi državni odnos do mladih generacij pretirano politično angažiran? Vsaka poteza države seveda temelji na prejšnjem političnem dogo- mo zapisali, da je mladinska politika na nacionalni ravni eno, na lokalnih ravneh pa nekaj povsem drugega. Ce malce teoretiziram, bo treba na primer v Prekmurju in na Kozjanskem prispevati več denarja za reševanje socialnih težav mladih, na Obali ali v Ljubljani pa za boj z zasvojenostjo. V resoluciji bomo določili le državna načela in cilje ter nekatere ukrepe mladinske politike in predlagali mehanizme za doseganje ciljev, nato pa bo vse prepuščeno predvsem lokalnim skupnostim. Že zdaj ugotavljamo, da bi mladi -seveda poleg služb, stanovanj in podobnega - v prihodnje potrebovali tudi lokalne urade za mla- voru. Toda v uradu se zaenkrat uspešno izogibamo vplivom političnih podmladkov, obenem pa z njimi dobro sodelujemo. Mladi že po svoji naravi dajejo predvsem civilnodružbene pobude. Z resolucijo o mladinski politiki, ki jo pripravljamo v našem uradu, želimo ne samo zajeti več kot desetino sedanje slovenske mladine, ki je različno organizirana, temveč tudi razširiti pojem mladih na prezgodaj odrasle najstnike, na primer pri dvanajstih letih, in starejše od trideset let, ki po končanem šolanju ne dobijo zaposlitve in so materialno še vedno odvisni od staršev. Tako pojem mladi v bistvu zajema generacije z izredno različnimi interesi. Slovenija je podpisnica mnogih konvencij, ki posebej govore o pravicah mladih do zaščite in pomoči, zato jih bomo morali prej ali slej spoštovati. Z resolucijo boste torej poskušali predpisati nekakšen recept, kako naj država ravna z mladimi? Nikakor. Izrecno bo- dino, servise za informiranje, mladinske klube, na državni ravni pa medresorsko komisijo za mladino in uveljavitev varuha pravic mladih. Vaš urad razpolaga tudi z nekoliko finančnih sredstev iz proračuna. Za razliko do drugih državnih ustanov pri njihovi razdelitvi sodelujejo tudi uporabniki. Da. V mešani komisiji urada sedijo predstavniki mladinskih organizacij in dva predstavnika urada. Obe strani morata vsako odločitev sprejeti soglasno. Doslej se je komisija ukvarjala s pripo-znavanjem organizacij za mladinske, sama pa je delila tudi sredstva, ki so v proračunu označena kot mladinski program. Kakšen odnos ima država do mladih, pa je očitno v zadevi Metelkova. Urad sicer ne soglaša z nasilno vselitvijo Mreže, čudi pa nas, da se država ne odzove niti sedaj, ko je javnost lahko spoznala, kakšni kulturni in socialni potenciali se skrivajo v ljudeh pri Mreži za Metelkovo. Pogovarjal se je Brane Piano m, BBbMeP ni’ VESELA JESEN / FESTIVAL NAREČNIH POPEVK »N’ Štajerskm zmirm lušn bo« V dvorani na Taboru se je sinoči zbrala popevkarska smetana MARIBOR - V polni dvorani Tabor se je sinoči odvijal šestindvajseti festival narečnih popevk, v preteklih letih znan kot Vesela jesen. Med šestnajstimi pevci narečnih popevk je bilo devet debitantov, nastopala pa so tudi znana imena, lanska izbranka občinstva Irena Vrčkovnik, voditelj Videomeha Boris Kopitar in skupina Čudežna polja. Pred pričetkom festivala sta za favorita neuradno veljala Primorec Aleksander Jež s skladbo »N‘ Štajerskm zmirm lušn bo« in debitantka Natalija Kolšek s pesmijo »Slovenija, pozdravljena«. Glasbena zasedba pod vodstvom Edvarda Holnthanerja z graške akademije za jazz, in spremljevalni vokali so bili na zavidljivi ravni. Kot zanimivost: med člani orkestra jih je bila večina Avstrijcev, le dva glasbenika sta bila Slovenca, pianist Silvo Stingl in kitarist Milan Ferlež. Prireditelj festivala Radio Maribor je med šestnajst skladb podelil vrsto nagrad: med njimi nagrado popevki občinstva in skladbi, ki jo je izbrala strokovna žirija. Ta je ponavadi pesem, ki zrcali namen festivala narečnih popevk. Izbrali so tudi najboljše besedilo, ki so ga ocenila uredništva časnikov Večer, Nedeljski dnevnik in Pomurski vestnik, najboljšo priredbo in najboljšo izvedbo glasbe. Sinočnjo tekmovalno glasbeno prireditev, ki je mnogim pevcem odskočna deska v svet popularne glasbe, je neposredno predvajal prvi program Radio Slovenija, posnetek prireditve pa so zavrteli tudi v Sobotni noči na TV Slovenija. (U. Č.) MEDICINA / IZMENJAVA ZNANJA Slovenski internisti o zdravstvenih motnjah MARIBOR - Na včerajšnjem srečanju so internisti in zdravniki splošne medicine želeli utrditi in poglobiti predvsem praktična znanja, ki jih potrebujejo v ambulanti, na terenu, v sprejemnem bloku ali na oddelku. Predstojnik katedre za interno medicino ljubljanske medicinske fakultete prof. dr. Dušan Keber je govoril o interni medicini, programih in značilnostih študija, predstojnik centra za urgentno interno medicino Kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Mitja Horvat pa o šoku. Udeleženci so poslušali tudi referate o kolapsih, o bolnikih z motnjami srčnega ritma in o prepoznavanju teh motenj, o akutni odpovedi ledvic, o akutnih bolečinskih stanjih v revmatologiji in o nekaterih drugih aktualnih strokovnih temah. Istočasno pa se je včeraj v Mariboru končal prvi mednarodni simpozij Alpe Jadran, na katerem so sodelovali transfuzio-logi in imunohematologi iz Slovenije, Hrvaške, Bavarske, Italije in Avstrije. Udeleženci so včeraj poslušali referate o varni transfuziji. (STA) V TEDNU DNI OKOLI SVETA Nova imena v arhivih in nova imena na političnih odrih Da med najpomembnejšimi dogodki preteklega tedna ne bi omenili policijske stavke, seveda ne gre. Policisti so »trenirali« potrpežljivost vladnega orkestra in seveda računali na neodločnost prvega ministra. V Natu ni dovoljeno stavkati Toda ta je presenetljivo vrnil udarec in si prislužil naziv »železni Janez«. Le kaj si lahko mislimo o poslancih državnega zbora in svetnikih, ki so protisindi- kalno zakonodajo po »najhitrejši proceduri« in s precejšnjo večino tudi »pože-gnati«... Štirje sprejeti zakoni, s katerimi je Drnovšek prepovedal stavko policistom, paznikom v zaporih, carinikom in uslužbencem, zaposlenim v zračni plovbi, pa so po mnenju sindikalistov uvod v spremembe »starega« zakona o stavki, ki bo predvsem delavcem javnih služb omejil pravico do stavke. Zaradi tega bi se utegnila Slovenija znajti na »prangarju« Mednarodne organizacije dela, ki v svojih načelih izrecno poudarja, da je sindikalna svoboda ena izmed temeljnih političnih svoboščin, ki jo je mogoče omejiti le v primerih, ko so ogrožene varnost, zdravje in življenje ljudi. Bo vlada presodila, da so te vrednote ogrožene, tudi ko bodo začeli stavkati učitelji? Ce bodo pod grožnjo, da se jim lahko »zgodi« delovna obveznost, na kaj takega sploh pomislih. V parlamentu so obilno razpravljali tudi o vključitvi Slovenije v severnoa- 13 oktober: izredni sklep na izredni seji Vlada je na izredni seji parlamenta dosegla, da so poslanci izglasovali spremembe štirih zakonov, s katerimi so nekaterim državnim uslužbencem -med drugim tudi policistom - omejili pravico do stavke. Policisti so se temu sklepu parlamenta uklonih, možnosti be-le stavke pa niso izključili. foto tedna ali kaj so ujeli fotografi Predsednikove Enote TO so v torek Milanu Kučanu prikazale tudi vajo iz reševanja, med katero pa 56 Predsednik ni mogel upreti smehu ob pogledu na človeka, ki je igral ranjenca. Avtor fotografije je Jože Suhadolnik, tlantsko vojaško zvezo Nato, saj je skoraj vsak poslanec čutil dolžnost, da na ta račun pove kakšno pametno. Vendar ni šlo toliko za vprašanje »Nato pakt da ah ne«, in za odgovore na »kako«, »kdaj« in »za kakšno ceno«. Bolj zanimivo je bilo, da so bili poslanci najmočnejše stranke iz vladne koalicije (predvsem LDS) proti tako zastavljeni strategiji nacionalne varnosti, medtem ko so jo zagovarjali nekateri sicer dosledni opozicijski kritiki vlade. Na koncu so sklenili, naj odločijo državljani. Na referendumu. Gospodarske zgode in nezgode Zal je kljub vsem vladnim »prizadevanjem« in obvladani inflaciji življenje slovenskih državljanov iz dneva v dan dražje. Septembra so morah tisti, ki so si zaželeh rib, svežih vrtnin ah sadja, odšteti kar 3, 3 odstotka več denarja kot v avgustu. Medtem ko so navadni smrtniki stikali po slovenskih tržnicah in barantali z branjevkami, se je v vladni palači sestala pomembna ekonomska smetana - ekonomski svet vlade. Njegovi člani, med katerimi so gospodarski ministri, predstavniki gospodarstva, ekonomske znanosti in bank, so razpravljali o proračunskem memorandumu in o gospodarski in socialni politiki, ki jo vlada načrtuje za prihodnje leto. Razprava je pokazala, da bo vlada v letu 1994 »bila boj« predvsem s plačami in s proračunskim primanjkljajem. Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje povečevanja izvoza, saj vlada premalo upošteva recesijo na svetovnih trgih, po 13. oktober: dan razlik v vladni koaliciji Zato, da bi uskladili svoja stališča o proračunskem memorandumu, so se sestali šefi strank vladne koalicije. Sodeč po kasnejših pikrih izjavah udeležencev sestanka je bilo usklajevanje neuspešno, združena lista pa je v koaliciji vse manj priljubljena. Nova imena matere Rusije Jelcinovi privrženci so v Rusiji včeraj začeli predvolilno kampanjo, in sicer z ustanovitvenim kongresom, na katerem so obljubili gospodarsko stabilnost in red. Jelcina, ki je bil minuli teden na obisku na Japonskem, na zborovanju ni bilo. V pripravah na novi politični ciklus stopajo v ospredje nova imena, med njimi nekaj takšnih, zaradi katerih opazovalci napovedujejo, da se Jelcinova doba, doba obračuna z nosilci stare oblasti in doba prehoda v demokracijo, že kon- podpore sivih eminenc, kot so premier Cemomir-din, vodja vladne uprave Pilatov, politična »dvojčka« Burbulis in Poltora-nin ter ministri Fjodorov, Kozirjev in Cubajs. Pojavljajo pa se tudi politiki, ki niso bili zapleteni v spopade med vlado in parlamentom. Grigorij Ja-vlinski je v eni od zadnjih raziskav javnega mnenja dobil kar 34 odstotkov naklonjenih glasov (Jelcin le 16 odstotkov), Anatolij Sobcak ostaja slej ko prej priljubljen petersburški župan, Jurij Skokov, ki ga je dal Jelcin aprila odstraniti iz vlade, bi utegnil postati 15. oktober: čmo-bela nagrada za spravo OSLO - Norveški odbor, ki podeljuje Nobelove nagrade za mir, se je letos odločil za legendarnega črnskega voditelja Nelsona Mandelo in za predsednika Južne Afrike Frederika de Klerka. Mandela je veljal za pobudnika oborožene vstaje proti belcem, De Klerk pa je tisti nekdanji zadrti rasist, ki se je, ko je prišel na oblast, spremenil v »južnoafriškega Gorbačova«. mnenju nekaterih ekonomistov pa so napovedi o 13-odstotni inflaciji na letni ravni v letu 1994 preveč optimistične. Tudi zgodba o »zabavni« sanaciji Slovenskih železarn se nadaljuje, na dan pa so prišle »posrečene« ugotovitve, da naj perspektivnih železarskih obratov ne bi zapirali, kljub temu pa bo do konca leta na cesti še 1200 železa-rjev več. Cestarji so na svojem tradicionalnem srečanju na Rogh prišli do ugotovitve, da naj bi imeli v Sloveniji do konca leta 1999 465 kilometrov štiripasovnic. Država si je omislila še en izviren način polnjenja državne blaganje: povišala je davek, ki ga mora odšteti delodajalec, ko zapošluje po pogodbi. čuje. Med najbolj cenjenimi v .vladnih vrstah je ta hip Vladimir Sumejko, viden predstavnik skupine Odločitev za Rusijo in priljubljen glasnik mladih industrijskih menedžerjev. Brž ko so ga imenovali za ministra za informiranje, je ukinil cenzuro - in si pridobil naklonjenost časnikarjev. Jegor Gajdar je oče gospodarskih reform, ki so jih Rusi potrdili na aprilskem referendumu. Sergej Šahraj, M je že napovedal, da bi utegnil zapustiti vladne vrste, je zagovornik lokalne avtonomije in ima zato veliko podpore v provinci. Ker pa preveč spominja na stare partijske funkcionarje, ni preveč popularen. Politična usoda predsednikovih ljudi bo v veliki meri odvisna tudi od naslednik Ruckoja in Has-bulatova ter kandidat voja-škoindustrijskega kompleksa. Ce bo Jelcinu trda predla, bo skušal v njegove škornje stopiti premier Cemomirdin, pa tudi Gorbačov, ki je pred kratkim izjavil, da so ruski politiki »pigmejci«, očitno še ni opustil upanja na vrnitev v prvo politično hgo. Ali Adria ali nič Slovensko javnost v zamejstvu je pretresla ugotovitev preiskovalnih organov, da je bombi na slovensko učiteljišče pri Sv. Ivanu v Trstu v letih 1969 in 1974 verjetno postavil isti človek, ki je 12. decembra 1969 nastavil bombo na Trgu Fontana v Milanu, s katero se je v Italiji začelo obdobje strategije terorja. Ta nova resnica je prika-pljala na dan, ko je obrambno ministrstvo sklenilo, da ukine vse tiste oddelke tajnih služb, ki so bili zadolženi za zaščito Italije pred morebitno sovjetsko invazijo. Očitno so se tisti, ki so 25 let molčali, ker jim je bilo zagotovljeno kritje, zdaj prestrašili in spregovorili. Minilo je skoraj četrt stoletja, da so slovenski javnosti potrdili to, kar je vedno zatrjevala: da so namreč tudi bombni atentati ob meji sestavni del globalne fašistične strategije in da verjetno pri vsem tem tajne obveščevalne službe niso povsem nedolžne. Pa še novica, da so v Rimu odobrili besedilo konvencije za financiranje osimskih avtocestnih odsekov FernetiCi-Razdrto in Nova Gorica-Razdrto in da bodo konvencijo podpisati še pred koncem meseca v Trstu z družbo Autovie Venete, ki je delničar mešane italijansko-slovenske družbe Adria. Slovensko vlado je ta novica očitni kre-poko presenetila, saj nihče od pristojnih tega ni želel komentirati, razen svetovalca za gradnjo avtocest Vlada Praha, ki je dejal, da je sodelovanje s tržaško družbo Adria občutljiva zadeva, saj je ravno v vladni proceduri. Razcep v koaliciji in med Slovenci Najpomembnejši notranjepolitični dogodek v Avstriji je bila nadaljnja zaostritev koalicijskega spora med socialdemokrati in ljudsko stranko. Vzrok je državni proračun za leto 1994: socialdemokrati želijo zmerno povišanje socialnih storitev, ljudska stranka pa zahteva njihovo zamrznitev. Klubski predsednik OVP je zagrozil s predčasnimi volitvami. Na Koroškem je Zveza slovenskih organizacij (ZSO) izjavila, da ne podpira več zahteve Enotne tiste (EL) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) po zajamčenem zastopstvu manjšine v zakonodajnih telesih, njen predsednik Marjan Sturm pa je hkrati napovedal bojkot referenduma o »skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev«, ki ga žeti med odborniki slovenskih kulturnih in političnih društev izvesti Narodni svet s podporo Enotne liste, Krščanske kulturne zveze in Mohorjeve družbe. - Kulturniki in politiki s Primorske pa so v okviru 6. Primorskih dni gostovati na Koroškem. OD NEDELJE DO NEDELJE Kokošja farma in izbrana jajca Božo Kovač Stara, v dobrem in hudem preizkušena gospa Francija ne bi zamerila, »mladi demokraciji« onstran Sotle pa bi se zanesljivo zdelo žaljivo, Ce bi za kakšno njeno značilnost iskali prispodobo na kokošji farmi. Slovenija je nekje vmes. Vede se bolj odraslo kot Hrvaška in manj zrelo kot na primer Francija. Zato je tveganje, da bi dvignila nos, vsekakor manjše kot v neposredni soseSCini. Prispodoba pa se zdi umestna. Slovenija očitno Se ni dodobra premislila, ali bi reklamirala po svetu kokošjo farmo ali prvovrstna jajca iz njenih gnezd. Dilema je uporabna tudi kot strelivo v spopadih med pozicijo in opozicijo. Nazadnje je letelo po zunanjem ministru, ki se je ves teden mudil v ZDA in tedaj obiskal tudi Slovence na Zahodni obali. Tam so precej redkeje naseljeni kot na primer v Ohiu, zato je bilo to potovanje po opozicijskem mnenju odveč. Sploh pa naj bi to ne bil opravek za ministra, saj ima državnega sekretarja, ki mu je skrb za Slovence vsakdanji kruh. Tako je bilo slišati iz opozicije. Predsednik vlade jo je bolje odnesel. Ni bil samo krajši čas v Ameriki, tudi bolje je znal vnovčiti svojo »promocijsko dejavnost v korist Slovenije«. Ko sta predsednik in njegov minister vsak po svoje na zahodni polobli potiskala v ospredje svojo državo, so se doma spet prebudili pomisleki, ali je promocijsko početje slovenske države sploh smotrno in dovolj učinkovito. Ob sedanjih slovenskih dnevih na Bavarskem, ki so zastavljeni precej Širokopotezno, se utegnejo takšni pomisleki kar razplamteti. Otipljivega učinka vlaganj v promocijo Slovenije namreč Se ni videti. Tako imenovano deželno tveganje je Se zmeraj zelo visoko. Nekatere evropske rent a car firme ne dovolijo, da bi njihovi avtomobili zapeljali na slovensko ozemlje. Najbrž ga Se vedno štejejo za vojno območje. Mnogi Evropejci Se zdaj ne ločijo Slovaške in Slavonije od Slovenije. Nastala je zareza med osamosvajajočo se in samostojno Slovenijo. Slovenija se je nekoč pojavljala na prvih straneh svetovnih časnikov kot »-otok svobode«. Dežela je tedaj uspešno prednjačila pri podiranju preživelega in onemoglega družbenega modela ter se hkrati postopno osamosvajala. Vse je kazalo, da bo opravila svoje delo, ne da bi povzročala motnje v evropskem metabolizmu. A zdi se, da se je pri osamosvajanju preveč zadihala. Po desetdnevnih spopadih z jugoslovansko vojsko se je kot jesensko listje osula s svetovnih televizijskih zaslonov in s časopisnih naslovnic, s tem pa iz svetovnega vidnega polja. Kot samostojno državo naj bi jo zdaj povrnili na mednarodno prizorišče, kar seveda ni preprosto delo. Promocijska potovanja ministrov se težko in nerada vključijo v ministrske in medijske načrte tujih partnerjev, s slovenskega zornega kota pa so tudi draga v primerjavi s tistim, kar prinesejo. Vsekakor širijo obzorje ministrskemu popotniku, kar seveda ni nepomembno. Nasprotno, a je drago, še zlasti ker ministri na svojih potovanjih še ne nosijo s seboj slovenske strategije, ki bi bolj otipljivo povedala, kaj bo nova država počela s seboj. Celo če bi to vedela, bi najbrž bile zadeve še vedno sporne. Amerika pač ne reklamira Amerike. Njena osnovna blagovna znamka je dolar. Južna Koreja se ne reklamira kot država, celo prizadeva si, da bi bila v ozadju. Toda njeni avtomobili so ena od blagovnih znamk, ki jo tudi ministri lahko reklamirajo po svetu kot prispodobo za uspešnost države. Skratka, ne reklamirajo kokošje farme, temveč izbrana jajca iz njenih gnezd. Slovenijo precej vleče k splošni »promociji dr-žave», vendar se pri tem rado izkaže, da to še za domače protagoniste ni najbolj donosno podjetje. Razen tega je reklamiranje države, ki se še lovi in išče v domačih in mednarodnih rečeh, nehvaležno početje. Se varnostne službe se obotavljajo pri sodelovanju z državo, ki je sama razkrojila svojo tajno službo, policijo pa prav zdaj pošilja na enako pot. Tudi v svoji strategiji, kako priti do denarja, se vede zmedeno. Igralništvo kot vabo za kolikor toliko premožne tujce je spravila na slab glas, tako da je casino postal »kažin«; na kolenih se je znašla njena nekoč najboljša blagovna znamka Elan; na široko je oznanila, da se na njenem ozemlju trguje z orožjem in da krši mednarodne odločitve. In tako naprej. Nobena država se zaradi takšnih začetniških in začetnih spodrsljajev seveda ne bo odrekla svojemu uveljavljanju v mednarodnih krogih. Bo pa šlo teže, trajalo bo dlje in draže bo. Takšen izdelek je težko »prodati«, čeprav je tako rekoč še nov. So pa seveda še drugačne, kombinirane poti, ki jih lahko ubere Slovenija in jih delno tudi že ubira. Po mnenju slovenskih diplomatov se zdaleč najbolj obnese takšna predstavitev Slovenije, ki tujcem da, kar si želijo in kar so pripravljeni tudi plačati. Marjana Lipovšek, Irena Grafenauer, Noordung, mariborski gledališčniki, Slovenska filharmonija, slovenska intelektualna kolonija v Parizu, drugi posamezniki in skupine so vaba, ki pritegne celo najbolj razvajene sladokusce kjerkoli po svetu. To so prave blagovne znamke Slovenije. Zato bi pri promociji Slovenije po svetu kazalo bolj natanko premisliti, kdaj bi reklamirali farmo, kdaj pa izbrana jajca iz njenih gnezd (z blagovno znamko farme). Potem bo tudi manj prepirov, kdaj je šel kakšen minister čez rob, ko se je podal na>pot. To sicer ni bistveno, vendar bi zmanjšalo možnosti, da bi zaradi premalo premišljenih restrikcij ministri ostajali doma, slovenska politična obzorja pa bi se končala na pobočju domačih planin. ________PREBRANO V SVETOVNEM TISKU / KAKO VOHUNIJO NEMCI_ Jamesi Bondi izumirajo, na vrsti sla tehnika in organizacija BND - 6500 zaposlenih - štiri petine obveščevalnih podatkov nabere v tisku PULLACH, oktobra - »Da bi drugim obveščevalnim službam otežili identifikacijo obrazov naših sodelavcev z vesoljskih satelitov, vas prosimo, da na prostem gledate samo v tla in ne v nebo.« Ko se je na računalniških zaslonih pojavilo to sporočilo, so bili sodelavci zaprepadeni. Pozneje pa se je izkazalo, da je to domnevno »službeno napotilo« le šala enega od sodelavcev tajne službe. Kljub temu pa so varnostni ukrepi pri Bun-desnachrichtendienst (-BND, nemška obveščevalna služba) takšni, da jo je nemogoče posekati. Le jedilnik v kantini - ponavadi gre za enolončnico - še ni podvržen varovanju uradne skrivnosti. Na sivih betonskih zidovih, ki so zavarovani z bodečo žico in s televizijskimi kamerami, napisi opozarjajo: »Pozor, zaščitno območje! Fotografiranje prepovedano! Kršilci bodo kaznovani z denarno kaznijo do 10.000 mark!« Kakih 740.000 kvadratnih metrov veliko ozemlje BND, ki se nahaja za dvojnimi dvižnimi vrati, s svojimi travniki in starimi drevesi spominja na meščansko predmestno idilo. Obiskovalci bi utegnili kar pozabiti na to, da odtod usmerjajo celotno tajno obveščevalno delo v tujini, in sicer za bonski kanclerjev urad. Marsikateri varnostni ukrep se neprizadetim zazdi pretiran. V številnih nadstropjih, ki spominjajo na hodnike v bolnišnicah, za sobnimi vrati niso pisarne, marveč rešetkasta vrata, podobna tistim v zaporih. Za njimi ležijo v prozornih plastičnih vrečah na majhne koščke papirja strojno raztrgani odpadni dokumenti. Te drobne koščke papirja vsak teden prevzame poseben pooblaščenec in jih uniči v hišni napravi za zažiganje odpadkov. Za vhodnimi vrati slehernega poslopja bijejo v oči trezorji. Sestavljeni so iz vrste manjših trezorjev, kjer morajo sodelavci, ko zapustijo uradne prostore, hraniti ključe. Iz Pullacha pride v javnost le malo informacij. Zunanja obveščevalna služba, ki jo usklajata zvezni kancler in državni minister Schmidtbauer - v Pullachu ga posmehljivo imenujejo 008 -, je sveta razdelila na sektorje. V zakonu o obveščevalni službi so naloge formulirane le na splošno, saj je zapisano, da mora BND pridobivati informacije in spoznanja iz tujine. V področje delovanja BND samoumevno sodijo tako krizna območja kot tudi mednarodni terorizem, širjenje jedrskega orožja, trgovina z mamili in pranje denarja. Na strogo varovanem svetovnem zemljevidu interesov nemškega vohunstva delijo svet na različne dele oranžna, zelena in vijolična barva. Oranžna barva označuje najvišjo stopnjo prioritete pri obveščevalnem delu. Sem sodijo predvsem države nekdanjega vzhodnega bloka. Zelena je barva kriznih območij islamskega pasu držav, vijoličaste barve pa so predvsem afiiške države, pri čemer se Južna Afrika sveti oranžno. Kot zatrjujejo, v Nato državah ni nikakršnega rednega obveščevalnega delovanja. Dati in jemati Od 6500 sodelavcev BND jih v centrali v Pullachu dela le okoli 3500; drugi so razmeščeni v sedemdesetih tujih rezidencah (od Prage prek Moskve do Damaska) ah pa na delovnih mestih v sami ZRN. Podatki, ki jih zberata oddelek I (operativno poizvedovanje) in Oddelek II (tehnična podpora), obdelajo v Oddelku III (ovrednotenje). V ovrednotenju v Pullachu dela kakih 800 ljudi; 300 od teh se jih ukvarja z vrednotenjem vojaških podatkov. Zbrane informacije ne vsebujejo le podatkov iz sporočil nemških vohunov ali tehnične obveščevalne službe. Najmanj osemdeset odstotkov informacij potegnejo v Pullachu iz javnih virov, še posebej iz tiska; letno gre za poldrugi milijon poročil. V nasprotju s tem zagotovijo »človeški viri« letno le kakih 80.000 sporočil, tehnično poizvedovanje pa zbere 100.000 obvestil. Temu je treba dodati še kakih 12.000 poročil iz veleposlaništev in okoli 200 poročil letno iz drugih obveščevalnih služb sveta, s katerimi sodeluje BND. Tako je bil minuli teden tri dni na obisku v ZRN minister Fallahian, ki je v Iranu pristojen tudi za obveščevalne službe. Razen s Schmidbauerjem se je sešel tudi s predsednikom BND Porznerjem in predsednikom urada za zaščito ustave VVerthebachom. Schmidba-uer in VVerthebach sta Iran obiskala minulo leto. Kot je sam povedal, je Fallahian med pogovorom v kanclerjevem uradu pohvalil odlično sodelovanje z nemškimi varnostnimi oblastmi. Za usluge, ki jih dobijo partnerji, zvedo v Pullachu le selektivno. »Zadeva funkcionira po načelu dajanja in jemanja,« pravi eden od sodelavcev BND. Iz obilice zbranega gradiva pripravijo ocenjevalci v Pullachu publikacije, ki jih pošiljajo ministrstvom, nemški vojski in drugim »VS«. »Uspešnica« med najnovejšimi deli je ta hip tajni in za prst debeli zvezek z naslovom »Konflikti v državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze«. BND je politično nevtralna služba. V svojih poročilih resda razčlenja, vendar ne daje priporočil za določenemo političnemu vedenje. Ob tedenskih poročilih, ki jih predsednik BND Porzner vsak torek predstavi v kanclerjevem uradu, pripravijo dvakrat tedensko še posebna poročila, kot je denimo poročilo o Somaliji. Pri pogovorih v Pullachu je mogoče slišati izjavo, da je med kanclerjevo pisarno in politično sfero na eni strani in BND na drugi »napetostno razmerje«. Zveznega kanclerja Kohla, ki se že dolgo časa ne udeležuje tedenskih ocen razmer v kanclerjevem uradu, resda ne grajajo odkrito. Pri tem pa težav, tako je slišati, nimajo samo s kanclerjevim uradom. »Dejstvo, kako slabo so napisani vohunski romani, lahko razberete že iz tega, da v njih nikoli ne pride do navzkrižij med veleposlanikom in predstavnikom obveščevalne službe, kar se pri nas pogosto dogaja,« izjavlja eden od vodij oddelka v Pullachu. Vsako poslopje na zemljišču BND v Pullachu ima svojo zgodovino. V hiši z imenom Alpenblick, iz katere človek zaradi velikanskih krošenj dreves že dolgo ne more več videti verige gorskih vrhov, preizkuša osem kemikov pod vodstvom moža, katerega tajno ime je Kabek, nove recepte za obveščevalno sporoče-valno tehniko. Ti ljudje delajo v oddelku VI (tehnična podpora). Medtem ko je rimski pesnik Ovid še priporočal oslovsko mleko kot skrivno črnilo, s katerim naj bi pisali nevidne informacije in jih potem naredili spet vidne z lesnim pepelom, nudijo kemične snovi danes veliko več možnosti. Kabek in njegovi sodelavci dobro poznajo načine, s katerimi si lahko pošiljajo tajna sporočila. Med zaporniki je še dandanes znan priljubljen trik, s pomočjo katerega je moč z uporabo mešanice vode in izpiralca k normalnemu pismu, naslovljenemu na sorodnike, dodati še posebne informacije. Potem ko se izpiralec posuši, ga na papirju ni več videti; šele ko pismo potopimo v vodo, se pisava spet prikaže. Uprave zaporov ta postopek seveda poznajo. Teroristi so v preteklosti radi uporabljali tudi tehnologijo plastičnih vrečk. Med dva lista papirja so položili plastično vrečko in potem »nevidno« pisali na spodnji Ust. Mehčalec v plastični vrečki je namreč vseboval snov, ki se je pri pisanju na neviden način prenašala na spodnji Ust papirja, pisavo pa je bilo moč sleherni trenutek narediti spet vidno z magnetnim prahom (tega uporabljajo tudi za odkrivanje prstnih odtisov). Najsodobnejših obveščevalnih tehnik posredovanja sporočil pa sodelavci tega poslopja seveda ne oznanjajo. Slabe plače V oddelku IV (uprava in osrednje službe) se vodja, katerega tajno ime je dr. Kesselring, ukvarja z vedno večjimi težavami, ko gre za pridobivanje kvalificiranega kadra. Strokovnjake z znanjem jezikov iščejo prav tako vneto kot informatike, kemike, inženirje, fizike in upravne uradnike; v Pullac-hu lahko pričakujejo začetno letno plačo približno 60.000 mark. V gospodarstvu pa bi lahko dobiU z večjo mezdo. Tudi sam predsednik BND Porzner se mora zadovoliti z mesečno plačo približno 15.000 mark, kar bi bila za voditelja gospodarskega podjetja s 6.500 sodelavci sorazmerno majhna plača. Odkar je padel berlinski zid, pomaga BND tudi urad za delo; v dnevnikih ponujajo delovna mesta prav tako, kot jih ponuja tudi znana nemška svetovalna družba s sedežem v Gummersbachu. Tiste, ki se k delu priglasijo sami, sicer vzamejo v službo, vendar pa morajo dopustiti, da jih varnostni organi ostro preverjajo. Čeprav je BND skrčila svoje osebje za 700 ljudi, bo morala zaradi starostne piramide - povprečna starost dosega zdaj že 48 let - do konca tisočletja zaposhti še veliko novih sodelavcev. Vodja referata »operati- vno poizvedovanje« s tajnim imenom Gantersheim dela za BND že 25 let. Usmerja klasične vohune, od katerih jih okoh 1600 dela za BND. K njihovim nalogam sodijo podvigi, ki bi biti vredni Jamesa Bonda, pa tudi zasliševanje azilantov in vzdrževanje odnosov s partnerskimi službami. Gantersheimu so dati navodilo, naj se ukvarja predvsem s širjenjem jedrskega orožja. »Ge se bo Bonn v nekaj letih znašel pred nalogo, naj razvije evropski projekt SDI, bodo v kanclerjevem uradu dokaj nemočni,« pravi Gantersheim. Ker Evropa v nasprotju z Združenimi državami nima zadostne zemljepisne globine za razvoj programa SDI, bi nadaljnje širjenje atomskega orožja Evropo že v nekaj letih ogrozilo na način, ki si ga je komaj moč predstavljati. »Velikih uspehov v slogu Jamesa Bonda na tem področju v resnici ni,« pravi Gantersheim. Njegovo izjavo podpirajo tudi v »pododdelku za tehnično overe- v Moskvi skrbijo za to, da ostaja Rusija tudi po koncu konflikta med Vzhodom in Zahodom prednostni obveščevalni cilj nemškega vohunstva. Vodja tehničnega oddelka s tajnim imenom Giiltich zato upa, da se bo Bonn kmalu odločil za finančno sodelovanje pri delovanju francoskega obveščevalnega sateUta HeUos I, pri katerem zdaj sodelujejo tudi Itatijani in Spanci. Gii-ltich bi rad tako dosegel, da bi bil bolj neodvisen od satelitskih posnetkov, ki jih pošiljajo službe zavezniških držav. Tako v arhivih BND menda ni niti enega posnetka, ki bi ga posneti visoko razločljivi ameriški vojaški vohunski sateliti (razločljivost: 30 cm). Namesto tega so v arhivu pretežno zemljevidi z razločljivostjo, ki dosega samo 10 metrov. Gii-ltich bo zato kmalu odpotoval v Pariz, da bi ugotovil, kakšni so okvirni finančni pogoji za nemško udeležbo pri satelitu Helios I. Pod njegovim vodstvom delujejo v BND tudi »besedne Najvplivnejši časopis New York Times je Richarda »Dicka« Cheneya počastil z nazivom najuspešnejši ameriški obrambni minister v zadnji polovici stoletja. Cheney je načrtoval ameriško obrambno politiko v obdobju propada Sovjetske zveze in vodil vojni v Panami in v Perzijskem zalivu. Z zmago demokrata Billa Clintona na lanskih predsedniških volitvah se je umaknil iz vladnih palač v VVashingtonu, ne pa tudi iz političnega življenja. Republikanski politiki se po izgubljenih volitvah vračajo med ljudstvo in skušajo demokratom vrniti udarec. Dick Cheney med svojim nastopom v Ten-nesseju ni pozabil kritizirati notranje in zunanje politike predsednika Clintona. Kot Človek, kise je najbolj neposredno - s pomočjo orožja - spopadal s svetom, je s svojimi javnimi nastopi predvsem opozarjal Američane, naj se ne pustijo spet enkrat zapeljati vse bolj navzočemu demonu osamitve. DICK C H E N E Y ZA REPUBLIKO Amerika je v nevarnosti! Barbara Kramžar / Knoxville Cheney: »2e dolgo sem v političnem življenju, toda predsedniška tekma leta 1992 je bila prva, med katero obe največji ameriški stranki sploh nista omenjali zunanje politike. Tudi za ameriško javno mnenje so odnosi s svetom nekje na dnu lestvice prednostnih nalog. Zelo me skrbi, da se bomo spet obrnili vase, prepričani, da nam po koncu hladne vojne ni treba več skrbeti in predvsem ne trošiti denarja za svetovne zadeve. Kljub velikim domačim težavam morajo ZDA ohranjati vodstvo v svetu in uveljavljati svoje nacionalne interese.« Med najpomembnejšimi vzroki napačnega dojemanja mednarodne stvarnosti je po mnenju nekdanjega ameriškega državnega sekretarja prepričanje, da se hladna vojna ne bi mogla končati drugače, kot se je. Komunizem bi propadel v vsakem primeru, zato Združenim državam ne bi bilo treba metati milijard dolarjev za boj proti njemu. Poleg tega številni Američani mislijo, da lahko po koncu hladne vojne pozabijo na ves svet. Cheney: »Lahko se je pogovarjati o nekdanji Sovjetski zvezi zdaj, ko je v boju s parlamentom zmagal predsednik Jelcin. Toda država je razpadla na petnajst držav s številnimi nasprotnimi interesi in zunaj meja Rusije živi petindvajset milijonov prebi- valcev ruske narodnosti. Se zdaleč ni konec napetih časov na območju, kjer se poglablja gospodarska kriza in kjer se lahko vsak dan pojavi novi Ruckoj. Američani bi se lahko učili iz svoje zgodovine: vojno za neodvisnost smo končali leta 1776, toda ustavo, na kateri temelji vse ameriško življenje, smo dobili šele trinajst let pozneje. Sedem desetletij zatem smo bojevali državljansko vojno, enega od najbolj krvavih spopadov v zgodovini vojn. Območje nekdanje Sovjetske zveze, ki obsega enajst časovnih pasov in ima za seboj osemdeset let komunizma ter stoletja carske diktature pred njim, ne bo rešilo svojih težav čez noč. Najbrž sam ne bom doživel pomiritve - spori na območju nekdanje Sovjetske zveze, na primer med Rusijo in Ukrajino, ter vse jedrsko orožje, ki je tam uskladiščeno, bo še lep čas velika nevarnost tudi za ZDA.« Tretja velika nevarnost v ameriškem razmišljanju o svetu je prepričanje, da so ZDA naredile svoje in se pri tem izčrpale, zdaj pa naj nastopijo še drugi. Cheney: »Komu naj zaupamo skrb za to, da bo v mednarodnih odnosih vse teklo po naših pričakovanjih? Velika Britanija je tesna ameriška prijateljica, toda London ni dovolj močan, da bi lahko usmerjal dogajanja. Za Francijo, ki je znana po svoji teža- vnosti, lahko rečem samo to, da ima 'vsak svoje Francoze’, tudi mi. Nemci, ki so dobri ameriški zavezniki, pa marsikje, na primer v nekdanji Jugoslaviji, ne morejo posredovati - preveč čudno bi bilo, če bi se tja vrnili po petih desetletjih. Samo Amerika se lahko pohvali s spoštovanjem, moralno avtoriteto in vojaškimi sposobnostmi za urejanje svetovnih zadev. Brez naše intervencije v Perzijskem zalivu bi imel danes Sadam Husein Kuvajt, vzhodni del Savdske Arabije in dve tretjini vseh svetovnih zalog nafte.« Ameriška javnost in politično vodstvo se ne zavedata dovolj, da je svet še vedno nevaren in da bi morale ZDA ohraniti svojo vojaško pripravljenost na stopnji, ki bo omogočala varovanje nacionalnih interesov. Cheney: »Clintonova administracija je sprejela celo vrsto nespametnih odločitev o zmanjševanju ameriške vojaške pripravljenosti. Tudi s prejšnjim predsednikom Georgeom Bushem sva načrtovala zmanjšanje oboroženih sil. Toda predsednik Clinton se je odločil, da bo poleg odprave 400 tisoč vojaških delovnih mest in 800 oporišč še bolj skrčil vojsko, da bi posegel v samo bistvo ameriške sposobnosti za obrambo svojih nacionalnih interesov. Ameriška tradicija ne dovoljuje prevelikih stroškov za vojsko v mirnem času, toda v vsej zgodovini ZDA ne vidim podobnega krčenja vojske. Ne glede na to, da se nam je tudi zmernejše zmanjševanje vojaških stroškov vedno maščevalo: samo zaradi naše nepripravljenosti so lahko Japonci decembra 1941 z enim samim udarcem v Pearl Harborju uničili celotno pacifiško ladjevje.« Dick Cheney, ki odločno nasprotuje novi ameriški osamitvi v svetu, je zato na steno svoje pisarne v Pentagonu obesil sliko predhodnika Georga C. Marshalla. Cheney: »George Marshall je postal poveljnik oboroženih sil na dan nemškega napada na Poljsko leta 1939. Ameriška vojska je bila takrat sedemnajsta na svetu - celo Romunija je imela močnejše oborožene sile. Marshall je v petih letih zgradil najmočnejšo vojsko na svetu, ki je lahko porazila nemški vojaški stroj. Toda ko je leta 1950 postal obrambni sekretar in je bilo treba zavarovati Južno Korejo pred napadalno severno sosedo, je moral začeti vse znova. Vmes so se namreč ZDA razorožile do stopnje ranljivosti. Za ponazoritev nevarnosti obrambne politike sedanjega predsednika ZDA lahko pogledamo tudi v bližnjo preteklost. Iste enote, ki leta 1980 niso bile sposobne rešiti petdesetih Američanov v Iranu, so med spopadom z Irakom izvedle mojstrski napad na drugi strani oceana - ker sta predsednika Reagan in Bush poskrbela za ameriško vojaško pripravljenost.« Toda kje so meje ameriškega posredovanja v svetu? Zakaj so bile po mnenju prejšnjega obrambnega ministra ZDA upravičene intervencije v Panami in Kuvajtu, ne pa tudi v Bosni in Hercegovini? Cheney: »Vodstvo v svetu ne pomeni, da moramo poseči povsod, kjer izbruhnejo spopadi. S predsednikom Bushem sva zavrnila posredovanje v Bosni, ker nama ni znal nihče odgovoriti na temeljno vprašanje, kakšni bi bili vojaški cilji operacije. Kaj bi naredili po bombardiranju srbskih oporišč okrog Sarajeva? Kaj je zmaga na območju, kjer sosed napada soseda? Kako bi se umaknili? Med drugo svetovno vojno je več prebivalcev nekdanje Jugoslavije padlo pod orožjem svojih sodržavljanov, kot pa so jih pobih Nemci. ZDA se ne morejo vpletati v takšne spopade, ker so drugačne od drugih držav. Brez šovinizma lahko rečem, da je od nas odvisno toliko stvari na svetu, da moramo dobro pretehtati svoja dejanja.« Zakaj je potem Busheva administracija poslala vojake v Somalijo? Cheney: »S predsednikom Bushem sva jasno začrtala cilje akcije. Ameriški vojaki bi morali pomagati nahraniti ljudi in se nato umakniti, ne pa da so se v somalskem političnem boju opredelili za oblast. In če se je predsednik Clinton že odločil za spopad z Aididom, bi moral poslušati svoje vojaške poveljnike, ki so ga prosili za več tankov in vojakov. Toda Clinton jih je zavrnil in tudi zato imamo v Somaliji toliko žrtev.« Nekdanji ameriški obrambni minister je med počitnicami, ki so ga doletele po porazu Republikancev na lanskih volitvah, potoval po Združenih državah in ponovno spoznal, da je to »velika, ponosna in demokratična dežela, ki bi jo morala sedanja vlada bolj spoštovati«. Z zgodbico o svoji nekdanji gimnazijski učiteljici pa je Dick Cheney poudaril prepičanje, da bi se morali vsi politiki zavedati, da služijo ljudstvu, in ne svoji karieri. Gospodična Johnson, ponosna na svojega učenca, je Cheneya med njegovim kongresnim službovanjem poklicala po telefonu vsakokrat, ko ji kaj ni bilo všeč ah ko si je po njenem mnenju zaslužil posebno pohvalo. Od vseh pomembnih politikov, gospodarstvenikov in lobistov tega sveta se je samo njej posrečilo dobiti tudi direktno telefonsko številko po Cheneyevi selitvi v Pentagon. Ko je nekdanji obrambni minister med poskusom državnega udara proti Mihailu Gorbačovu v svoji pisarni skupaj z državnim sekretarjem Jamesom Bakerjem in poveljnikom oboroženih sil Colinom Povvehom razmišljal o ameriškem odgovoru na nevarna dogajanja v tedanji Sovjetski zvezi, je seveda zazvonil telefon z gospodično Johnson na drugi strani. »Dober dan, Dick, kako si?« »Gospodična Johnson, z menoj je vse v redu, toda prav zdajle poskušajo v Moskvi odstaviti Gorbačova in o tem se pogovarjamo v moji pisarni. Vas mogoče lahko pokličem pozneje?« »Ne,« je odgovorila ostarela učiteljica. »Imam težave in hočem tvojo pomoč takoj.« »Prav, gospodična Johnson, kakšne težave imate?« je klonil obrambni minister pred njeno odločnostjo. »Ne odnašajo mojih smeti.« Dick Cheney je zajel sapo in kljub vsemu prijazno odgovoril, da mu je žal zaradi njenih težav. »Toda zdaj sem državni sekretar za obrambo. Ukvarjam se z mirom in vojno, ne s smetmi.« Gospodična Johnson je za trenutek premišljevala in odgovorila: »Dick, deset let si bil v kongresu, ne laži, da se ne ukvarjaš s smetmi!« Dobro je, če imaš kot državni sekretar za obrambo nekoga, ki te od časa do časa opomni, da se res ukvarjaš s smetmi, je sklenil svoje predavanje v Knoxvillu nekdanji zmagovalec dveh navadnih vojn in hladnega spopada s Sovjetsko zvezo, nekdanji obrambni minister ZDA Dick Cheney. dnotenje« oddelka hi. Tukaj se ukvarjajo predvsem z opazovanjem ABC orožja. »Očitno je manj plemenito človeka zastrupiti s kemičnimi bojnimi sredstvi, kot pa ga ustreliti,« izjavlja eden od sodelavcev in opozarja na to, da ni nikakršnih mednarodnih sporazumov, ki bi denimo prepovedovati nadaljnje širjenje oklepne ah podmomiške tehnologije. Ta oddelek si prizadeva tudi, da bi preprečeval udeležbo nemških podjetij pri oboroževalnih podvigih na kriznih območjih. Podobno kot prej v Iraku ah v Libiji lahko v Pullachu tudi danes s pomočjo komunikacijskega poizvedovanja na tujem zberejo trdne dokaze za to, da v Iranu izdelujejo ABC orožja s pomočjo nemških podjetij. »Vendar pa moramo zaradi zakonskih določil obračati oči vstran in zavestno se odpravljamo v naslednji politični škandal,« pravi eden od sodelavcev, ker Pullach podatke, ki jih je dobil iz telekomunikacijskega poizvedovanja v tujini in ki govorijo o udeležbi Nemcev pri teh podvigih, ne sme prepustiti organom za kazenski pregon in drugim pristojnim oblastem, saj jih mora že pri prvem pregledu uničiti. Ne gre za velika nemška podjetja, marveč predvsem za prikrita podjetja, ki so jih ustanovili nekdanji sodelavci vzhodnonemške tajne policije in ki so danes po vsem svetu povod za to, da Nemčiji grozi, da bo izgubila svoj ugled. Kar zadeva tujino, pa najbolj zmajujejo z glavo zaradi pomanjkljivega sodelovanja - predpisal ga je tudi zakonodajalec med BND na eni in zveznim preiskovalnim uradom na drugi strani. Potem ko se je končal konflikt med Vzhodom in Zahodom, so postale naloge BND bolj raznovrstne. Laže kot kdajkoli doslej je zdaj mogoče tihotapiti mamila v Nemčijo prek odprtih vzhodnih meja. Države, ki so naslednice Sovjetske zveze, skušajo po vsem svetu prodajati jedrsko tehniko za devize. Poskusi z državnimi udari in državljansko vojno banke«. Pri določenem geslu se pri telekomunikacijskem poizvedovanju v tujini vključi magnetofon, ki posname pogovor. Geslo so lahko tako BND kot tudi različne kemikalije, s katerimi je moč izdelovati mamila ah jedrsko orožje. Napovedi v zvezi s Somalijo Doslej je bilo BND zaradi zakona in 10. člena ustave prepovedano, da bi stranska spoznanja, dobljena pri nadzorovanju telefonskega prometa, denimo, s Kolumbijo ali z Iranom, predajal naprej v roke nemških organov kazenskega pregona. »-Kar izvemo naključno in kar je po našem mnenju pomembno za nemške organe kazenskega pregona, kot so na primer trgovina z mamiti, terorizem in podobno, bi radi pošiljali naprej in ne kot doslej že pri prvem pregledu uničevati,« pravi Gii-Uich. Medtem ko kritiki BND očitajo, da je velikokrat posredovala napačne ocene, so v Pullachu ponosni na uspehe, ki pa jih ne smejo sporočati javnosti. Bolečina sodelavcev je v tem, da se o službi govori vedno tedaj, ko se znajde v težavah, medtem ko je treba uspehe obdržati v tajnosti. BND je tako pri padcu Gorbačova kot tudi v vseh arabsko-izra-elskih vojnah in tudi pri razvoju razmer na Balkanu dajala točne analize. Javnost ni seznanjena s tem, da vohuni BND, ko dobavljajo vojaško-tehnični material iz tujine, redno prispevajo tudi k zmanjševanju že tako ali tako velikanskih stroškov obrambnega ministrstva; tako denimo v primeru, ko »zagotovijo« iz Rusije oklepna vozila najnovejše vrste, ki jih je potem moč preveriti in ugotoviti njihovo ranljivost. Naloga BND je bila, da pred nastopom nemške vojske v Somaliji ugotovijo, kakšne so tamkajšnje vojaške nevarnosti, ki bi grozile nemškim vojakom. V Pullachu že danes vedo, ali in kdaj lahko postanejo nemški vojaki cilj somalskega napada. Udo Uljkotte, FAZ RAZISKAVA O DEJAVNOSTI SKRAJNIH NEONACISTIČNIH SKUPIN V EVROPI Skinheadi resna nevarnost Recept za premostitev nevarnosti: rešiti vprašanje brezposelnosti ter vrniti mladim upanje in perspektive Vojmir Tavčar »Črni koledar« se omejuje na dogodke zadnjih treh let in navaja le najhujše zgodbe, vseeno pa ga je za dobrih 15 strani. 2e samo to opravičuje pozornost raziskovalcev do pojava, ki so ga italijanski Časopisi dokaj grobo poimenovali kot naziskin’, pri Čemer so združili v eno samo skovanko nacistične simbole in prvi del angleške besede skinehead, ki označuje 'obritoglavce’. Koledar bi bil nedvomno veliko zajetnejši, predvsem pa pretresljivejši, Ce bi izgredom italijanskih polovici tega stoletja? Ali še niso bili pregnani demoni, ki so zahtevali toliko krvi in gorja? In kdo so pravzaprav mladi obritoglavci, ki se kitijo s kljukastimi in runskimi križi, vzklikajo Hitlerju in Duceju in svoj antisemitizem samo občasno ovijejo v sicer prozorno krinko antisionizma? Na ta vprašanja vsaj delno odgovarja poročilo Blood and Honour, ki so ga pripravili raziskovalci rimskega Instituta za politično, gospodarsko in družbeno raziskovanje Euri-spes pod vodstvom mla- Pristop k politični dejavnosti je razbil »slog« skinbeadov v tri velike skupine. Ob desno usmerjenih boneheadih, o katerih je govor v drugih člankih, sta med skinheadi Se dve večji skupini. Prva je nepohtična, ohranja izhodiščne značilnosti in ima kljub občasnemu vdajanju nasilju, poudarjanju moškosti in nacionalističnim popadkom tudi protirasistične težnje. Gre v bistvu za način življenja, ki se izraža v organiziranju prostega časa, v navdušenju in selektivnih glasbenih izbirah, v nogometnem navijaštvu. Protirasistična izbira se kaže predvsem v glasbenem okusu, ki protežira karibske ritme, in v mednarodni organizaciji Sharp (Skinehead Against Racial Prejudice). Druga skupina, ki je odločno manjšinska, se razlikuje od prve po večji politični in protirasi-stični angažiranosti. V večini primerov so skupinice iz te skupine povezane s skrajno levimi gibanji. V Veliki Britaniji ima referente v Anti-nazi League in v Socialist Worker’s Party, v Nemčiji v skupini Autonomen, v Italiji v gi-nanju tako imenovanih socialnih centrov, med katerimi je najstarejše in najbolj znano milanski Leoncavallo. Po oceni Valeria Marchija, ki sicer poudarja, da je ideološko zelo daleč od teh središč, ima Leoncavallo pomembno vlogo ne samo zato, ker združuje in zbira mlade z roba, pač pa predvsem zato, ker so tovrstna središča izoblikovala doslej edini protirasistični kulturni odgovor, ižhajajoč iz geta in mladinskih podkultur. V bistvu so edini, ki mladim iz lumpenproletarskih, proletarskih in drobnoburžujskih vrst pošiljajo protirasistično sporočilo v njim dostopnem in razumljivem jeziku. obritoglavcev dodali krvave izpade drugod po Evropi in še zlasti številne človeške žrtve, ki so jih pohodi mladih nadutežev zahtevali predvsem v Nemčiji. Po padcu berlinskega zidu se je v državah nekdanjega socialističnega bloka zaCel proces razgrajevanja, ki teži k prerazporeditvi ozemelj na etnični podlagi ob hudi gospodarski krizi in naraščanju ksenofobije. V Evropski gospodarski skupnosti pa smo priča Postopnemu uveljavljanju skrajne desnice, ki ima skupni imenovalec v sovražnem odnosu do strankarskega sistema, socialne države in procesa rasne ter kulturne integracije. Ali se kazalci ure pomikajo nazaj proti prvi dega sociologa Valeria Marchija. Poročilo želi nuditi pomoč pri razumevanju in interpretaciji pojava boneheadov in krepitve skrajne desnice med mladinskimi sloji in v najrazličnejših oblikah. V družbeni in politični vozel, s katerim se je treba nujno spoprijeti, se spletajo politične dejavnosti, mladinske kulture, ksenofobični demoni in tudi medijske bombe. Naciskini pa - naj bodo neonacistični aktivisti ali ksenofobični huligani, dolgolasci ali obritoglavci buržujskega ali proletarskega izvora - so odraz in pokazatelj hudega nelagodja in zagrenjenosti, ki se med evropsko mladino devetdesetih let vse bolj razrašča. Skinheadi in boneheadi Slog skinbeadov se je oblikoval v najbolj ljudskih londonskih Četrtih ob koncu šestdesetih let in korenini v razširjeni britanski mladinski podkulturi modsev (mo-dernists), v nasprotju z njimi pa zavrača vsakršno »buržujsko kitenje« (predvsem obleke in kravate) in uvaja bolj »delavski« način oblačenja z veliko pozornostjo do znamk, saj so škornji obvezno doc martens, kavbojke levi’s 501, srajce ben sherman itd. Ob tej zunanji podobi ima slog skinbeadov še tri temeljne značilnosti: obrite glave in ljubezen do karibske glasbe (dediščina ja-majskih rude boys), združevanje v poulične bande, huliganski vzorec nogometnega navijaštva. Iz tega nastane podkultu-ra, ki ima veliko nasilnih usedlin z moCnim občutkom za zaščito ozemlja in prav tolikšnim občutkom negotovosti, ki včasih meji na pa-ranoicnost in ki ima za življenjsko vodilo tako imenovani »beduinski zakon«: Jaz proti bratu; brat in jaz proti bratrancu; jaz in družina proti plemenu; jaz in pleme proti preostalim Beduinom; jaz in vsi Beduini proti vsemu svetu. Prevedeno v izkušnjo skinov: razne tolpe se borijo med sabo za zaščito »življenjskega teritorija« v lastni ulici ali četrti, vendar združijo moCi proti tolpam drugih mest (zlasti v navijaštvu), skupen »jezik« pa najdejo proti zunanjemu sovražniku, se pravi proti vsemu svetu. V sedemdesetih letih v teh skupinah skoraj povsem manjka politična razsežnost. Večina skinov naravno teži na desno, a veliko je tudi takih, ki glasujejo za laburiste. Skinheadi se začnejo postopno politizirati v osemdesetih letih pod vlivom nekaterih rock bendov, kot so na primer Screwdriver. S to skupino in drugimi nacibendi se oblikuje širše glasbe-no-politiCno gibanje VVhite Povver Rock, ki kmalu prekipi čez Rokav-ski preliv na celinski del Evrope. In to gibanje antifašistični ali nerasistič-ni skinheadi poimenujejo bonehead. Odločilno vlogo pri preColnarjenju dobrega dela boneheadov od tradicionalnega šovinizma na breg neonacizma je imel lan Stuart Donald- son, vodja in pevec skupine Screvvdriver ter soustanovitelj skupine Young National Front, organizacije Rock Against Communism ter revije Blood and Honour, ki je postala uradno glasilo celotnega gibanja. Donald-son je bil med pobudniki shoda leta 1985 v Suffolku, ki sta se ga udeležila med drugimi tudi brata Paolo in Piero Puschiavo, ustanovitelja skupaj z Ilom Da Dep-pom prve organizirane italijanske skupine Vene-to Front Skinhead. Ideološka sfera V političnem življenju se pojav »nazi-skinov« udejanja v galaksiji rasističnih in ksenofobičnih skupin, ki težijo k neonacizmu; v kulturnem delovanju pa gre od glasbenih fanatikov, ki se navdušujejo za glasbeno dejavnost VVhite Povver Rocka do sodelavcev kopice revij s tradicionalistično in protisemitisticno usmeritvijo. Na družbenem področju pa je za pojav značilen ekstremizem severnjaškega izvora, ki se napaja v »plebejski kulturi« najbolj šovinističnih plasti »belega« proletariata in lumpen-proletariata, vzporedno s tem pa z vse močnejšo navzočnostjo med ul-traši nogometnih navijačev. Za zdaj zaradi skromnega izvora tistih, ki se V Avstriji stanje podobno Nemčiji V Avstriji je položaj precej podoben kot v Nemčiji, Se zlasti, odkar nacionalno-liberalna stranka Jorga Heiderja osvaja vse Širše kroge volil-cev. Ob njej velja omeniti Se »zgodovinsko« neonacistično stranko Nationaldemokratische Partei, ob tem pa kopico neonacističnih skupinic, bolj ali manj tesno povezanih s severnimi bratranci. In prav med njimi je najmočnejše gibanje bonehead. Omeniti je treba vsaj skupino VAPO Gott-frieda Kuessla, ki izdaja polilegalno revijo Zick-Zack, ob njej pa Se Trenk Group Hermana Hus-snerja, ki naj bi bil diamantna konica celotnega neonacističnega območja, saj naj bi imel polilegalno polvojasko organizacijo z blizu sto oboroženimi aktivisti. Ta skupina je osumljena tatvin orožja v vojašnicah. Med zapostavljenim mladinskim slojem pa je najbolj zakoreninjena skupina Volksbevverung, ki jo je ustanovil in jo vodi Gerd Honsik. Skupina izdaja bilten Halt v 20 tisoC izvodih in prav tolikšno naj bi bilo Število simpatizerjev, medtem ko ima njeno trdo jedro kakšnih dva tisoC aktivistov. razpoznavajo v gibanju bonehead, politično delovanje ne sloni na trdnih ideoloških koreninah, paC pa je bolj mešanica in Seštevek ali zmes različnih ideoloških prijemov, ki so povezani tudi z zgodovino in trenutnim položajem posameznih držav. Gre za razdrobljeno VVeltan-schauung, v kateri je mogoče zaznati različne, včasih nasprotne težnje, saj na primer zgodovinski protiislamizem spremljata tradicionalno fašistično filoarabstvo in antimondializem »na- cional-revolucionar j ev «; »občutek za skupnost«, tradicionalizem in puritanstvo gredo vštric z izrazito huliganskimi nastopi; ludistični pristop se največkrat prevesi v nasilje. V stalnem nihanju med železnimi pravili gibanja in pomanjkanjem pravil sloga, skinhead obsoja mamila, s katerimi se opogumlja, obsoja nasilje, ki se mu vdaja, in angažiranost udejanja z ritmom in načinom, značilnima za neangaži-ranost. V bistvu gre za neke vrste Blob v ritmu Žarišča v severovzhodni Italiji Stranske tribune na južnem delu stadiona Bentegodi v Veroni so žalostno znane po kljukastih in rimskih križih in po divjanju skrajnežev skupine Pie-tro Maso Fan Club. V Bocnu policija aretira komaj 16-letna boneheada, ki sta poskusila zažgati kolibe priseljencev. V Vicenzi skupina boneheadov do smrti pretepe narkomana. Pri Pordeno- V Vidmu neonacisti skupine Hooligan Teddy Boys preplavijo mesto z napisi proti nogometašu židovskega porekla nožem pripadnik neke levičarske organizacije. V Trevisu skupina Peggior Amico vzklika rasistični vojni. To so samo nekatere od epizod, ki dokazujejo, kako je celotno področje od Trsta do Gardskega jezera, od Alp do Pad- ske nižine zajel val ksenofobičnega nasilja mladinskih tolp, ki se razpoznavajo v usmeritvi bonehead in na splošno v skrajni desnici. Med drugim je prav v Lonigu Pri Vicenzi sedež najstarejše italijanske organizacije bonehead Veneto Front Skinehead, ki sta jo leta 1985 ustanovila Piero Puschiavo in Ilo Da Deppo. Dejavnost VFK je usmerjena predvsem v glasbene prireditve, v proizvodnjo revij skinzine in seveda v skoraj ritualne napade proti priseljencem za vikend. Z območja treh BeneCij je tudi večina na-ci-rock bendov, ki delujejo v italijanskem glasbenem okviru. Med najbolj znanimi so Peggior Amico, tržiški Powerskin, tržaški Mad Joke in Gesta Patavium v Padovi. Poleg tega pa so sodne preiskave pokazale, da je VFK v tesnem stiku z nemškimi, Španskimi, francoskimi in britanskimi skupinami boneheadov, medtem ko ima v med-deželnem okviru stike s skupino Fasci-smo e Libertš Alberta Ferronata, s krožkom Julius Evola iz Bassana del Grappa in s tržaško knjižno-kultumim središčem D Sentiero, M sodi tudi med ustanovitelje organizacije Base Autono-ma. Ta j Blitzkrieg in Risveglio Europeo v Vicenzi, Linea Gotica v Trentu, Azione Vrnitev v Camelot, na katerem so nastopile poleg omenjenih italijanskih tudi francoske in britanske glasbene skupine, med njimi znana Screvvdriver. Razširjenost modela bonehead potrjuje tudi kopica drugih, predvsem nogometnih navijaških skrajnodesnicar-skih organizacij: v Veroni Brigate gial-lo-blu, Verona Front in Gioventii Scali- gera, v Trstu Ultras Triestina, v Trentu Ultras, Skins in Vecchia Guardia, v Vidmu poleg že omenjene HTB North Kaos in North Boys, v Padovi Hell's Angels Getto. Ob nogometnih navijačih pa velja omeniti tudi druge navijače. Pri košarki so znani Hell‘s Army iz Verone, tržaški Boys in Goventil Bianco-Verde iz Trevisa. Na kultumo-informativnem področju pa delujejo med drugimi že omenjeni tržaški center II Sentiero, revija Senti-nella dTtalia Antonia Guerina, v Padovi in Veroni pa je aktivno navzoča Nacionalna Fronta Franca Frede. Od leta 1990 je bilo veliko telefonskih groženj in grozilnih pisem, s katerimi so se »pobahali« Prima Organizza-zione Triestina, Gruppo Armato Nazi-fascista, Fronte Fascista Operaio, Batta-glione Rosemberg, Repubblica Sociale Triveneta in Brigata Goebbels iz Bočna. trdega rocka, v katerem se pomešani s pijančevanjem in nasiljem na stadionih, s pretepi v di-skoklubih in z rasističnimi napadi na priseljence tesno prepletajo resnica in laž, resničnost in neresničnost, zgodovina in mit. V Italiji V Veliki Britaniji je tradionalni skinhead dobro definiran lik: gre za mladega Človeka, ki izhaja iz proletarskih ali lumpenproletarskih vrst, je zaposlen, največkrat pa premalo zaposlen, živi na periferiji velikih metropol. V Italiji je socialni okvir skinbeadov manj določen, Čeprav so mladi med 15. in 25. letom najbolj številni. Ker gre za »uvoženo« kulturo, je verjetno, da so z njo prišli najprej v stik premožnejši mladi, ki so imeli možnost potovati, nato pa je postopno preniknila v manj premožne drobno-buržujske in proletarske sloje. Razvoj gibanja je podoben kot v Veliki Britaniji, najvažnješe prizorišče širjenja pa so nogometni stadioni. In nasilje vsaj sprva ni odraz politične izbire, paC pa ludistične sfere, kot se še dogaja v primerih »ksenofobične spontanitete«, žalostno zapisanih v Črni kroniki zadnjih let. Ideološka podlaga je prepredena z latinskim neofašizmom in ima za glavnega sovražnika priseljence, Čeprav je tudi pri italijanskih obritoglavcih opaziti protislovja, saj spremlja sovraštvo do temnopoltega in sploh do različnega »antimondialistiCni internacionalizem«, mržnjo do Arabcev podpora Iraku Sadama Huseina. Med skupinami in skupinicami, ki se tako ali drugače povezujejo v evropski netivork skinbeadov, je mogoCe poenostavljeno odkriti dve duši: ena je rasistična, šovinistična in nastopa huligansko; njen skupni imenovalec je mladinska podkultura. Druga je bolj politizira-na, navdušujejo jo nacistični in fašistični stereotipi, tesneje je povezana z radikalno desnico in ima militantnejši pristop. »Nacional-revo-lucionarna sinteza« teh dveh duš so vrednote etnosa, pojmovanje Evrope kot »tretje poti«, poveličevanje »tradicionalnih« etičnih vrednot. Marsikatera znamenja kažejo, da se gibanje bonehead v Italiji v precejšnji meri izraža v nacionalni fronti Franca Freda, padovanskega neonacista in ustanovitelja tiste »Cme celice« v Venetu, ki je - kot kažejo tudi zadnji izsledki preiskave - odgovorna za atentate ob koncu šestdesetih in zaCetku sedemdesetih let v Italiji. Freda, ki je bil pred nekaj meseci aretiran z obtožbo, da je oživljal fašistično stranko in širil rasistično propagando, se namreč zavzema za »brezpogojni boj zoper neevropske priseljence, ki so sredstvo rasnega in kulturnega iznakaženja; za dobrobit in sanacijo italijanskega življenja z odpravo klic razkroja (partitokracija, sekte, ma- ocenjuje kot »grobe, plebejske in folkloristične«, predvsem pa nešolane in nesposobne razmišljanja. Toda gibanje L’Uomo Libero Sergia Gozzolija že razmišlja o srečanjih in simpozijih za mlade in zelo mlade, med katerimi so najbolj zaželeni »deviški na kulturnem področju«. Tako bi lahko prevzgojili skinheada iz mladega mestnega huligana s ksenofobičnimi potezami v »političnega vojaka«, ki ga potrebuje Franco Freda. Težnja, ki je niti ne prikrivajo preveč, je, da bi kar največ mladih preskočilo kanal, ki ločuje šovinizem od fašizma. ZA KONEC Ce v italijanskih razmerah ta poskus še nima skrb zbujajoče politične razsežnosti, je v celinskem okviru že nevarnejši. Med vsemi skupinami je razvita mreža stikov in komunikacij, ki jo upravlja skrajna desnica, zaplet okoli nemškega zakona o priseljencih pa je dokazal, kako lahko dobro organizirana neonacistična desnica v povezavi s »ksenofobično spontaniteto« pogojuje izbire vlade in parlamenta. Toda politična nevarnost ne sme zasenčiti družbenega alarma. Val individualizma, obenem pa hipna in boleča prebuditev iz iluzornih sanj o višjem standardu, razširjenih v osemdesetih letih, prenašajo med mlade tudi družinsko kulturo, ki je že prepojena z nezaupanjem in strahom, da ne bo mogoče vec »vzdržati ritma«, da se bo zaCelo zaostajanje za uspešnejšimi sloji in da bodo vsi spet potisnjeni v revščino, iz katere so se s težavo izvili njihovi dedje. Zato lahko postane »igra« boneheadov nevarna, obenem pa lahko s svojim presto-pniškim nabojem fascinira vse veC mladih. In kot v procesu okužbe se kolektivna zavest mladih, ki je bila v sedemdesetih letih »rdeča« in je danes kar »nevtral- Na Balkanu imajo druge probleme V svojem poročilu Valerio Marchi omenja tudi države nekdanje Jugoslavije. Vendar je v tem pogledu precej skop, ker - kot piše - se »v vrtincu nacionalizmov, etničnega sovraštva, antisemitizma in vojnih grozot huligansko nasilje zdi skoraj zabava nižješolckov. V nekdanji Jugoslaviji so se nasilja boneheadov beograjskega Rada ali splitskega vaterpoli-sticnega kluba izničile v vojni«. V dokaz avtor navaja pričevanja, ki jih je zbral Fabio Bruno v knjigi Življenje ultrašev. »Neboljša se je pridružil srbskim prostovoljcem in se izkazal s svojo krutostjo: na duši ima na desetine življenj, vendar ga to ne skrbi. Renato se je po razglasitvi neodvisnosti pridružil hrvaški vojski in bil izvoljen za predsednika Liberalne mladine v Zagrebu. Nekaj fantov je umrlo v spopadih, drugi so se vrnili s fronte z brzostrelkami in bombami, ki se jih poslužujejo za reševanje vseh sporov. Zoran se je bojeval teden dni na Hrvaškem in je bil priča ali je sodeloval pri neverjetnih grozodejstvih. izkušnji ne govori rad, kot bi se bal, da bi boleča rana začela spet krvaveti.« fijske tolpe); za odloCno obrambo dela in službenega mesta, ki ga ogrožajo perverzni naklepi mednarodnega kapitalizma; za vrnitev prostorov družbenega življenja elanom nacionalne skupnosti, ki uživajo sebi primerne stopnje avtonomije«. Freda sicer vsaj »uradno« sovraži skinheade, ki jih na«, lahko nevarno vesi na drugi breg. ' pa ni mogoče prepr samo s politicr prijemi, pač pa z d benim projektom mora nakazati rešite vprašanje brezpose sti, vrniti mla upanje in perspekl obenem pa razmiš tudi o ozdravitvi od nih konglomeratov stnih obrobij. Nedelja, 17. oktobra 1993 NEDELJSKE TEME URBANIZEM IN ARHITEKTURA / OBNOVA STARIH MESTNIH JEDER Neznosna lahkost ohranjanja Ljubljana, Maribor, Škofja Loka, Piran - štiri mesta na štirih različnih koncih zemljepisa urbanističnih načrtov, arhitekturne dediščine, pravnih zadreg in življenjskih potreb občanov - Čakajo tiste, ki bodo znali brati kompas Ljubljana: Skladen razvoj mesta naj se začne na Metelkovi Raje razrušiti kot ohraniti - poslopje nekdanje vojašnice na Metelkovi (Foto:J.Suhadolnik) Smo na Metelkovi, v notranjosti nekdanje kasarne, armadnega štaba, iz katerega so tistega usodnega junija prihajala povelja, ki so pomenila začetek vojnih grozot, ki nas pretresajo. Potem ko se je vojna iz Slovenije umaknila na Hrvaško in v Bosno, se je prostor, iz katerega se je začela, potopil v mir, kakršnega verjetno prej ni bil deležen nekaj stoletij. V teh dveh letih so iz vsake razpokice asfalta na prej skrbno očiščenem kasamiškem krogu pognale številne trave in cvetlice, zametek nekakšne »per-makulture«. Rušenja hiš, ki smo jim bili priča konec avgusta in v začetku septembra letos v Ljubljani in ki so nazadnje pretrgala tudi tišino na Metelkovi, so nas soočila z nasiljem, ki je na zgradbah puščal sledove, zelo podobne tistim, ki jih je okoli sebe sejala vojska, ki je prej prebivala v njih. Po še vedno veljavni prostorski dokumentaciji za potniško postajo so stavbe, ki naj bi bile namenjene Mreži, še vedno predvidene za rušenje zaradi premika in širitve Masarykove ceste. Ta je bila predvidena zaradi velikanskega poštnega centra ob železnici, ki naj bi pokrival večji del nekdanje Jugoslavije. Sele v zadnjem času, nekako od maja letos, je prevladalo strokovno mnenje, da bi bilo rušenje izoblikovanega severnega roba mestnega središča ob železnici nesmiselno. Za integracijo in proti rušenju V zadnjem desetletju je prepričanje o nezadržnem ekstenzivnem razvoju nadomestilo spoznanje, da so meje rasti v glavnem začrtane, saj bi dodatna širitev že načenjala pokrajinsko substanco. Obenem pa so se pokazale izjemne neizkoriščene možnosti v vseh tako imenovanih sivih conah znotraj širšega mesta, ki so ostajale med upravno-poslovnim središčem in bivalnim obrobjem. Ti predeli so zemljiška rezerva, ki bi lahko zadovoljevala zahteve dograjevanja mesta skozi vrsto let. Dopolnjevanje pa je mogoče tudi v samem mestnem središču povsod tam, kjer se le-to srečuje s katero od sivih con, kar je najbolj očitno prav pri Masarykovi do Njegoševe, vključno tudi z območjem nekdanje kasarne na Metelkovi. Posebej opozarjamo na uspelo izgradnjo kareja ob Kotnikovi ulici, ki je daleč najboljši primer kontekstualnega pristopa ex continuo, in ne ex novo, kot se kaže v ponesrečeni izgradnji Zupančičeve jame ali skozi nekatere, na srečo, še ne realizirane projekte SCT-ja v akciji Novo zamenjuje staro. Skladen razvoj mesta razumemo kot načrtovanje z upoštevanjem treh bistvenih dejavnikov: kontinuitete, konteksta in identitete (topografije-morfolo- gije). Kontinuiteto v prostorskem smislu razumemo kot spoštovanje strukture grajenega, torej morfologije, tipologije, gostote, velikosti, orientacije, ritma, kolo-rita...; zatem kot upoštevanje značaja javnega in poljavnega prostora, se pravi prereza ulic, velikosti, kompaktnosti in usmerjenosti trgov ter zelenih površin, dvorišč in vrtov, sekvenčnosti, odnosov med tematskim in netematskim tkivom...; upoštevanje smeri ulic in silnic prostora; upoštevanje ambiental-nih celot, zaključenih bodisi s cestno mrežo bodisi z reko ali železnico. Poleg naštetega pa pomeni nadaljevanje postopnega širjenja središča mesta s priznanjem obstoječega in definiranjem njegovega roba. Naslednja dejavnika, kontekst in identiteta prostora, zahtevata poddelitev. Na eni strani ju oblikujejo naravne danosti, od katerih izstopa predvsem topografija. Ta določa »začetno stanje«, ki z reliefom, smermi, mejami, vegetacijo in naravnimi bogastvi zaznamuje naselitveni vzorec. Značilnosti predela v ožjem območju Metelkove so na primer predvsem stopnjevanje padca terena od zahoda proti vzhodu vse do trimetrske ježe ob Smartinski cesti in kotanje Vodmata kot ostanka stare struge Ljubljanice. Na drugi strani je to morfologija kot rezultat človeške dejavnosti, a močno pogojena s topografijo, na katero se vežejo posamezne morfološke enote. Tako imamo v našem območju opraviti vsaj s tremi, in sicer: s podaljškom ortogonalnega, kastrumskega središča mesta do Masarykove in Njegoševe (Tabor), pahljačasto razvito nekdanjo vasjo in sedanjim mestnim naseljem Vodmat ter »sivo cono« zemljišča železnice. Vse tri so razmeroma visoko izoblikovane ambientalne celote z razvito strukturo, robom, značajem in svojim mestom v mestu (Galvino), ki se »prešivajo« skupaj prav z vmesnim območjem Ma-sarykove in Smartihske ulice. Tipologija gradenj se navezuje na morfološko-am-bientalne lastnosti celote, ki jo stavbni tipi neposredno oblikujejo. Zametek načrta za skladen razvoj že obstaja Značilno za obravnavani del Ljubljane je razgrajevanje vzorca od povsem strjene zazidave v zahodnem delu (hiša v nizu in vrsti, zaprti kare) prek nesklenjene obodne gradnje (paviljonski tip in palača, odprti kare do individualne zazidave, ki pa še vedno formira odprti kare) do individualne zazidave, ki pa še vedno formira stavbni otok, na vzhodu. Prehod je zelo jasen, podobno kot pri stavbah pa je izrazit tudi pri tipologiji ulic, ki v prerezu sledijo dinamiki upadanja gostote in mestnosti tkiva, hkrati pa linearnost glavnih prometnic nadomešča kapilarni ustroj na območjih sprememb, kot prikazuje študija mestnega prostora z naslovom Strukturna analiza Vodmata, ki sta jo po naročilu ZPUN na Fakulteti za arhitekturo izdelala arhitekta Janez Koželj in lika Cerpes. Delo sicer obsega samo območje Vodmata kot posebno, zaključeno celoto, vendar neposredno vključuje tudi vzhodni iztek Masarykove, posredno pa z metodologijo branja strukturnih zakonitosti omogoča aplikacijo na ravni poljubno velikih enot, torej tudi mesta v celoti. Pristop temelji na poglobljeni analizi prostorskih vzorcev, ki v sebi nosijo zapis geneze locusa v njegovi naravni in družbeni dimenziji. Ker gre za zelo mnogoplastno usedlino različnih vplivov, je za verodostojno odčitavanje neizogibno upoštevanje vseh, tudi navidezno manj pomembnih prostorskih dogajanj, kar narekuje dosledno spoštovanje obstoječega tkiva tako na analitični kot projektni ravni. Iz večje količine tako zbranih informacij je moC izluščiti »tendence« prostora, se pravi iz dosedanje rasti izhajajoče lastnosti, kot na primer zrnatost grajenega, zaključevanje v večje morfološke celote, usmerjenost ulic in podobno, ter vzpostaviti hierarhijo potencialov posameznih elementov prostora (od hiše in ulice do četrti) za ustvarjanje novega. Študija v svojem zaključku na struktumo-regulativni ravni ponuja nastavke za nadaljevanje evolutivnega procesa dograjevanja procesa, ki je v preteklosti potekal organsko in ki lahko tudi danes pripelje k uravnoteženemu razvoju mesta. Upamo, da smo ji s pomočjo zgoraj razloženih pojmov dali nekolike* operativne j ši prizvok. Se posebej zato, ker tudi v strokovni javnosti ob deklarativni skrbi za mesto in mestnost pri konkretni odločitvi o Masarykovi kot tudi o drugih mestnih predelih vlada nekakšna ekvidistanca do različnih, v izhodišču povsem tujih si pristopov. Časovna odmaknjenost namreč že dovolj jasno kaže, da pri urbanističnem načrtovanju kontinuiteta ali diskontinuiteta, gradnja ali razgradnja, ohranjanje ali rušenje niso enakovredne opcije, ki so pač le vprašanje trenutne odločitve, temveč same po sebi že implicirajo tudi kvaliteto okolja. Ira Zorko Maribor Komu Lent in komu Pristan? Kolikor Časa traja prenova starega mariborskega mestnega središča ob reki Dravi, ki so ga Mariborčani od nekdaj imenovali Pristan, se razvnema debata, ali je prav Pristan ali Lent. Eni prisegajo na Lent, drugi na Pristan. Sam se bolj nagibam k imenu Pristan, saj je logična izpeljanka iz nekdaj udomačenega imena, ki se je »prijelo« tega dela obrežja Drave, ker so ob njem pristajali splavi. Lent pa je popačenka iz nemškega imena Lend (Landen - pristajati), ki so mu Mariborčani po letu 1918, ko Maribor ni bil več Marburg, nadeli lepo slovensko ime Pristan. Tako je svoje dijake učil tudi profesor risanja na mariborski realki Ravnikar med leti 1924/26. Zakaj smo se »zapičili« v to popačenko? Zato, ker prav v zadnjem času prisegamo na Slovenijo, slovenske izraze in vse, kar je slovensko. Kljub temu pa na vseh prospektih, čeprav je njihovo število karse-da skromno, vztrajno uporabljamo popačenko nemškega izvora. Krivec za to je mariborska Turistična zveza, ki nikoli ni imela posluha za Maribor in njegovo zgodovino, saj so jo in jo še vodijo prišleki namesto ljudi, ki so z Mariborom zrasli. Mariborski Pristan pa kljub temu, da je glavni biser mesta ob Dravi in del drugega največjega slovenskega mesta, v zadnjem času spreminja svojo podobo, a na žalost na slabše. Pri tem ne mislim na obnovljene hiše, ki jih je kar precej, tako da si marsikateri turist z zadovoljstvom ogleda, kar je bilo narejeno, ampak po svoji vsebini. Dobro se še spominjam pogovorov z arhitektoma Bogdanom Reichenbergom in njegovim takratnim sodelavcem na mariborskem Zavodu za urbanizem Igojem Recerjem, ki sta bila tvorca ideje o obnovi starega mestnega jedra Pristana. Vse se je začelo v začetku sedemdesetih let s skupino Alternativa, ki je združevala številne mlade strokovnjake z vseh znanstvenih področij. Dolgo jih niso želeli upoštevati, a končno se jim je le posrečilo, da so prodrli s svojimi idejami in dokazali vsem, da je z voljo in znanjem mogoče narediti veliko. Seveda so bile težave z denarjem, a tudi to so v Mariboru uredili in začeli na mestnem nivoju zbirati nekaj desetin odstotka od bruto osebnih dohodkov, namenjenega predvsem za obnovo starega dela mesta. A vsi ti, takrat zelo mladi strokovnjaki, niso imeli v mislih le gradbenih posegov in obnove že skoraj razrušenih hiš. Staremu delu mesta so želeli vdihniti nov način življenja, pripeljati vanj mlade, ki jih ne bo motilo noCno življenje, umetnike z galerijami, elitne prodajalne in vse tisto, kar ljudi »vleče« v neki del mesta. Izdelane so bile sociološke študije, natančno določeni lokali za vse vrste dejavnosti in na začetku se je tako tudi delalo. Kaj pa danes? Celotno dravsko nabrežje Pristan se je spremenilo v en sam bife. Le redke so trgovinice, ki ponujajo v glavnem drago ceneno robo. Najbolj znamenita restavracija Stara trta, ob zidu katere raste menda najstarejša trta na svetu, je zaprta, mladi, ki so naselili stanovanja v obnovljenih hišah, pa se razburjajo, ker se tudi ob 23. uri še kdo potika v okoliškem lokalu. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je načrtovalcem obnove Pristana osnovna misel ušla iz rok. Omenjena arhitekta, ki sta bila gonilna sila vsega tega, sta se morala pod pritiskom zavistnih kolegov umakniti in danes dela vsak po svoje. Obnova je zastala tudi zato, ker zakon o denacionalizaciji ne dovoljuje več, da bi občina delala po svoje. Seveda ne zato, ker stavbe niso njene, ampak zaradi prejšnjih lastnikov, ki pa za obnovo nimajo denarja. Tako bo morala občina z dolgotrajnimi postopki vse doslej še ne obnovljene stavbe odkupiti, poiskati morebitne investitorje ter nadaljevati delo, začeto pred desetletjem in pol. Dela je še veliko. Vse od Stare trte do mestne tržnice se še razteza neobnovljeni del, ki Mariboru zagotovo ni v ponos. Posebej bode v oči stari minoritski samostan, ki naj bi bil namenjen kulturnim dejavnostim. Ob Dravi propada staro obzidje in če se ne bo nekaj hitro spremenilo, bo Maribor ostal na pol poti obnove svojega najlepšega dela. Tega pa si Mariborčani ne zaslužijo. Preveč denarja so vložili v obnovo tega dela mesta in upravičeno pričakujejo, da se bodo mestni veljaki zganili. A ne le na levem bregu Drave. Tudi desni ni nič manj zanimiv in panorama mesta bo z napol urejenim nabrežjem Pristan postaja iz dneva v dan grša. Kdo bo za to odgovarjal, težko rečemo. Gotovo pa se bodo krivci našli, predvsem zato, ker so se še pred malo leti dičili s tem, da so prvi v Sloveniji začeli obnavljati stari del mesta, ki je v drugih mestih propadal, danes pa vsi po vrsti Maribor na tem področju prehitevajo. Vasja Venturini l»!i*181ll* milili Rocooi Pristan mariborskega iskanja prvotne mestne identitete (Foto: Tomi Lombar) IKr a ■; k m* 9iS ? fcPH NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. oktobra 1993 Škofja Loka: Kako in kaj s spomeniki v pravni državi fasade na Mestnem trgu. ne prve prenovitvene Temelji načrtne prenove akcije. Na Mestnem trgu so bili postavljeni se- je bilo pridobljenih vedem let kasneje, 1. 1980, Cje število stanovanj, ko je takratna občinska obnovljenih je bilo nekaj vlada imenovala Odbor lokalov, hkrati pa so za-za prenovo vseh starih Celi tudi s prvimi obno-mestnih in vaških jeder vami celotnih stavb, na v občini Škofja Loka. primer kompleksa Je-Odbor je v tesni pove- sharne, Blaževa 10, ki je zavi s Fakulteto za arhi- danes v pritličju name-tekturo, gradbeništvo in njena lokalom, v nad-geodezijo v Ljubljani stropjih pa stanovanjem; pod strokovnim mentor- Martinove hiše, Mestni stvom prof. dr. Fistra trg 26, namenjene pričel s popisom in ana- izključno poslovni deja-lizo stavbne dediščine vnosti; Zigonove hiše, starega mestnega jedra. Mestni trg 15, namenje-V prvi polovici 80. let so ne lokalom in obcin-bile obnovljene številne skim upravnim orga-umetnostnozgodovinske, nom. arhitekturne, etnološke, Ocenjujemo, da je bi-prostorsko-ambientalne lo v zadnjih 20 letih v in druge študije, večino- 130 objektih mestnega ma povzete v krovnem jedra tako ali drugače dokumentu - zazidalnem prenovljenih 290 stano-naCrtu prenove starega vanj in 93 lokalov. Od jedra Škofje Loke. tega je bilo 46 stanovanj Ze v Času pridobiva- (v glavnem podstrešnih) nja študij so bile izvede- in 40 lokalov pridobljenih povsem na novo. Groba ocena vloženih sredstev v prenovo tako znaša blizu 15 milijonov mark, od tega dve tretjini sredstev vloženih v družbeno prenovo. V zadjih letih je posebna skrb namenjena obnovi srednjeveške ka-šCe na Spodnjem trgu, v kateri boste dve galeriji: stalna galerija škofjeloškega slikarstva in predvsem stalna glerija del akademskega slikarja in loškega rojaka prof. Franceta Miheliča. Spodnji dve etaži bo prevzela Obrtna zbornica Škofja Loka, ki bo so-investitorica in dolgoročna skrbnica kašče. Celotna sanacija po izdelanih predračunih znaša milijon mark. Doslej je bilo v gradbena dela vloženih blizu 300.000 mark, ki sta jih v razmerju 60 odstotkov : 40 odstotkov zagotovila občinski in republiški proračun. Med prioritetnimi, kratkoročno načrtovanimi akcijami v prenovi stare Škofje Loke je še: Martinova hiša v Škofji Loki je danes namenjena izključno poslovni dejavnosti (Foto: Jože Suhadolnik) izvedba mestne opreme Značilna srednjeveška podoba mestnega jedra Škofje Loke z delno ohranjenim obrambnim sistemom, starimi predmestji, vrsto ohranjenih stavb, legi na reCni terasi sotočja obeh Sor pomeni vrhunsko slovensko dediščino, ki je bila razmeroma pozno (1988) razglašena za kulturni in urbanistični spomenik. Ustanovitev škofjeloške naselbine je pogojeval naravno zaščiten in strateško pomemben prostor na sotočju Poljanske in Selške Sore. Grad, ki so ga nad mestom postavili freisinški škofje, je za naselje pomenil varno zavetje, obenem pa je povezoval stavbne gmote v učinkovito celoto. Škofja Loka se prvič omenja kot trg 1. 1248, kot mesto pa 1. 1274. Zgornji ali Mestni trg je reprezentativni del mesta. Nastal je prej kot Spodnji trg in zdi se, da je kasnejša postavitev (kolonizacija) Spodnjega trga predstavljala razbremenitev prenaseljenega Mestnega trga. Vsi raziskovalci loške preteklosti omenjajo katastrofalni potres 1. 1511, zato to letnico jemljejo za mejno. Vsaka rekonstrukcija predpo-tresne Loke temelji le na grobih primerjavah in posameznih elementih. Škofja Loka je v arhitekturnem razvoju dosegla svoj vrh v 16. in 17. stoletju, na kar kaže vrsta kvalitetnih poznogotskih oziroma renesančnih stavbnih elementov, bogato poslikane fasade ipd. Mesto šteje danes 14.000 prebivalcev, s su-burbanizirano okolico pa 19.000, kar pomeni dobro polovico vsega prebivalstva občine Škofja Loka. Najožje mestno jedro (brez starih predmestij) ima 119 hiš in 850 prebivalcev. Zanimivo je, da je tu največ prebivalcev živelo 1. 1880 (1450), najmanj pa 1. 1984 (752). Porast prebivalcev v drugi polovici 80. let in na začetku 90. let morda kaže na postopno spremenjen odnos prebivalcev do življenja v starem jedru in končno na prve rezultate načrtne revitalizacije Škofje Loke. Potek prenove Prva resnejša prizadevanja za obnovo starega jedra segajo v 1. 1973, ko so bile ob praznovanju tisočletnice mesta obnovljene (pobarvane) vse ‘ 7-vv: /- ■ Ji,K ~r * • ■ v Škofjeloški občinski upravni organi so se skupaj z nekaterimi lokali naselili v Zigonovi hiši (Foto: Jože Suhadolnik) (izveski, napisi, osvetlitev), plinifikacija Škofje Loke, izgradnja poljanske obvoznice, ki naj bi mesto prometno razbremenila, ter celovita prenova simbola tisoCetne Škofje Loke - loškega gradu. Ključni problemi v prenovi starega jedra Skofle Loke 1. Škofja Loka se srečuje s prostorsko-fun-kcionalnimi in urbanističnimi problemi tako znotraj kot tudi na robu starega mestnega jedra. Povojni Cas hitrega industrijskega razvoja in urbanizacije je mestu in bližnji oklici vtisnil svoj peCat, ki se kaže v novih, arhitekturno manj kvalitetnih stanovanjskih soseskah, industrijskih obratih, za katere je predvideno premeščanje iz starega mestnega središča v industrijske cone. 2. L. 1991 je bil spre- jet nov stanovanjski zakon, ki je v veliki meri uveljavil tržne odnose pri nakupu, financiranju, upravljanju in uporabi stanovanj, s čimer se je zmanjšala možnost zagotavljanja sredstev uporabnikov stanovanj in drugih interesentov za prenovo. 3. Stanovanja, objekti in zemljišča prehajajo nazaj v roke tistim, ki so jim bila z nacionalizacijo odvzeti. Predvidoma naj bi to vsaj v nekem prehodnem obdobju slabo vplivalo na revitali-zacijska prizadevanja, saj so v številnih primerih »novi« lastniki materialno nesposobni zagotoviti ogromne stroške za prenovo. Poleg tega dodatno drobljenje lastnine povzroča nove ovire pri usklajevanju interesov za načrtno in smotrno prenovo. (Za akcijo na objektu je potrebno soglasje vseh lastnikov, kar je vCasih težko doseči). 4. Nezadostna finančna sredstva oziroma neustrezna kreditna in davčna politika. Za realizacijo minimalno potrebnega programa prenove Škofje Loke bi potrebovali blizu 16 milijonov mark. Občinski proračun je doslej (do 1. 1992) za prenovo prispeval poprečno letno 200.000 mark. 5. Neanimirano okolje za razvoj V pritličjih starega jedra Škofje Loke je po ocenah še vedno kakšnih 40 odstotkov prostorov, ki niso ustrezno izrabljeni. Marsikje za preureditev in boljšo izrabo niso zainteresirani, saj bi s tem izgubili garaže, drvarnice ali kakšne druge pomožne prostore. SkofjeloCani se zavedajo, da večina težav, s katerimi se srečujejo pri revitalizaciji, ni lastnih samo njim, ampak se z njimi bolj ali manj srečujejo vsa stara mesta v Sloveniji. Zaradi skupnih interesov se je konec lanskega leta med predstavniki mest Ptuja, Pirana in Škofje Loke porodila zamisel o ustanovitvi Skupnosti starih mest R Slovenije. Tako so občinske skupščine vseh treh mest v letošnjem letu že sprejele sporazum o ustanovitvi Skupnosti, medtem ko so ustanovno listino slovesno podpisali 14. oktobra v Portorožu. Poglavitni cilj Skupnosti starih mest v R Sloveniji je sodelovanje, izmenjava izkušenj, predvsem pa enoten nastop v prizadevanju za spremembo sestavin nekaterih zakonskih aktov, ki morda neustrezno ali pomanjkljivo obravnavajo področje prenove, ter želja, da bi najkvalitetnejša kulturna dediščina na Slovenskem našla svoje mesto v nacionalnih razvojnih programih. Marjan Potočnik Piran: Namesto starih stavb bomo zgradili še starejše Tri obalna mesta -Koper, Izola in Piran, so po marsičem posebnost v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji. Mestna jedra vseh treh so nastala pred stoletji in so se v veliki meri ohranila do današnjih časov. Poleg mnogih starih stavb, ki so pomembni kulturni spomeniki, so tudi kot mesta v celoti kulturna dediščina, ki jo moramo Slovenci še posebno skrbno varovati, prav zaradi tega, ker izvorno ni naša. Dejstvo je, da so ta mesta zgradili in do Časa pred 50 leti v njih in z njimi živeli izključno Italijani. Zelo dolgo je trajalo, da je to stališče prodrlo iz ozkih krogov intelektualcev v splošno zavest in politiko. Po »eksodusu« Italijanov so v izpraznjena mesta prišli v glavnem ljudje, ki so bili glede tega -niilo reCeno - dokaj ozkih pogledov. Degradacija koprske vedute s Tomosovo stolpnico je značilen primer tedaj prevladujoče mentalitete, ki se dandanes v svoji do absurda prignani prostodušnosti kaže v izjavi srbskega prebivalca porušenega Vukovarja: »Kulturni spomeniki? Pa kaj, zgradili bomo še starejše!« Se živeči arhitekti, ki so podpisali nekatere posege v teh mestih, s katerimi je bila stroka prav ponižana, povedo, da so bili paC prisiljeni od politike. To je seveda res, vendar pa so si le redki med tem posilstvom upali glasno klicati na pomoC. Mesto Piran je imelo zaradi spleta okoliščin to sreCo, da ga je graditev socializma le malo prizadela. Lega mesta na polotoku je v Času njegovega nastajanja - to se je začelo že v pozno-rimskem obdobju - narekovala njegovo značilno urbanistično zasnovo, zaradi katere mu je kot celoti priznan status kulturnega spomenika. Novi, povojni prebivalci povečini niso znali opaziti njegovega šarma, zato so le čakali, da si zgradijo stanovanja ali hiše zunaj, na novih lokacijah. Mesto je sicer propadalo, niso pa ga uničevali. Ob nastajanju spalnega naselja Lucija in bahavih palač na okoliških gričih (vse to se je napajalo tudi z najemninami, pobranimi v Piranu), se je spreminjala tudi socialna struktura prebivalcev. Piran je vse bolj postajal mesto ljudi, ki niso imeli energije in tudi ne možnosti, da bi kaj spreminjali. Seveda, bila so manjša popravila in predelave, stanovanja so dobivala kopalnice, vendar pa je mestno tki- vo v celoti ostajalo nespremenjeno, razen posega na Punti, kjer je bil leta 1970 zgrajen hotel. Sčasoma je v mestu vendarle nastal krog ljudi, ki so imeli Cut za njegovo kulturno bogastvo in zavest, da je to treba ohraniti. Pri mestnem muzeju je začela delovati spomeniška komisija, leta 1962 pa je bil ustanovljen piranski Zavod za spomeniško varstvo, ki je leta 1966 dobil pomen medobčinske službe za varstvo kulturne dediščine, za vse tri obalne občine. Ze leta 1963 je bilo v okvira dejavnosti zavoda sanirano mestno obzidje, urejena mestna galerija ter usposobljeno Tartinijevo gledališče. Dejavnost Zavoda je bila sprva usmerjena v ohranjanje in restavracijo posamičnih kulturnih spomenikov v mestu. Ob tem pa je počasi nastajal koncept celovite prenove mesta. V 70-tih letih so bile že narejene nekatere študije, s katerimi je spomeniško-varstvena služba opozarjala, da je treba preseči oblike spontanega, nesistematičnega in parcialnega obnavljanja stanovanj ter spreminjanja in posodabljanja mestnega prostora. V letih 1976 do 1980 je začela obči- na posvečati večjo pozornost stanovanjski prenovi, tako da se je ta uveljavila kot bistven del celovite stanovanjske politike. V tedanji stanovanjski skupnosti so se zbirala posebna namenska sredstva za prenovo. V 80-tih letih se je sistematična prenova mesta dejansko začela. Na podlagi študij in izkušenj drugih mest je prišlo do odločitve, da je nujno vzporedno s prenovo posamičnih objektov prenavljati tudi celotne dele mesta - stavbne bloke. Tako je bila najprej zastavljena prenova Zidovskega kareja, kjer je bilo v štirih etapah popolnoma obnovljeno 2.400 kvadratnih metrov stanovanjskih in 500 kvadratnih metrov poslovnih površin. V tem obdobju pa so bili obnovljeni tudi beneška hiša, baročna hiša, Galerija, knjižnica, cerkev Sv. Petra, pritličje in zunanjost občinske hiše, fasade ob Tartinijevi hiši in sama Tartinijeva hiša kot eden najvrednejših kulturnih spomenikov v mestu. Od leta 1988 se prenavlja tudi Tartinijev trg. Prenova, ki poteka po načrtih arhitekta Borisa Podreccee, je v mestu samem in v širši strokovni javnosti vzbudila mnoge pole- mike. To je navsezadnje normalno, saj so arhitekturne rešitve, ki v neko okolje vnašajo elemente novega, sodobnega izraza, v dialogu s prej definiranim prostorom same po sebi polemične. Tudi prenova vogalne hiše ob vhodu na Tartinijev trg je povzročila precej razburjenja med občani in polemike v Časopisih. Zlasti znamenita »altana« - železna konstrukcija na vrhu stavbe, ki naj bi ponazarjala nekdanji stolp, je postala predmet zgražanja in posmehovanja. Tone Mikeln s piranskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je najbolj izpostavljen in napadan zagovornik teh spornih rešitev, o tem pravi: »Bistvo polemik je v nerazumevanju tega, kaj je mesto kot spomenik. To ni slika, skulptura, posamični objekt, ki ga je treba restavrirati kot takega. Posegi v mesto morajo spoštovati kvalitete obstoječega, ni pa smiselno konzervirati vsako podrobnost, saj so tu tudi stvari, ki so slabe in so nastale zgolj zaradi kakih banalnih okoliščin v Času izgradnje. Sodobna praksa v svetu kaže, da je vnašanje sodobnega tudi v spomeniško zaščitenem mestu pravi pristop. Tudi tako mesto mora namreč živeti in se organsko razvijati naprej - prenova ni in ne sme biti urejanje muzejskega mesta, paC pa mora omogočiti ob ohranjanju vseh zgodovinskih kvalitet normalno življenje prebivalcev...« Z novo stanovanjsko zakonodajo in lastninjenjem stanovanj nastaja potreba po novih izhodiščih za izvajanje mestne prenove. Zlasti je treba rešiti problem financiranja. Ljudje, ki sopred nedavnim stanovanja kupili, so za to angažirali tudi svoje prihranke in sedaj nimajo sredstev še za prenavljanje. Zagotoviti bi morali - v občini in v republiki - možnosti za kreditiranje prenove. Pa ne samo to, prenova je namreč praviloma precej dražja kot novogradnja. V zahodnih državah je že urejeno tako, da posest in vzdrževanje kulturnega spomenika ni le v breme lastnika. Tu je treba uveljaviti sistemske rešitve, ki bodo v vseh starih mestih v Sloveniji omogočile lastnikom stanovanj prilagoditev teh sodobnim bivalnim standardom in hkrati trezno prezentacijo kulturnozgodovinskih kvalitet teh stavb. Boris Vuk VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE / ZAVAROVANJE ŽIVALSKIH VRST Živali med lovci in papirji Strokovnjaki so, seznamov ni - V Sloveniji niso doslej obstajali nobeni predpisi, ki bi določali denarne kazni za iztrebljanje zavarovanih vrst - Samo trije lovsko-ribiški inšpektorji - Kršilci vladne uredbe se lahko hahljajo - Ni razlogov za preplah med lovci Iz analize rdečih seznamov ogroženih živalskih vrst, ki jo je opravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (RZVNKD), in so bili objavljeni pred enim letom, izhaja, da je v Sloveniji ogroženih veC kot 2000 živalskih vrst in podvrst, kar je približno 45 odstotkov vseh. Najbolj ogrožene so dvoživke, sledijo plazilci in sesalci, med nevretenčarji pa so ogroženi mehkužci, deževniki, pijavke, deseteronožni raki, dvojno-noge in ravnokrilci. Za mnoge živalske vrste rdeCi seznami še niso pripravljeni, ker v Sloveniji ni strokovnjakov za določene vrste. Za nekatere skupine, ki so zavarovane, imamo strokovnjake, vendar nimamo pripravljenih seznamov ogroženosti. Resda je protipravno poškodovanje ali uničenje naravne znamenitosti in njen nedovoljen izvoz kaznivo dejanje po sedanjem kazenskem zakonu, vendar jo je bilo v praksi doslej težko uporabiti, kadar je šlo le za posamezne živali zavarovanih vrst. Kaj pravi vladna uredba? Po starem odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst je bilo zavarovanih 47 živalskih vrst. Seznam zavarovanih živah pa zaradi novih spoznanj o posameznih vrstah in zaradi naraščajočih dejavnikov ogrožanja ni več ustrezal: mnoge vrste, ki so danes spoznane za moCno ogrožene, niso bile pod nikakršnim varstvom, saj je stari odlok določal režim varstva, ki se je nanašal le na zavarovane živalske vrste. Za nezavarovane vrste ni bil z nobenim pravnim predpisom določen režim izkoriščanja oziroma odnos človeka do njih. Prepuščene so bile same sebi in posledica tega je, da so v zadnjem Času nekatere vrste postale resno ogrožene, Čeprav se za določene vrste divjadi lovci radi pohvalijo, da so jih zaščitili s svojimi internimi pravilniki. Pravni predpisi, ki urejajo izkoriščanje lovnih in ribolovnih živah, so dovoljevali lov in ribolov na nekatere ogrožene vrste, lov na druge vrste so dovoljevali v Času razmnoževanja, kar bilo je v nasprotju z ekološkimi in etičnimi meriti. V Sloveniji doslej niso obstajali nobeni predpisi, ki bi določali denarne kazni za iztrebljanje zavarovanih vrst, trgovino z njimi in prepariranje. Vlada je pred kratkim sprejela uredbo, v kateri so navedene posamezne zavarovane živalske vrste in podvrste in obenem razglašene za naravno znamenitost. Prepovedano jih je loviti, ubijati, preparirati, zastrupljati, prodajati, posredovati pri njihovi prodaji, kupovati ati darovati, izvažati ati odnašati v tujino ter namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju, uničevati, poškodovati, zbirati in prenašati njihova gnezda, legla, jajca in njihove razvojne oblike. Morda se komu zdi smešno, da so zavarovani tudi mrtvi primerki zaščitenih živalskih vrst. S tem namreč skuša vlada stopiti na prste prekupčevalcem prepariranih živali. Izjemoma lahko minister za kulturo dovoli določene dejavnosti, Ce gre za znanstveno-raziskoval-no delo, za vzgojo in za strokovno gojitev zavarovanih živali, vendar le z namenom, da se poveCa njihovo število v naravi. Nekoliko nejasno je določilo, da so te dejavnosti izjemoma dovoljene, tudi »Ce gre za druge strokovno utemeljene razloge«. Varnostni ventil, pravijo sestavljala uredbe, Ce bi šlo »za kaj tretjega«, kar ne sodi pod rubriko strokovno utemeljenih razlogov. Natančno so določeni prekrški in kazni zanje ter odvzem predmetov, ki jih je storilec uporabil pri svojem kaznivem dejanju. Uredba dopušča izjeme le pri varstvenem režimu, Ce gre za živali, vzrejene v ujetništvu, vendar je njihovo izkoriščanje možno le z dovoljenjem ministrstva za kulturo. Imetniki živali zavarovanih vrst so dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe spustiti na prostost vse zdrave živali, ki so sposobne preživeti v naravi, ati pa zaprositi za izjemno dovoljenje za zadrževanje teh živali v ujetništvu. Nadzor nad izvrševanjem uredbe imata lovsko-ribiška in tržna inšpekcija. Izdelek nepoučenih Bosta tej nalogi kos? »Ne,« pravi Anton Simonič, inšpektor za lovstvo in ribištvo. »Jaz imam samo tri lovsko-ribiške inšpektorje, dva v Ljubljani, Borut Meško enega pa za Obalo, ki pokriva morsko ribištvo. To ni nič. Drugje, na primer na Gorenjskem, opravlja lovsko-ribiško inšpekcijo inšpektor za kmetijstvo. V Mariboru je za to odgovoren veterinarski inšpektor, večina občin pa inšpektorjev za 'lov in ribolov sploh nima. Celo postojnska in kočevska regija, kov narave, ki ne poznajo razmer. Prepričani so, da je dovolj, Ce napišejo kakšen papir. Zavarovanje same vrste, ne da bi pri tem zavarovali njeno okolje, ni ničemur podobno.« Po mnenju republiškega inšpektorja za lovstvo in ribištvo, ki je sam, kot pravi, »že od matih nog strasten lovec«, je odločba Tradicionalno POLHARJE sna rešitev, celovita zaščita bo določena z zakonom o varstvu narave in naravnih vrednot, ki je v pripravi.« Ker nekaterih živalskih vrst, na primer gnezdišč ogroženih vrst ptic, ni mogoCe zaščititi, ne da bi zaščitili njihovega življenjskega okolja, je Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor, vztrajal, da je vlada v uredbi dobila pristojnost, da lahko začasno ali pa trajno -tradicionalno notranjsko lovsko veščino. Potekalo bo v SOBOTO. 23.10.1993 v Rakovem Škocjanu pri Rakeku. 13.00 dalje: prihod udeležencev. 13.15 dalje: organiziran ogled Velikega in Male®' 16.30 : predstavitev polharskih veS“' 17.30 dalje: zabava z ansamblom n je HI F1 stoli*' ksSU **£%£*&*» -vC Samo vprašanje časa je, kdaj se bo na seznamu ogroženi živali znašel tudi navadni polh.Vabiio na tradicionalno polhanje oziroma krvavi pir kot pravijo naravovarstveniki. kjer bi bil inšpektor najbolj potreben, ga nimata.« Simonič pravi, da bi potreboval vsaj petnajst inšpektorjev, druga možnost pa se ponuja z združitvijo lovsko-ribiške, gozdarske in zaenkrat še neobstoječe naravovarstvene inšpekcije v eno: »Ta uredba je tipičen produkt varstveni- ena izmed mnogih na papirju, ki bo sicer dala podlago za varstvo ogroženih živalskih vrst, še zdaleč pa ne bo korenito zavarovala posameznih vrst. »Manjkajo mehanizmi za izvajanje,« pravi Jana Vidic z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, »uredba je le zača- omeji dejavnost, ki škodljivo vpliva na naravno okolje zaščitenih živalskih vrst. Tako naj bi planinci odslej posebej pazili, da ne bodo vznemirjati gnezdišč sokola selca. Lovna inšpektorja Kako naj ravna naravovarstveno osveščen ob- čan, ki je priCa, da si je trop italijanskih lovcev za svoje tarče ponovno izbral ogrožene vrste ptic pevk, kot se je v prisotnosti domačih lovcev že dogajalo na Primorskem? Ati pa, da se nekdo ukvarja z nabiranjem in prodajo zavarovanih vrst polžev? »Najprej naj poklice najbližjega medobčinskega inšpektorja za lovstvo in ribištvo,« svetuje republiški inšpektor Simonič in dostavi: »Toda ponavadi nihče ne javi. Inšpektor sam ugotovi. Ali pa ne ugotovi.« V idealnem primeru bo inšpektor, Ce bo seveda imel dokaze, prestopek prijavil sodniku za prekrške. Toda sodniki za prekrške bodo - obremenjeni z drugimi »pomembnejšimi« zadevami - prijavo odložili na stran, sploh pa se bo marsikomu izmed njih ukvarjanje z zaščitenimi polži, hrošči, ptici, spužvami, vrtinčarji, nitkarji in drugimi živalskimi vrstami »zdelo za malo«. Na Obali se zdaj dogaja, da lokalni inšpektor prijavlja kršitve pri odlovu rib, po trditvah republiškega inšpektorja pa prijave »ležijo« na sodniji toliko Časa, da zastarajo. Kot kaže primer, kazni že zdaj nimajo nobenega učinka, vendar to ni problem uredbe, temveč neučinkovitega sodstva, ki je ujetnik lokalne potu-harske miselnosti, sploh Ce so sodniki strastni popoldanski ribici in lovci ali pa ljubitelji ribjih in lovskih specialitet. Morebitni kršilci se lahko uredbi, ki predpisuje najnižjo kazen 50 tisoč tolarjev za pravno osebo ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojno dejavnostjo, že vnaprej hahljajo. Malo verjetno je torej, da bo peščica inšpektorjev za lovstvo in ribištvo dežurala na zahodni meji in čakala, da bodo cariniki v prtljažnikih italijanskih lovcev odkrili primerek kakšne odstreljene zaščitene divjadi. Sicer pa ministrstvo za kulturo pripravlja pobudo za VVashingtonsko konvencijo o mednarodni trgovini z živalmi, po kateri mora imeti vsaka živalska vrsta, ki jo nameravajo prepeljati čez mejo, potrdilo izvoznika in uvoznika, kar bo nadzorovala carinska služba. Rdeči seznam zaščitenih živali Kopenska in \ovodna favna j veliki vrtni polž, vrsta polža Helix cincta, vrsta, polža Crvptomphalus aspersus, školjke (vse sladkovodne cinska pijavka; DESI RAKI: potočni' rak, nav vrste), ležetrudnik ali podhujka (Ca-primulgus europaeus), hudourniki (družina Apodidae, vse vrste), zlatovranka, vodomec, Čebelar, smrdoka-vca. žolne, detli in vijeglavka (družina Picidao, vse vrste), pevci (red Passeri- ?N02NI 8££ 1 khŠČctk, SnririHflF* hplnrvrsi ip* ria- vrsta pajka Ersus niger, vrsta pajka Dolomedes plantarius: ŽUŽELKE: kačji pastirji (red Odonata, vse vrste), vr- 5£S&*rfii?a5£!5£ ................ dae, vse prostoziveče vrste i mravlje rodu Formica Cnica, orjaški kfMl; planinski kozliček. kovač, strojar, vrsta hrošCa kozlička Aogosoina scal>ri( :orn<“ nosorožoc. rogaC, eremit ati pušCavnik (Osmoder-ma eremita), gorski apolon, veliki nočni pavlinCek, kraški pavlinCek, vrsta pedica Erannis ankeraria, vrsta prelca Drymonia vittata; OBLOUSTKE: piškurji (družina Petromyzontidae, vse vrste); RIBE: kečiga, primorska po-dust, velika senčica, solinarka, potočni glavoC, zet, smrkavica, Črnooka, divji krap, pezdirk, blistavec, zvezdogled, beloplavuti globoček, betica, sa-bljarka, kosalj, mazenica, pisanka, primorski blistavec, primorska belica, pegunca, smrkež, okun, grbasti okun, čep, upiravec, Cinklja, kapelj, nežica, velika nežica, zlata nežica, babica; DVOŽIVKE: močeril, pupki rodu Tri-turus - vse vrste, planinski močerad, nižinski urh, hribski urh, navadna Ce*8 :ki zajec, veverica, poti polil, hrček, volk, di-lasica, velika podlasica, dveri, navadni ris, divja Morska favna I: (delilo Porifera), vse vrste; ed Turbellaria), vse vrste; NITKARJI: (poddeblo Ne-mertina), vse vrste; OŽIGALKARJI: valjasta vetemica, kamena korala, ko-ralnjaki rodu Parazonathus sp. (vse vrste), rodu Epizoanthus sp. (vse vrste), rodu Alcyonium sp. (vse vrste), rodu Eunicella sp. (vse vrste); MEHKUŽCI: vrste polžev Astrea rugosa, Mitra zo-nata, Cassidaria echinophora, polži zaškrgarji (red Opisthobranchia, vse vrste), lešCur, morski datelj, vrsti školjk Lima lima in Lima inflata; MNOGOŠČETINCI: Spalanzanijev cevkar, cevkar serpula; SIPUNKULI-DI: (poddeblo Sip ZVEZD ASI: (poddi vrst|J\Ri|Kl: jastog, vulgaris, Upogi .), vse vrste; iurida), vse Ste raka ’ - SES: J mnus birtelb rabiš; Malt tnachuš dorsč IbeS snovka, navadna krastača, zelena krq§ stača, zelena rega, debeloglayka, ,pis, na žaba, zelena žaba, barska kulja, rosnica, laška žaba; PLi - ---- r^- moCvirska sklednica, kuščarice (dni- ra^i r°doV. žina Lacertidae, vse vrste), slenec. nn- r vadni gož, progasti gož, črni kobranka, belouška, smokulja) oka kača, južnoevropska zrve gad, navadni gad, modras: pniki (družina Gaviidae, vse vrste), ponirki (družina Podicipedidae, vse vrste), kormorani (družina Phalacro-coracidae, vse vrste), pelikani (družina Pelecanidae, vse vrste), štorklje (družina Ciconiidae, obe vrsti), čaplje (družina Ardeidae, vse vrste), ibisi (družina Threskiomithidae, vse vrste), gosi in labodi (poddružina Anserinae, vse vrste), race (poddružina Anatinae, vse vrste razen race mlekarice), ujede Jokožci, a ježka orskih (red Falconiforrni kure (] (družina ke oziroma kljunač: vrste), gozdne ae, vse vr-oži (dru- irsKa tili|a, vrsta m Spatangus purpureusfVrs.^_______ zvezd Anseropoda placenta in Mar-thasteria glacialis; CREVOSKRGARJI: (razred Enetropneusta) vse vrste; BRE-ZGLAVCI: škrgoustka; PLAŠCARJI: (poddeblo Tunicata) vse vrste; OBLOUSTKE: glenavica; RIBE: vrsta ribe hrustanCnice Cetorhinus maximus, vrste rib kostnic Hippocampus guttula-tus, Johnius umbra, Lepodogaster gou-ani, Mola mola, Syngnatus ssp., Nero-phis ophidion; PLAZILCI: morske želve (red Chelonia), vse vrste; SESALCI: kiti (red Cetacea), vse vrste. 3 vrste), slo- Po na Scolopa- mel)* Poleg navedenih so naravna zna-itost še vse vrste metuljev in hro- cidae, vse vrite), prlivka, galebi (dru- sf:t!V nad gozdno mejo, vse živalske žina Laridae, vse vrste), tigre (družina- "vfšte, Stemidae, vse vrste), golobi in grlice (družina Columbidae, vse vrste), kukavica, sove (družina Strigidae, vse te, ki stalno žive v podzemeljskih jamah in podzemeljskih vodah, ter vse vrste živali, ki se selijo prek ozemlja Slovenije. m Prišli smo varu podretT Me, Le saj nam nič ne ? takšne primere votlino , ker niste pravo časno plačali koz _ _ t plemenski upravi morete !! Kako sploh nameravate podrS-i takšno trdno bivališče !?j Smo op remi U1 poseb no ekipo.' Fanfcje , la-hko začnete z delcih Prispevek z nedavnega posveta zgodovinarjev o prvi svetovni vojni: Soška fronta v pričevanjih slovenskih vojakov in piscev V zgodovini 20. stoletja je prva svetovna vojna zapisana kot "monstrum" novega veka, kot epohalni uničevalni dogodek, ki je postavil na glavo vse dotedanje, tradicionalne, vidike življenja. Vojna je spremenila vedenjske modele, miselne, čustvene in psihične kategorije tako tistih, ki so se znašli na bojiščih, kot tistih, ki so jo doživljali v zaledju front. To še zlasti velja za kmečkega Človeka, ki je na prelomu 20. stoletja živel na robu industrijskega in modernega sveta; zanj je bil prvi svetovni vojni spopad prvo srečanje z modernim svetom in njegovo uničevalno tehnologijo. Ce lahko sodimo po Številu literarnih del in po spominski literaturi, ki so nam jo zapustili znani in manj znani pisci tega Časa, je tudi soška fronta kot prizorišče epohalnega ”mon-struma” začrtala globoko sled v slovenskem ima-ginariju. Poleg tega velja omeniti tudi ustna pričevanja o vojni izkušnji, ki so prešla kot dediščina mlajšim rodovom. Velika Vojna, ki se je odvijala v Posočju, na Goriškem in na Krasu, je popolnoma zabrisala mejo med bojiščem in njenim zaledjem. Bila je Prva vojna, v kateri je moderna tehnologija prestopila limit bojišča. Kot neustavljiva proizvajalka smrti je vojna izničila mejo med življenjem in smrtjo, med človeškim in naClo-veškim. V strelskih jarkih, rovih in kavernah je izginila razlika med telesom in strojem, med živim organizmom in tehnološko organizirano materijo. Kot je v svojih dopisih s soške fronte zapisala dunajska novinarka Schalek, je vojna resničnost v Posočju in na Goriškem zadobila videz absurda: ob uničenju in vojnih strahotah se je življenje, kljub bližini smrti, odvijalo po vsakdanjih, utečenih tirih. Paul Fussell je prvo svetovno vojno označil kot izreden kondenzator modernosti, ki se je sprevrgel v vir protimoder-nih reakcij. Med detonacijami topovskega orožja so se vojaki, izpostavljeni šrapnelom in granatam, zatekali v molitev in iskali pomoC v naravnih, magičnih silah. V vojni torej, ki je bila predvsem izraz racionalno naravnanih odločitev in strateških izbir vojaških virov, sta vera in vraževernost postali spremljevalki tisočih vojakov, ki 'so svoje preživetje prej zaupali podobicam, svetinjam in talismanom kot pa orožju in bojni strategiji svojih nadrejenih. Ne glede na okrutnost in na uničenje, ki ju je vojna prizadejala na slovenskih tleh, so bili nekateri slovenski Clankarji prepričani, da je vojna sicer kruta, a vendarle nujno potrebna. V oktobru leta 1915, ko je na soškem bojišCu, nedaleč od Trsta umiralo na tisoCe vojakov, je v tržaški Edinosti objavil Članek, ki je ob uničevalni moči vojne spregovoril tudi o njeni ustvarjalni moči. »Vojna je veliko zlo, neizmerna nesreča za Človeštvo. Ne le, da uničuje duševne, kulturne in gospodarske vrednote, ki jih je ustvarilo Človeštvo tekom dolgih Časov z velikimi napori duha in telesa (..). Da niti ne govorimo o najdragocenejšem, kar imenuje Človek svojo last; o potokih prelite krvi - o izgubah na Človeškem življenju. To bi bila ena, neizrecno žalostna stran vojne. Ali vojna prinaša tudi dobro, ker ustvarja! Četudi ne direktno, ampak s tem, da po svojem učinkovanju odpravlja marsikatero zlo, ki je razjedalo in zastrupljalo organizem Človeške družbe in s tem silno oteževalo doseganje tistih visokih ciljev, po katerih morajo stremiti vsi ljudje, pa naj govore ta ali oni jezik. Vojna je huda, trda, ali v mnogih pogledih vendar koristna šola, ki preporaja človeka in ga svojimi grozotami dovaja do spoz- Vojska je strašna, Bog nam pomagaj Marta Verginella nanja, koliko je škodil sebi in sočloveku, udajajoC se slabim instinktom in nagnjenjem.« Bližina vojnih gro-zotk, ki so jih prizadejale soške bitke, slovenskih piscev v neposrednem zaledju ni prepričala, da bi podvomili v prenovitveno moC vojnega spopada. Nasprotno, verjeli so, da se bo na vojnem pogorišču pojavil prenovljen, boljši, plemenitejši, pametnejši in po-božnejši Človek. Iz podobnega prepričanja je slovenski duhovnik, spomaldi leta 1916, ko je obiskal kraške vasi v neposredni bližini fronte, pohvalil vsesplošen napredek, ki so ga le-te doživele v času vojne: »Piše in govori se, da vojska vse uničuje. Isto da se godi na našem Krasu. Res, da se neredko potepta kaka njiva, razdere zid, zlomi kaka trta ali sadno drevo, krogla posuje kako hišo, toda ta poškodovanja niso niti senca onih gospodarskih in kulturnih naprav, ki jih nosi vojska s seboj. Kras ni še videl takih cest, kot se jih veseli sedaj.« Za pisca so porušene vasi gola izmišljotina, pustošenje in ropanje vojaških Cet laž. Vsepovsod vidi pisec le napredek, red in Čistost, ki jih je prinesla vojna, medtem ko svojim bralcem zamolči smrt tisočih vojakov, usodo beguncev in splošno pomanjkanje. Častnik Miloš Vauh- nuk, ki se je v istem. Času nahajal na soškem bojišču, je kraško krajino opisal s povsem drugačnimi besedami: »S postojank na Grmadi je bil lep razgled po Krasu, toda kamor je seglo oko, povsod so bile samo ruševine slovenskih vasi. Z naših postojank smo lahko videli, kako se ljudje sprehajajo po tržaških ulicah, medtem ko je pri nas kosila smrt. Ce k dogajanju prve svetovne vojne na soški fronti pristopimo z antropološke in zgodovinske perspektive, lahko ugotovimo, da se v vojni podobi, ki se je izoblikovala v slovenskem ima-ginariju krešejo resničnost in videz, resnica in laž, da se v njej prepletajo miti, podobe, slušne in vidne izkušnje. Uradni vojaški viri nam posredujejo enostranska, skopa sporočila, ki ne glede na dane okoliščine poudarjajo pogum in uspešnost avstro-ogrskih Cet. V isti sapi pa pripisujejo sovražniku omahljivost in neuspešnost v vojskovanju. V slovenskem vojnem tisku zaman išCemo dopise z vojnega območja, ki ne bi bili ujeti v retorične obrazce vojne propagande. Sodec po slovenskem tisku so se Slovenci iskazali na bojišCu kot pogumen, »idealno zvest, moško značajen« narod. V Tedenskih slikah iz leta 1916 beremo, da so slovenski vojaki »še vedno Usti junaki, kakršni so bili njihovi pradedje. Kakor v vojnah proti Turkom, Lahom, Francozom in Prusom v preteklih stoletjih, se tudi zdaj odlikujejo povsod slovenski polki. Na ruskih, srbskih in laških bojiščih smo se pokazali Slovenci zopet najboljše vojake.« V spominih že omenjenega Miloša Vauhnika bi brezuspešno iskali potrdila o junaštvu slovenskih in avstro-ogrskih vojakov, o katerem govori vojni tisk. Vir vsesplošnega navdušenja vojakov v Času priprav na kobariški preboj, po mnenju sicer slovensko zavednega oficirja, ni bilo do-moljublje, temveC predvsem sestradanost vojske. »Prehrana je bila katastrofalno slaba. Primer: zvečer pred napadom sem kot oficir dobil košček smrdljive klobase, za kruh pa koruzne drobtine, ki sem jih lovil po žepu. Kruh je bil namreč tak, da se ga ni moglo ne rezati ne lomiti, temveC ga je bilo treba takoj dati v žep, ker se je zdrobil. Zjutraj pred napadom smo vsi brez razlike dobili Črno vodo, ki naj bi bila kava, in zraven jedli tiste drobtine iz žepa. Zato ni Čudno, da je pred napadom vladala pri vojaštvu evforija. »Jutri se bomo spet enkrat pošteno najedli« so govorili vojaki. »Našli bomo v italijanskih jarkih vsega dovolj: mesa, riža, kave, belega kruha, prepečenca, Čokolade, vina, likerje. Italijani imajo vsega v izobilju. Niso bili potrebni nobeni navduše-valni nagovori generalov ali drugih Častnikov. To je bila ofenziva obupancev, ki so komaj Čakali, da se pošteno najedo in napijejo, pa Četudi bo treba enemu ali drugemu umreti ali si za življenje naCeti zdravje.« Memoaristika, dnevniški zapisi in korespondence nam v razliko od uradnih virov ponujajo neretoricna pričevanja o vojni stvarnosti in s tem novo gledišče na vojno izkušnjo. Prav zato Na slikah: pod naslovom zmešnjava ob umiku beguncev in prihodu vojaštva na Kobariškem; spodaj italijanski vojaki vlečejo top na stolu. Posnetka sta iz brošure Vojna v Posočju 1915-1917, Nova Gorica 1990. lahko z analizo t.i. drobnih, zasebnih virov dopolnimo vojno sliko, ki jo je zgodovinopisje izoblikovalo ob preučevanju uradnih virov. Pri tem ne smemo pozabiti, da nam avtobiografski viri posredujejo subjektivno doživljanje vojne, ki je pa sicer ujeto v kolektivne topose. Čeprav so bili vojaki slovenske narodnosti na soški fronti del »velike družine«, ki se je borila za slovensko zemljo in habsburško domovino, označuje njihovo vojno izkušnjo, Ce upoštevamo zapise, ki so nam jih zapustili, predvsem občutek osamljenosti in zapuščenosti. Vojno so doživljali kot travmo in v poskusih racionalizacije vseh presunljivih doživetij so v narodnostnem interesu le redkokdaj našli zadostno upravičevanje za trpljenje, ki jim ga je prizadejala vojna. Vojskovanje v blatu, pod topovskim ognjem, na slovenskih tleh, ni bilo zanje manj strašno, kot na ruski ali na srbski fronti. Miloš Vauhnik ni bil navdušen, kot je sam zapisal, da se je znašel na soški fronti. Raje bi se bil vrnil na rusko bojišče, pa Čeprav se je imel za slovenskega domoljuba. Zavedal se je, da je italijanski sovražnik nevarnejši od ruskega in da je možnost preživetja zagotovo na soški fronti. Ruske granate so bile po njegovem manj strašne od italijanskih, kopale so le globoke jame v zemlji brez kamenja. V soškem vojnem peklu pa so se morali vojaki zaščititi ne le pred granatami, temveC tudi pred kamenjem. Občutek, da branijo svojo zemljo pred pohlepnim sovražnikom, jim ni bil v veliko uteho. Na nic manjše negodovanje nad neprijaznostjo narave na soškem bojišCu, ki je povečevala vojno okrutnost, naletimo tudi v pismih Franca Reberška: »Vojska je strašna reč, taka kakor je v današnjih letih. Bog nam pomagaj. Ti tudi povem, da sem 13. novembra prišu k feld komp. Hmalo bo 3 mesece kar hodim Italijane vahtat. Sem že bil 8 krat v ognu, no pa hvala bogu šusa še nisem dobim. Smo po 5 ali po 6 dni na fronti in potem srna pa obležvan. No pa je kar zadost, gremo radi ven. Obležvamo se pa ponoči ob 10 ali 11 uri. Seveda je hudo za nas, notri gremo, ven pa ne veš ali boš prišu ali ne. Vsakokrat jh zgbimo precej ka-maratov. Tukaj je za tist žleht, ko je samo kamenje. Pade granata, pa meCe kamenje daleč na okoli.« Prav neprijaznost narave, ki je povečevala učinkovitost sovražnikovih krogel, in klima, ki je oteževala preživetje v strelskih jarkih in kavernah, sta v zapiskih vojakov, ki so se vojskovali na soški fronti pogost topos. Ciril Presor, podčastnik avstrijske vojske, je smrtonosnost kraškega kamenja okusil, ko je zaradi granat, ki so treskale v skalnatih predelih, in je veCje in manjše kamenje letalo v vse smeri, vendar so mu pogosti dopusti tudi omogočili, da se je umaknil v kraško zaledje. Za Prostorja, ki je med bitkami obiskoval gledališče, sklepal nova prijateljstva, zahajal v Trst, je vojna izkušnja na soški fronti dobila povsem drugačne obrise kot za tiste pisce, ki jim je krajši umik z bojišCa služil le kot oddih pred ponovno vrnitvijo na prvo bojno Črto. Na opise podoživljanje naravnih lepot soške pokrajine ne glede na bližino vojnih grozot dobimo namreč v zapiskih piscev, ki so si zaradi čina lahko privoščili pogoste oddihe. Kot je v svojem dnevniku zapisal Josip V., je njegovo življenje na fronti potekalo v znamenju dolgočasja, ki ga je preganjal s sprehodi in z uživanjem ob naravnih lepotah, ki jih je opazoval s svoje panoramsko postavljene postojanke. Ko so jo nekega dne granate uničile, mu je bilo žal, da je izgubil svoje opazovilišCe in da ob sončnem zahodu nad furlansko nižino ni mogel veC sanjariti. Ob branju Janezovega dnevnika se bralcu zdi, da bere zapiske zasanjanega popotnika, ki se je povsem naključno znašelk v vlaku, na progi ob fronti, saj v njem le bežno beleži dogajanja na bojišCu. Čeprav se nahaja v bližini topniškega ognja, v katerem njegovi tovariši umirajo, blaži Janez V. svoje bivanjsko razočaranje s pogledom na naravo: »Pa poplačano je vse moje duševno trpljenje, da imam le razgled na gore, na moje gore.« Janezovo doživljanje narave na samem bojišCu in v njegovi neposredni bližini ni osamljen primer v tem kontekstu. Karel Jagodic, Častnik, ki je prav tako zapisoval svoje vojne izkušnje, trdi, da so vojaki pred začetkom enajste soške ofenzive občudovali sonCni vzhod in tihoto porajajočega se dne. Lahko bi trdili, da se iskanje Arkadije na fronti pojavlja kot antiteza vojnim grozotam, saj so vojaki, je zapisal Paul Fussell, našli nasprotje vojne le v pastoralnem svetu. Zatekanje v naravo je postalo merilo presoje vojnih okrutnosti in hkrati način, s katerim se pred njimi zateci v dnevno sanjarjenje. Težko bi torej dejali, da so slovenski vojaki doživljali vojno stvarnost, tudi na soški fronti, drugače od vojakov ostalih narodnosti. Slovenski vojaki, ki so se borili na soški fronti, so branili domaCo zemljo pred italijanskimi imperialističnimi apetiti, vendar njihov boj ni označevalo navdušenje nad vojskovanjem in vojno samo. Ce vzamemo v pretres avtobiografske vire, potem lahko ugotovimo, da je bilo preživetje, poglavitna želja posameznikov, ki jih je na soško fronto privedla vojna, in to ne glede na naCrte in strategije vojaškega vrha in ne glede na interes naroda. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 6 RAI 1 2iv žav, ponovitev Pozabljena zgodba, ponovitev 6/6 dela ameriške igrane serije Sezamova ulica, 5/13 del otroške nanizanke 22. srečanje ljubljanski zborov, 4. oddaja Obzorja duha Slovenci v zamejstvu Divji svet živali, ponovitev 22/25 dela angleške poljudnoznanstvene serije Poročila V dimu smodnika: Poslednji ApaC, ameriški film, barvni film, VPS 1335 Kennedyji, pon. 4/4 dela ameriške dok. serije, VPS 1455 Edvard VII, 3/13 del angleške nadaljevanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 Po domače, VPS 1710 Risanka Slovenski loto, VPS 1915 TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2030 Preživetje v avstralski divjini, 13/15 del, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2205 Sova Mojster in Margareta, 2/8 del poljske nadaljevanke, VPS 2225 Severna obzorja, 4/29 del ameriške nanizan., VPS 2320 SLOVENIJA 2 Poglej in zadeni, ponovitev HlapCiC Uackaroo), ponovitev 1/4 dela avstralske nadaljevanke TVariete, ponovitev Športna nedelja Kros Dela, reportaža iz Slovenske Bistrice DP v nogometu: Živila Naklo-Publikum, posnetek iz Kranja Dnevnik 2 Slovenski magazin Dersu Uzala, japonsko/ruski film Športni pregled KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha RIS, risanke in spoti Indijanček Hiavvatha, 2. del risanega filma Male živali Potovanje v središče Časa, ponovitev filma Ameriških deset, ponovitev Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena Reportaža Rally mazda, ponovitev Tropska vroCica H, ponovitev 3. dela Rock starine, ponovitev 36. oddaje Risanke Kino, kino, kino, oddaja o filmu Dannyjeve zvezde, kontaktna oddaja Tropska vroCica H: Izroditev, 6. del ameriške nadaljevanke Evropa, nemški film - Ce želite do konca doživeti film režiserja Larsa von Triera, se morate prepustiti njegovi režiserski magiji - hipnozi. Toda Sele prebujenje vam omogoči, da ga dojamete in da vam postane jasnejša podoba »starega kontinenta«... Rock starine, 37. oddaja KOPER Dokumentarna oddaja MUF3 KOROŠKA Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence Siti Caccia al tesoro Dok.: Kvarkov svet 1*1*1 Otroški variete: La banda dello žecchino ŠE Velike razstave Maša (iz Ancone) Parola e vita Zelena linija Dnevnik 1 Film: Sing Sing (kom., It. ’83), vmes (15.50) Športna odd. Cambio di campo Šport: konjske dirke, Solo per i finali Otroški variete: I mi-steri di Aladino Dnevnik Spori: 90. minuta Variete: Domenica con Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Un amore rubato (dram., It. ’93) Športna nedelja Dnevnik 1 Tempi supplementari Dnevnik in vreme NoCni film (krim.) 1 | RAI 2 Otroška oddaja Risanke in nanizanke Židovska kultura Film: Non sparare, baciami, 11.00 dnevnik Nan.: L’arca del dottor Bayer Dnevnik 2, rubrika Trentatrš TG 2 - Motorji, vreme Film: 11 cucciolo (pust., ZDA ’46) Film: Labyrinth-Dove tutto 6 possibile (fant., VB ’86, i. D. Bowie) Komični filmi S. Lau-rela in O. Hardyja Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: Sangue blu Dnevnik 2 in vreme Zidovska kultura DSE: Dennis Sciama Nemi film: 11 viggio di mamma Krausens... ^4 RAI 3 Film: Francis alle cor-se (kom., ZDA ’51) Koncert RAI 3 Film: Baciami, Kate! (glas., ZDA ’53) Dnevniki Šport: Quelli che il calcio Film: Shanghai Sur-prise (pust., ZDA ’86) Vreme in dnevnik Domenica gol Dnevnik, deželni šport Film: II portaborse (dram., It. 91, r.-i. Nanni Moretti) Dnevnik in vreme Variete: Cielito lindo Pregled tiska Film v originalu: Edvvard II. (dram., VB ’91, r. D. Jarman) TV SLOVENIJA 2 / OB 20.40 Oskar 1976 za najboljši neameriški film Dersu Uzala se vrne v divjino, čeprav ve, da ji ni več kos ■j Potopisna knjiga V. K. Arsenjeva, ki je bil na prelomu stoletja kot car-ski-ruski oficir predvsem geolog, ki je raziskoval Sirna prostranstva Sibirije in Daljnega vzhoda, je bila prevedena v slovenščino in je že 1956. leta izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu pod naslovom V sibirski tajgi. Ko je film po dvajsetih letih prišel k nam v kinematografe, se nihče ni več spomnil, da imamo prevedeno knjigo. V knjižnicah lahko knjigo dobite še danes in prav zanimivo jo je prebrati in ugotavljati, kako mojstrsko je Aki-ra Kurosavva nadgradil poto- pisni reportažni roman, v katerem spremljamo avtorja in njegovega vodica - domačina Dersuja Uzalo. Film je bil v originalu posnet na 70-milimetrski trak v avtentičnem okolju, kjer se tajga zaradi zimskega mraza (do -60 stopinj) in poletne vročine z roji komarjev v sedemdesetih letih ni kaj dosti spremenila. Težišče filma pa ni v prikazovanju Arsenejeve poti, ampak v liku Dersuja lizale po zaslugi igralca Maksima Munzuka v naslovni vlogi. Dersu Uzala vse življenje živi v tajgi kot lovec. Neusmiljena narava ga je utrdila, obenem pa ve, da je ob njej nemoCen in ubog, zato je tudi g? RETE 4 Film: Alvaro piuttosto corsaro (i. R. Rascel) Stelle della moda Dnevnik TG 4 Nad.: Dallas Aktualno: Rete4 za vas, 11.40 Berelegante Nad.: La signora in rosa, 13.00 Sentieri Dnevnik, 14.00 nad. Sentieri, 14.30 Primo amore,15.30 Valentina Aktualno: Perdonami Nad.: Cuore selvaggio Dnevnik TG 4 Aktualno: Lui lei l’al-tro, 19.30 C’eravamo tanto amati, vmes (19.00) dnevnik TG 4 Film: Nessuna pieta (krim., ZDA ’86) Nan.: Golombo, vmes (23.30) dnevnik TG 4 9S CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 kontinentov Aktualno: Reportage, 11.30 Arca di Noe Risanke Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Cirkus zvezdnikov Film; Laguna blu (ZDA 80, i. B. Shields) Film: 11 commissario Lo Gatto (kom., It. ’86) Dnevnik TG 5 Glasb, odd.: Quaranta-quattro gatti Aktualno: Ciak, 23.00 Nonsolomoda, 23.30 Italija sprašuje Dnevnik TG 5 Sgarbi settimanali i t> ITALIA1 Otroški variete A tutto vohune Šport: Grand Prix Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Film: Vado a vivere da solo (kom., It. '82) Nan.: Big Man, 18.00 Tale padre tale figlio (i. L. Kelsey) Odbojka lige Al Variete: Benny Hill Nan.: Highlander - Se-coli d’odio, In nome del male (i. A. Paul) Šport: Pressing (vodi R. Vianello) Variete: Mai dire gol Studio šport in vreme Šport: Veliki golf Film: Vado a vivere da solo (i. Jerry Gala) # TELE 4 Lastne oddaje Film Dogodki in odmevi B Koper Nadaljevanka Čarobne Cherie, ponovitev fr. filma Čarobna svetilka, otroški spored Ob izvirih zvoka, it. dokumentarna oddaja Ezopove pravljice, risanke Oscar Junior Pavarotti v Parizu, ponovitev 2. dela koncerta Dokumentarna oddaja TV dnevnik Nadaljevanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Žrebanje Loto Ne morete ustaviti glasbe, ameriški glasbeni film, 1979 TV dnevnik Slovenski magazin Ob izvirih zvoka, itah-janska dokumentarna serija NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka iniRflF Avstrija i Cas v sliki Gospodar otoka, ame- riški pustolovski film Hobotnica, kviz Lassie X-Large, reportaža Bavarec na otoku Rii- gen, serija Levja jama, 24. del Jedi z zgodovino: Slas- tne jedi s Štajerske Salaam Bombay, indij- sko/francosko/britanski film, 1988 Igrajo: Safik Sied, režija: Mira Nair VVolfgang A. Mozart: Joseph Haydn, Koncert za Celo št. 2 v d-duru Poročila Tisoč mojstrovin muh?1 Avstrija 2 Čebelica Maja Princ Valiant, ameriški film Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence Pokopljite moje srce na zavoju reke, 3/3 del dok. serije Pri Huxtablovih: Pogača iz betona Avstrija danes Dvanajst ur strahu, ameriška psihološka kriminalka Hej, sestra!, serija Poljubi me, tepček, ameriška komedija (Kirn Novak, Dean Martin in drugi) Poročila vraževeren. Življenje v tajgi ob vsej spremenljivosti vremena ne odpušča napak. Le najbolj utrjeni in moCni preživijo. Harmonija z naravo je torej le navidezna in pogojna. Dersu Uzala se tega zaveda in ve, da je prijateljstvo s sočlovekom pogoj za preživetje, Se posebej, ko so nadloge staranja vse bliže in vse pogostejše. Ena najusodnejših nadlog, ki ga lahko doleti, je opešan vid. Lovec, ki ne vidi, v tajgi nima kaj početi. Lovec sprejme povabilo Arsenjeva in ga obišče v Habarovsku, toda življenje v hiši ga utesnjuje. Vrne se v divjino, čeprav ve, da življenju v naravi ni veC kos. TV SLOVENIJA 1 17.10 PO DOMAČE, za ljubitelje domačih viž y Hrvaška 1 TV koledar Slika na sliko, pon. Poročila Hišni ljubljenčki Sezamova ulica, 20. del Plodovi zemlje Mir in dobrota Samo bedaki in konji, 3. del angl. hum. nan. 2.4 otroka, 2. del hum. nanizanke Andersenove pravljice, 11. del ris. serije Tigri ljudožerci, dokumentarna oddaja Poročila Opera box Blanche Fury, angleški film Igrajo: Valerie Hobson, Stevvart Granger, Wal-ter Fitzgerald in drugi; -režija Marc Allegret Leteči medvedki, 14. del risane serije Dnevnik 1 Dinastija Strauss, 5/6 del avstrijske nadaljevanke Nedeljski koncert Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila r* Hrvaška 2 |£Kjl TV koledar il*?il Šahovski komentar Tenis, ATP magazin ŠE Dnevnik 1 Tisočletje, 7/10 del ameriške dokumentarne serije Dobri fantje, 5/6 del humoristične nanizanke Po zakonu, francoski barvni film, 1985 Igrajo: Clovis Corlinil-lac, VVadeck Stanczak, Nathalie Spilmont, režija Robin Davis Šport (m^) Madžarska Rakuni, risanka Mladinski magazin Halo, nedelja, magazin Glasbeni butik Opoldanski zvon TV magister In memoriam, Istvan Albert Iskanje poti, debatni program za najstnike Namizni tenis Verski program, za evangeličane Disney, risanke za otroke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Šport in nogometni pregled Južna krajina, španski film TV SLOVENIJA 1 13.30 V DIMU SMODNIKA: POSLEDNJI APAČ, ameriški barvni film V prvem delu oddaje z naslovom Bila sva mlada oba bo voditelj Boris Kopitar predstavil citrarja Miho Dovžana in njegovo glasbeno pot. V drugem delu oddaje se bo voditelj oddaje Jože Galic pogovarjal z Jožetom Antoničem in Janezom Perom (Alpski kvintet) in videli bomo tri nove spote ansambla, posnete v Zgornjih Gorjah piri Bledu in okolici, vmes pa boste lahko poklicali po telefonu in izbrali skladbe s ponujenih glasbenih listov. V oddaji bo gost Alfi Nipič. Pripovedoval bo o svojih letošnjih turnejah po Avstraliji in Kanadi. V humorističnem delu pa bo nastopil humorist Franc Pestotnik-PodokniCar. TV SLOVENIJA 2 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, dokum. serija Angleži so 1838. nastanili garnizijo v Pori Eisingto-nu - poskus, ki je popolnoma propadel. Les Hiddlns razlaga, da zaradi po- polnega ne- »Wli n ™^ razumevanja letnih Časov in nepoznavanja izvorov hrane, ki jo lahko najdeš v divjini. Dve leti potem, ko je zagotovil mir v Dodge Cityju, se Matt Dillon odpravi na Yardnerjevo farmo v Arizoni. Prišel je prepozno, saj so ApaCi požgali posestvo in mladi apaški bojevnik Volk je ugrabil 21-letno Beth. Njena mati Mike Yar-der obupana šele zdaj prizna Mattu, da je on Bethin oče. Skupaj s prijateljem se Matt odpravi po sledi za Indijanci. Film močno spominja na Fordove Iskalce. Scenaristu in režiserju pa je treba priznati, da sta zelo korektno predstavila tragedijo Apačev, ki jih je ameriška vojska hotela s prevaro preseliti iz rezervatov na Florido. Igrajo James Arness, Amy Stock-Poynton, Joe Lara in drugi. AV 1 13.10 GOSPODAR OTOKA, ameriški barvni film, 1970 Film The Hawaiians je. režiral Tom Gries, ki je bil novinar, preden se je posvetil filmu. Napisal in režiral je več celovečernih filmov, delal pa je tudi za televzi-jo. Film Gospodar otoka je družinska saga, ki na precej melodramatičen način prikazuje začetke ameriške kolonizacije Havajev. Igrajo Charlton Heston, Ge-raldine Chaplin, Alec McCowen in drugi. RADIO ^ ''N Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17.30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovsko petje; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Prireditve; 10.35 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Naša pesem 1993; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini; 19,35 Cerkvena glasba; 20.15 Božanska komedija; 22.05 Literarni portret; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar 8.30 Osmrtnice; 8.45 Poti do zdravja; 9.00 Od otroštva do mladosti;9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.10, 10.45, Primorski kraji in ljudje, vmes (10.30) poročila in osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14,30 Na športnih igriščih; 15.00-19.00 Ob robu igrišča - slovensko nogometno prvenstvo v živo; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik, prenos RS Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.50 Horoskop; 8.10 Razstave in prireditve; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Kulturna oddaja; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po \teljah; 14.30-15.00 Lestvica LP; 15.00-18.00 Nedeljsko popoldne; 18.00 Ciklus posvečen Pirandellu; 19.40 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 9.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Otroški program; 10.45 Vreme; 10.30 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 13.55 Pasji radio; 14.00 Lestvica za MTV; 15.00 Vodeni program; 17,25 Vreme; 18.15 Hol-lywood; 19.00 American Top 40; 22.15 Jazz; 1.00 Glasba preko satelita. Radio Kranj 8.00 Dobro jutro; 10.00 Dežela kranjska - Begunje; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.20 Kmetijska oddaja; 13.00 Čestitke; 17.20 Točke, metri, sekunde; 18.20 Nagradni kviz; 18.50 Radio jutri, koristne informacije. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00, poročila; 19.00 Dnevnik; 9,05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni program. Radio študent 11.00 Vžig; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Intervju z Ly-dio Lunch; 17.00 S poti po Protibaltiku; 18.00 Coca Cola is the mušic livel; 19.00 Nirvana; 20.00 Zgodovina žensk v Ameriki; 21.00 Ol-dies Goldies Chart; 23.00 Koncert Dr. Eugene Chad-bourne 8c Jimmy Carl Black; 24.00 Radio-sateiit. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v iraliji; 10.00 Mladinski oder: Skrivnost fantomskega vlaka (E. Blyton, priredba M. Perat, r. A. Rustja, zadnji del); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Narodnozabavna glasba; 11,30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas: 12.00 Obzornik; 12.45 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Božanska komedija: Pekel (r. S. Verč, 2. del, pon.); 14,45 Glasba za vse okuse; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Dušan Česen, Zih-polje); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. r* IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Video: Monsters of Rock VVeekend; 09.30 Det Leppard Rock of Ages; 10.30 Poročila, 11.00 The Big Picture; 14.00 Šport; 15.00 Video, pon.; 17.00 Daytona Beach Rocks; 18.30 Poročila, 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes; 23.00 Beavis and Butthead; 23.30 Headbangers Bali; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 06.00 Hour of Power; 07.00 Fun Factory; 11.30 DJ Kat Show; 12.00 Rokoborba; 14.00 Crazy Uke a Fox,-15.00 VV.K.R.P. in Cin-cinnatti; 15.30 Fashion TV; 16.00 UK Top 40; 18.00 Simpsonovi; 19.00 Deed Space Nine; 20.00 Queen, ameriška nadaljevanka; 22.00 Hill Street Blues; 23.00 Entertainment this Week PR07 05.50 Serije; 09.55 Dick Barton -Tajni agent, angleški film; 11.15 Snežni človek Jeti, angleški film; 15.25 Alamo, ameriški vestern; 20,15 Powerplay, ameriški akcijski film; 22.05 Half Moon Street, britansko/ameriška politična srhljivka PREMIERE 08.00 True ldentity, ameriški film; 09.30 Pri Borisu Jelcinu; 12.30 Comedy Club; 13.00 Četrta dimenzija; 14.00 Hokej, prenos tekme nemške zvezne lige; 17.00 Manta - Film, nemška komedija; 18.30 Mojstri kung-fuja; 19.00 Kino 93; 20.15 Dnevi slave, dnevi ljubezni, ameriški film; 22,35 Pariz se prebuja, francosko/italijanski film; 00.10 Harlem Action, ameriški film; 01.55 Strah pred mrakom, angleški film, 1991; 05.10 Star Trek VI - Neodkrita dežela, ameriški film, 1991 EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf; 10.00 Tenis, iz Filderstadta; 13,00 Boks; 15.00 Tenis, iz Božena; 18.00 Golf; 21.00 Ples, nemško in evropsko prvenstvo; 22.00 Tenis, iz Tokia SATI 06.05 Nogomet; 07.15 Otroški spored; 12.00 Čudovite slike iz živalskega sveta: Eksotične živali; 13,35 Za prgišče dolarjev, ameriški vestem; 15.10 Rock/ II, ameriški film, 1978; 20,15 Nora šaljivca, francoska komedija; 00.05 Rock/ II, ponovitev filma RTL 06.00 Otroški spored; 08.30 Risanke: Kremenčkovi in druge; 14.30 Future Project - Tajni načrt, ameriški zf film; 16.20 Nihče ne trešči kot Don Camillo, italijanska komedija; 22.40 Pozna izdaja: Gorbačov v Bayreuthu, intervju 3SAT 20.15 Ve srečne oči, nemški tv film, 1993; 22.10 Malina, nemško/avstrijski film (Isabelle Hup-pert in drugi) SKY MOVIES PLUS 22.00 Cape Fear, premiera ameriškega psih, trilerja (Nick Nolte, Robert De Niro, Jessica Lange in drugi); 01.10 Bruce The Super Hero, premiera am, akcijskega filma MOVIE CHANNEL 14.001 Wanna Hold Your Hand, zadnjič; 20.00 Memoirs of an In-visible Man, premiera ameriške komedije, 1992; 03.25 Save The Tiger, premiera ameriškega filma, 1973 7 GLEDALIŠČA [SLOVENIJA tiUSLJANA CANKARJEV DOM ^5nes' 17. oktobra, ob 18. uri, in v ponedeljek, 18. oktobra, ob 20. uri bo na sporedu predstava b. Slade: OB LETU OSOREJ (SD, 700 SIT). Danes, 17., ob 18. uri, in v ponedeljek 18. oktobra, ob 21. uri, StmiSa-Frey: ŽABE (OD, 600 SIT). DRAMA SNG, tel. 061/ 221-511 V ponedeljek, 18. oktobra, ob 19.30, I. Cankar: •£A NARODOV BLAGOR, za abonma dijaški 3 večerni in izven. 19- oktobra, ob 19.30, D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma dijaški 4 večerni. Predstava bo še v sredo, 20. oktobra, ob isti uri za abonma dijaški 4 večerni. mala drama YAorek’ I9. oktobra, ob 20. uri, D. JanCar: ZALEZUJOČ GODOTA, za izven. V sredo, 20. oktobra, ob 20. uri, W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. OPERA, tel.: 331-950 Vtorek, 19. oktobra, ob 19. uri, G. Verdi: FAL-STAFF, za red torek I. Predstava bo Se v Četrtek, 21. oktobra, ob isti uri, za red Četrtek I. mestno gledališče, tel. 061/210-852 V ponedeljek, 18., ob 21. uri in v torek, 19. oktobra, ob 22.30, gostovanje sarajevskega igralca AIJAHA SOKOLOVICA z njegovo novejšo uprizoritvijo CABARES-CABAREI. V torek, 19. oktobra, ob 19.30, Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma torek. Predstava bo če v sredo, 20. oktobra, ob 15.30, za abonma sreda popoldan in izven. KUD FRANCE PREŠEREN V četrtek, 21., in v nedeljo, 24. oktobra, ob 20. uri monodrama ZIJAHA SOKOLOVICA: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. šentjakobsko gledališče, Krekov trg 2, tel.: 061/ 312-860 V torek, 19. oktobra, ob 19.30, J. B. Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG, za abonma red U in izven. Predstava bo Se v soboto, 23. oktobra, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V sredo, 20. oktobra, ob 10.45, D. Zlatar-Frey: KRI IN KOŠUTE, za abonma Gimnazija Center Celje. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V sredo, 20. oktobra, bo ob 19.30, komedija Ray Coonev: ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto. V petek, 22. oktobra, bo ob 19.30 uri satirična komedija Igor Torkar: REVIZOR 93, za abonma petek I, izven in konto. MARIBOR DRAMA, tel. 062/ 221-206 V torek, 19. oktobra, bo ob 20. uri v Minoritski cerkvi predstava M. Vezovisek: JERMANOVO SEME, za abonente in izven. OPERA IN BALET, tel. 062/ 221-206 Danes, 17. oktobra, bo ob 19.30. uri na sporedu opera G. Verdi: RIGOLETTO, za abonente in izven. SOLKAN Danes, 17. oktobra, ob 17. uri, Ranko Marinovič: GLORIJA, za izven. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA JBST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 632664). 2e abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice Cimprej. SSG gostuje jutri, 18. t. m., ob 13. uri v Kulturnem domu v Ajdovščini s predstavo A.P. Čehova »Češnjev vrt«. Režija Boris Kobal. VERDI - DVORANA TRIPCOVICH Jesenska simfonična sezona - Ludvvig Van Beethoven Danes, 17. t.m., ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi, solist VViener Trio. Dirigira Lil Jia. Jesenska simfonična sezona - Festival Horovvitz Europa Red A - v ponedeljek, 25. t. m. Solistes de Moscou-Monpellier; v torek, 26. t. m.: The Van Leer Chamber Musič Players. „ , BiJf torek, 19. t m.: Rami Bar-Niv; v soboto, p J,11?'The Van Leer Chamber Musič Players. roda]a vstopnic in rezervacije pri blagajni Dvorane Tripcovich. teku je vpisovaiije novih abonmajev in po-aitev starih, prodaja vstopnic pri blagajni Uvorane Tripcovich od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. gledališče rossetti V sredo, 20. t. m., ob 20.30 otvoritev gledališke se- zone s predstavo »L’idiota«, ki jo je po romanu F.M. Dostojevskega priredil Furio Bordon. Režija Glauco Mauri. Predstava v abonmaju: odrezek St. 1. Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 14.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). gledališče cristallo - la contrada Danes, 17. t. m., ob 16.30 ponovitev predstave Carpinterija in Faragune »Fronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio, glasba Livio Cecchelin. Jutri zaprto. Ponovitev predstave v torek, 19. t. m., ob 16.30. GLEDALIŠČE MIELA Jutri, 18. t. m., ob 11. uri: Laboratorij Jamesa Joyceja »Joyce in Italo Svevo« - predavatelj El-vio Guagnini s tržaške univerze; ob 20. uri predvajanje video filma Pierpaola Veniera »II monologo interiore«. Ariella Reggio bo brala odlomke iz knjige Ulikses; ob 22.00 predvajanje video filma »Edith Clever fiest Joyce«. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V četrtek, 28. t. m., ob 20.30 prvi koncert glasbene sezone. Nastopil bo Quatour Olivier Messiaen. Na sporedu Stravinski, Ravel in Messiaen. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče V nedeljo, 24. t. m., ob 19.30 uri Franz Lehar »Die lustige Witwe« (Vesela vdova). Ponovitev v torek, 26. t. m., ob 15. uri. V torek, 19. t. m., ob 19.30 na sporedu Puccinijeva opera Manon Lescaut. Ponovitvi v četrtek, 21. in v soboto, 23. t. m., ob 19.30. V sredo, 20. t. m., ob 19.30 - Karl Kraus »Die letz- LJUBLJANA CANKARJEV DOM V ponedeljek, 18. oktobra, ob 11. uri SLOVENSKA MLADINSKA PROZA - POGLAVITNA DELA, OZNAČITVE IN VSEBINE. Predstavitev knjige prof. Stanka Janeža, sodelovala bosta prof. Cvetko Budkovic - violina in Sintija Hafner - flavta (sejna El). KLUB CD V sredo, 20. oktobra, bo ob 20. uri literarni večer društva književnih prevajalcev. Člani Društva književnih prevajalcev bodo predstavili odlomke iz Se neobjavljenih del. Literarni veCer bo vodil AleS Berger. film art fest 4. MEDNARODNI FESTIVAL AVTORSKEGA FILMA: V ponedeljek, 18. oktobra, bo ob 19.30 slo-vestno odprtje, nastop MIE ŽNIDARIČ in projekcija filma BAWANG BIEJI (Zbogom moja Konkubina), Cheng Kaige, Kitajska, 1993 (LD 600 SIT). V torek, 19. oktobra, ob 18.30, francoski film U993) MLADI WERTHER/ LE JEUNE VVERTHER (LD); ob 21. uri angleški film (1992) ORLANDO (LD). V sredo, 20. oktobra, ob 16.30 kitajski film (1992) DRUŽINSKI PORTRET/SISHI BU- trst Studio Tommaseo (Ul. del Monte 1) V petek, 22. t. m., ob 18.30 »Versi e vetrini«, ten Tage der Menschheit« (Zadnji dnevi človeštva). Ponovitev v petek, 22. t. m., ob 19.30. V nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri musical »Der Mann von La Mancha«. RADIŠE Kulturni dom: danes, 17.t.m., ob 10. uri - »Slikar v zamejstvu«, komedija Toneta Partljiča. Ponovitev komedije ob 15.30 v Skoficah (Ljudska Sola). HUO (KD); ob 18.30 poljski film (1990) KORCZAK (LD); ob 21. uri angleški film (1993) GOLI/ THE NAKED. KUD FRANCE PREŠEREN V torek, 19. oktobra, ob 20. uri nastop angleške kultne skupine CLOCK DVA. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V torek, 19. oktobra, bo ob 19. uri predstavitev knjige MIHE REMCA: ASTRALNI SVETILNIKI. Na predstavitvi bodo sodelovali avtor knjige Miha Remec, avtor spremne Študije Janez Maj-niC in urednik knjige Bojan Meserko. CELJE V sredo, 20. oktobra, bo ob 19.30 v Narodnem domu Celje koncert tamburaskega orkestra AKORD iz Celja pod vodstvom Matjaža Breznika. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL V torek, 19. oktobra, bo ob 17. in ob 20. mri ameriški film NAPIHNJENCI H, igrajo: Charlie Sheen, Llyod Bridges... (300 SIT) V Četrtek, 21. oktobra, ob 20. uri ameriški film MI SE IMAMO RADI, režija: Jay Sandrich, igrajo: Jack Lemmon, Daila Shire, Madeline Komi. bral bo Marco Puntin ter predstavitev knjige »Čarne e comete«. Sodelovali bosta Alma Dorfles in Michela Valente. ■RAZNE PRIREDITVE MM [SLOVENIJA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA T ''K 5' ' M ... ZA NAJMLAJŠE L SLOVENIJA Ljubljana lutkovno gledališče LJUBLJANA, tel: 061/ 314-962 Danes, 17. oktobra, bo ob 19.30 premiera lutkovne igrice Ervin Fritz: GROFIC PRAŠIČ. V ponedeljek, 18. oktobra, ob 20. uri Jean Potočki: PARADE, za izven. Nastopa francosko gledališče COMPAGNIE FRANCOIS KERGOURLAY. Predstava bo uprizorjena v francoskem jeziku. Maribor LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 1, tel. 062/ 26-748 Danes, 17. oktobra, ob 11. uri Pavel Polak: RDEČA KAPICA, za izven. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta starosti (200 SIT). NOVA GORICA V sredo, 20. oktobra, ob 9.30 in 11.30 v mali dvorani KD Nova Gorica predstava M. Svvintz: KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI, za Sole. Predstava bo Se v Četrtek, 21., in v petek, 22. oktobra ob 9.30, za šole. foto: Lado Jakša V ponedeljek, 18. oktobra, bo ob 20. uri v Galeriji ŠOU v Ljubljani prvi koncert iz cikla ZVOKI IZ GROZNJANA. Nastopil bo godalni ansambel STRINGS ONLY iz Zagreba. Strings only so mladi izvajalci (Laura Vadjon, Ana-Paula Knapič, Vlatka Pecič, Nike Srabo-tnak, Edita Fabek, Igor Smodov, Petar-Krešimir Pustički in Žorž Draušnik), ki so pod vodstvom mentorjev Maje Dešpalj-Bogovič, Vossija Gutmana in Valterja Dešpaija, septembra v Gro-žnjanu intenzivno pripravljali spored Bachovih del in se bodo jutri predstavili z zanimivim repertoarjem. Program: Johann Sebastian Bach (1685-1750) Brandenburški koncert št. 6 v B duru (Allegro, Adagio ma non tanto, Allegro), Koncert za violino in orkester v a molu (Allegro, Andante, Allegro assoi), Brandenburški koncert št. 3 v G duru (Allegro, Adagio, Allegro). GLASBA --■*•}P ■ ' ' • ■' ' -7 SLOVENIJA LJUBLJANA Na »Črni petek«, 3. septembra, je v požaru v STUDIU TIVOLI izginil tudi del zgodovine slovenske zabavne glasbe. Glasbeniki, mediji in drugi, ki so povezani s slovensko glasbeno sceno, zdaj solidarno zbirajo sredstva, ki bodo omogočila, da bo Tivoli, po mnenju mnogih najboljši snemalni studio, lahko spet začel delovati. Eden izmed medijsko najbolj odmevnih projektov bo dobrodelni koncert 28. oktobra v Hali Tivoli v Ljubljani. Na prireditvi bodo nastopila znana imena Slovenskega pop-rocka, med njimi tudi: LAČNI FRANZ & ZORAN PREDIN, SOKOLI & PERO LOVŠIN, POP DESIGN, AGROPOP, BULDOŽER, MILADOJKA VOUNDEED, AVTOMOBILI, DON MENTONV BAND, ČUKI, ČUDEŽNA POLJA, BIG BEND, CHA-TEAU, VIDEOSEX, BENC & TOMO, MA-GNIFICO, SASO MEZEK, MIA ŽNIDARIČ, ALENKA GODEC, VLADO KRESLIN, TOMAŽ PENGOV, OLIVER DRAGOJEVIC, AR-SEN DEDIČ in še veliko drugih. CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V soboto, 23. oktobra, ob 20. uri NEW SVVING QUARTET - srebrni jubilej (GD 1000, 800, 600 SIT, na dan koncerta 1200, 1000, 800 SIT). GALERIJA SOU V ponedeljek, 18. oktobra, ob 20. uri, veCer godalne glasbe Johanna Sebastiana Bacha: godalni ansambel STRINGSONLV iz Zagreba. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA TRIESTE PRIMA: jutri, 18. t. m., ob 20.30 tretji koncert srečanja sodobne glasbe »Trie-ste prima«, ki jo organizira Gledališče Verdi, Premio musicale »Citta di Trieste« in Chro-mas s sodelovanjem gledališkega muzeja C. Schmidi. Nastopil bo orkester »I giovani e la mušica contemporanea. FESTIVAL TRIO- Danes, 17. t.m., ob 11. uri bo nastopil Trio Brahms. Na programu Ghe-dini in van Beethoven. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip- K4 V torek, 19. oktobra, ob 22. uri J. B. DRY. Jim Beam mušic s CD playerjev. V ponedeljek, 25. oktobra, bo ob 22.30 koncert skupine ASIA MINOR, turske etnojaz-zovske zasedbe, ki Se dviguje prah v Švici, Nemčiji in Franciji. V Cetrek, 21. oktobra, ob 22. uri GHOSTS OF THE FIFTIES. V torek, 26. oktobra, ob 22. uri, TRELKOVSKV. MGLC V sredo, 20. oktobra, bo ob 18. uri koncert MUZA PRI MUZI, JERNEJ SURBEK, tolkala (grad Tivoli). NARODNA GALERIJA V torek, 19. oktobra, bo koncert ansambla za staro glasbo RAMOVŠ CONSORT: Marjana Becina, sopran, Klemen Ramovš, kljunasta flavta, NebojSa Bugarski, violončelo, Shalev Adel, Čembalo. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI V soboto, 23. oktobra, bo ob 20. uri koncert pihalnih godb Bežigrad, Litostroj, Vic in letošnjega svetovnega prvaka Papirniškega pihalnega orkestra VevCe. Vstop prost. KRANJ Danes, 17. oktobra, bo ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Kocijana koncert komornega zbora GALLUS Kranj. Sodeloval bo mešani zbor Prosvetnega društva Podgora pri Gorici. Izvajali bodo Gallusa in druge slovenske skladatelje. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA V petek, 22. oktobra, ob 20. uri bo koncert violinista ROKA KLOPČIČA, klavirska spremljava SANJA KRANŽELIC, za glasbe-no-instrumentalni abonma in izven (500 SIT). covich: 9-12, 16-19 (ob ponedeljkih zaprta). MILJE GLEDALIŠČE VERDI Danes. 17. t. m., ob 16.30 koncert skupine »Latino Americano«. PADOVA ŠPORTNA PALAČA S. ŽARO V četrtek, 21. oktobra, bo ob 21. uri nastopil Terence Trent D’Arby. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled so razstave: Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, razstava slik Veljka Tomana Pariški mostovi in razstava slik iz zbirke likovne kolonije Pocitelj - Caplina 1966-85. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 Do 20. oktobra je na ogled retrospektivna razstava televizijske scenografije JOŽETA SPACALA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 2. novembra na ogled razstava fotografij JANETA STRAVSA. MODERNA GALERIJA -MALA GALERIJA Razstava španske kiparke CRISTINE IGLESIAS iz ciklusa Velika imena sodobne svetovne umetnosti je na ogled do 5. decembra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava NEOKONSTRUKTIVISTI 1968-1972 bo na ogled do 7. novembra. Razstava sodi med Studijske preglede o dogajanjih v slovenski likovni umetnosti konec šestdesetih let. Svoja dela razstavljajo DRAGICA CADE2, DRAGO HRVA-CKI, TONE LAPAJNE, DUŠAN TRŠAR... IDCO Razstava celostne grafične podobe Petrola je na ogled do 5. novembra. Oblikovanje Metka Daris in Tomaž Perme. ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, Trg francoske revolucije 7 V sredo, 20. oktobra, bo ob 13. uri otvoritev razstave TRETJA DIMENZIJA in predstavitev zbornika DOLINI TOLMINKE IN ZADLASCICE. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik ERNE FERJANIČ FRIC bo na ogled do 22. oktobra. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava otroški del EX TEMPORE RAŠICA 93. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 V ponedeljek, 18. oktobra, bo ob 20. uri otvoritev razstave ZMAGA LENARDIČA. GALERIJA ICPE, Dunajska 104 Razstava slik akademskega slikarja PETRA CIUHE in razstava kipov akademskega kiparia CIRILA HOČEVARJA je na ogled do 30. oktobra. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava kipov galerije Ivan Napotnik Šoštanj je na ogled do 4. novembra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik akademske slikarke JASNE SAMARIN je na ogled do 17. novembra. GALERIJA TIVOLI, Pod Tumom 3 Pregledna razstava grafik italijanskega umetnika LUCIANA DE VITA. GALERIJA SOU Kiparska razstava VODA IN KIPI avtorjev DRAGA ROZMANA, TAMARE SEVČNIKAR in TJAŠE CELESTINE bo na ogled do 22. oktobra. GALERIJA SKUC Razstava avstrijske umetnice SUSANNE POPELKA bo na ogled do 7. novembra. GALERIJA ZDSLU Prodajna razstava unikatnih pletenin MOJCE KAVČIČ je na ogled do 26. oktobra. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V Četrtek, 21. oktobra, bo ob 18. uri otvoritev razstave pastelov slikarja HENRIKA KRNEČA. CELJE V likovnem salonu Celje je do 30. oktobra na ogled razstava OBLIKOVANJE ZA SOŽITJE S PROSTOROM. Predstavljena so dela krajinskih arhitektov: JANEZA DOLINARJA, ROMANE KACIC, ARABELE KRIŽ MRDAKOVIC, DARJE MARINČEK, ALENKE KOCUVAN POLUTNIK, RADOVANA ROMIHA, IRENE ROZMAN FATTORI. GRAD PODSREDA Do 30. oktobra je na ogled razstava KOZJANSKI SLIKARJI v fotografskih očeh VLADKE KOBAL. GRAD SNEŽNIK Retrospektivna razstava BOJANA STRITARJA. KOPER V galeriji Loža je na ogled razstava slik ZVESTA APOLLONIA. KRANJ GORENJSKI MUZEJ KRANJ Razstava RIMSKO STEKLO IZ ARGYRUNTUMA bo na ogled do 9. novembra. UTIJA V avli skupščine občine Litija je do 20. oktobra na ogled razstava slik ANTONA REPNIKA. NOVINARSKI KLUB MARIBOR Razstava slik ZLATKA JAKOVLJEVIČA bo na ogled do 21. oktobra. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava malega unikata na papirju MINI PRIX LUCAS 93 bo na ogled do 7. novembra. SEŽANA KULTURNI CENTER SRESKO KOSOVEL Razstava akvarelov slikarja ANDREJA KOSIČA. ŠKOFJA LOKA Na loškem gradu je do 23. oktobra na ogled 21. fotografska razstava treh dežel SLOVENIJE, KOROŠKE in FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE. GALERIJA FARA V ponedeljek, 18. oktobra, bo ob 18. uri otvoritev razstave barvnih fotografij Fotografskega društva Radovljica. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Razstava slik GREGORJA KOKALJA. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400-letnici bitke pri Sisku: torek -sobota od 10. do 18., nedelja od 10. do 13. ure. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih je na ogled razstava Atilija Kralja. OBČINSKA GALERIJA Do 30. t. m. bo na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Ogledate si jo lahko vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure. deljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. REPEN GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Do 21. t. m. razstavlja slikarka Anita Nemarini. Umik: 10.30-12.30,17-19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA CARTESIUS Do 28. t. m. razstavlja Pietro Grassi. Urnik: ob delavnikih 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE MLELA V spomin na Jamesa Joyceja je na ogled fotografska razstava o Dublinu in Trstu na začetku stoletja. GALERIJA NADIA BASSANESE Do 16. novembra je na ogled Riccarda Dalisija. Na ogled je ob delavnikih od 17. do 20. ure. KRAŠKA GALERIJA Samo Se danes, 17. t.m. si lahko ogledate razstavo slikarja Deziderija Švare iz ciklusa »Domača zemlja«. Urnik: 11-13, 15-18. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravi). Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA Do 13. novembra bodo na ogled skulpture in grafike umetnika Ugocarž. GALERIJA RETTORITRIBBIO 2 Do 29. t. m. si lahko ogledate razstavo Irenea Ravalica. Umik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. VIDEM MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob ne- GALERIJA DEL CENTRO Do 23. t. m. razstavlja slikarka Dora Bassi. Umik: 17-19.30, ob sobotah 10-12, 17-19.30 -ob nedeljah zaprto. KOROŠKA CELOVEC MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava Jasne Merku. ŠKOFIJSKA REZIDENCA (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Do 4. novembra je na ogled razstava umetnikov: Svatopluka Kasaly in Jana Pohribnyja. MESTNA GALERIJA Do 21. oktobra razstavlja slikar Rudolf Brandner. GALERIJA JUDITH WALKER (Richard-VVagner Str. 20) Do 23. oktobra so na ogled grafike Herberta Breiterja in plastike Christopha Stangla. GALERIJA CARINTHIA Do 23. t. m. razstavlja Gerit Loschnig. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00. ŽELEZNA KAPLA Muzej Persman, muzej zgodovine koroških Slovencev je odprt od torka do nedelje, od 8. do 18. ure. SPIHAL OB DRAVI Do 22. oktobra razstavljatav galeriji na Gradu Porcia Janez Bernik in Gustav Januš. BEGUNJE V galeriji Avsenik razstavlja svoja dela Valentin Oman. domači šport Danes Nedelja, 17. oktobra 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Gorici: Juventina - Flumignaiio; 15.00 na Proseku: Primorje - Monfalcone 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Pasianu: Pasianese - Zarja; 15.00 v Briscikih, dom Ervatti: Portuale - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Kras; 15.00 v So-vodnjah: Sovodnje - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Pavii di Udine: Paviese - Mladost; 15.00 v Gradežu: Grado - Dolina; 15.00 v Dolini: Breg - Stock NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Domio NAJMLAJSI 10.30 v Repnu: Triestina - Bor ZAČETNIKI 10.30 v Zavljah - Triestina - Zarja Adriaimpex A; 10.30 v Sesljanu: San Marco - Mladost KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Briscikih, dom Ervatti: Bor Radenska -B asket Martignacco DRŽAVNI KADETI 11.00 v Ronkah: Acli Ronchi - Bor Radenska ODBOJKA DEŽELNI POKAL - MOŠKI 11.00 v repnu: Club Altura - Soča Sobema KOLESARSTVO 9.30 v Trstu, Ul F. Severo/Marconi: dirka cik-loamaterjev na kronometer Trst - OpCine ( nastopa tudi Adria) Jutri Ponedeljek, 18. oktobra 1993 KOŠARKA MLADINCI 18.30 pri Briscikih, tel Ervatti: Kontovel - Ital-monfalcone Pojutrišnjem Torek, 19. oktobra 1993 KOŠARKA MLADINCI 18.15 v Gorici, Ul. Campagnuzza: Arte - Jadran TKB Obvestilo SfflNKAI KARATE KLUB obvešCa, da se jutri, 18. t.m. prične tečaj samoobrambe, ki bo dvakrat na teden (ob ponedeljkih in Četrtkih od 21. do 22. ure) v telovadnici Silvestri v naselju Sv. Nazarija na Proseku. Sporoča tudi, da še sprejema vpisovanja za tečaj »streatchinga«, ki je ob petkih od 20. do 21. ure v istem kraju. Vpisovanje neposredno pred vadbeno mo. H TRIESTINA / PROTI MASSESEJU Prvič gol in tri točke na Roccu? Triestina in Chievo imata po petih kolih nogometne C lige najboljšo obrambo v ligi, vendar so si Tržačani s tem primatom doslej bolj malo pomagali, ker je njihov napad skrajno jalov, novo pravilo, po katerem velja zmaga tri točke, pa v bistvu ne favorizira veC tistih moštev, ki praviloma ne zgubljajo (kot Triestina, ki je še nepremagana), temveč tista, ki dosegajo najveC zmag. Tako je Buffonijeva vrsta danes v domačem srečanju proti Masse-seju prisiljena zmagati. Tržaški navijači so že precej nestrpni. V dosedanjih dveh srečanjih na »Rocco« nogometaši Triestine še niso okusili slasti zmage, povrhu pa niso dosegli niti še enega gola. Zal, trener tudi tokrat ne bo mogel poslati na igrišče popolne postave. Vnovič bo manjkal vratar Faccio-lo, Cigar zdravstveno stanje že precej Časa ni najboljše, še vedno pa bo odsoten tudi masivni napadalec La Rosa, ki ga bo Buffoni bržkone še posebej pogrešal, posebno Ce bo morala Triestina oblegati nasprotnikova vrata. Med tednom sta manj trenirala tudi Danelutti in Soncin, ki bosta v naj- boljšem primeru sedela na klopi za rezerve. Ker ima Bzffoni štete može lahko predvidevamo, da bio igral s sledečo postavo: Drigo, Sottili, Milanese, Pa-squaletto, Cerone, Ter-raciano, Casonatao, Conca, Marsich (ali Caruso), Romano in Riz-zioli. Massese je letos precej obnovil moštvo, posebno v napadu. Odšli so odlični Murgita in Romairone, namesto njiju pa je društvo najelo Ghezzija in Enza. Med boljše posameznike velja omeniti tudi branilca Fabiana, ki je že dosegel dva zadetka. V moštvo so vključili precej mladih iz društvenega zaledja. Buffoni je prepričan, da bo Massese igral zelo obrambno z edinim ciljem, da osvoji točko. Massese je doslej iz lastne mreže pobral že pet žog, je torej zelo ranljiv, toda hkrati je pet golov tudi dosegel, zato ga ne gre podcenjevati. Včerajšnji rezultat: Pro Šesto - Spal 0:0. Današnji spored: Bologna - Chievo, Carpi -Pistoiese, Carrarese -' Spezia, Como - Prato, Fiorenzuola - Mantova, Leffe - Empoli, Palaz-zolo - Alessandria, Triestina - Massese. 2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA / NA SPOREDU DVA DERBIJA V Sovodnjah in Trebčah Gaja in Kras na točko Z remijem bi bili zadovoljni tudi Trebenci, Sovodnje no zmago Sovodenjci računajo na zmago (Foto KROMA s teke z Roianesejem) Primorec - Kras Današnji 15. prvenstveni derbi med Trebenci in Krašovci bo gotovo pritegnil navijače obeh ekip, saj se v Trebčah obeta hud boj za točke in prav zaradi tega je vsaka napoved tvegana. Rezultat je torej skrajno negotov, čeprav imajo Trebenci, ki igrajo doma, rahlo prednost. Iz naših arhivov smo ugotovili, da sta prvih 10 derbijev ekipi igrali v sklopu 3. AL, zadnje štiri pa v 2. AL. Obračun teh spopadov je precej izenačen, šest zmag si je zagotovil Primorec, petkrat so slavili Krašovci, trikrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu (dvakrat brez gola). Kot zanimivost bi morda omenili, da je Kras presenetil Primorec v Trebčah že dvakrat in sicer 17.11.85 (0:1) ter 8.10.89 (1:2). Glede golov pa jih je v dosednjih 14 derbijih skupno padlo kar 44, Primorec jih je dal 27, Kras pa 17. Rekord zadetkov pripada 4. derbiju (29.5.77), ko je Primorec doma premagal Kras s teniškim izidom 6:3. Za napoved o derbiju pa smo vprašali oba predsednika. Kralj Bogdan (Primorec): »Prejšnjo nedeljo smo bili v Palazzolu precej prizadeti, ne zaradi poraza, temveč zaradi nesramnega obnašanja oziroma izzivanja občinstva. Poleg običajnih psovk so nam tokrat poškodovali tudi nekaj avtomobilov in zaradi tega smo o vsem tem obvestili nogometno zvezo. Prepričan sem, da bo ekipa odločno reagirala in zadovoljila svoje zveste navijače, ki bi se sprijaznili tudi z delitvijo točk. Kar se tiče postave, mislim, da ne bo večjih sprememb. Po vsej verjetnosti bo trener potrdil nedeljsko postavo. Kras je brez dvoma dobra ekipa, ki ima vse možnosti, da se poteguje za sam vrh lestvice in prav zaradi tega bi bili mi v tem derbiju zadovoljni tudi s točko.« Vinko Gregoretti: »Kot v vsakem derbiju je tudi tokrat v prvi vrsti važno, da neporaženi zapustimo igrišče, Ce pa nam bo uspelo kaj veC, je seveda dobrodošlo. Bistvenih novosti v postavi ne bo. Vrnil se bo vratar Mar-tallani in verjetno Cuca-rich, ki je bil poškodovan. Zavedamo se, da smo pred težko preizkušnjo, ker je trener Primorca Colavecchia lani vodil našo ekipo in zato dobro pozna vse nogometaše Krasa. Trebenci so sicer letos dobro zaceli, saj nedeljskega poraza v Palazzolu ni mogoče imeti za spodrsljaj, kerpravijo, da Palz-zolo skoraj nima tekmecev v tej skupni, posebno ko igra na domačih tleh.« Sovodnje - Gaja Sovodenjsko igrišče bo danes prizorišče derbija, ki nima tradicije, saj bo to šele tretjič, da se pomerijo Sovodenjci in gajevci, vedno v 2. AL. Prvi derbi smo zabeležili v sezoni 91/92, kot v Sovodnjah (15.12.91), tako na Padricah (26.4.92) je obrakrat zmagala Gaja 1:0 z goloma Vola, oziroma Čermelja. Naj pri tem sicer dodamo, da sezona ni bila preveč uspešna za Gaj o, ki je izpadla iz lige, medtem ko so v tej sezoni Sovodenjci, ki jih je vodil trener Modila, končali prvenstvo na 10. mestu z 28 osvojenimi točkami, potem ko so bili v prvem delu srečanja na sedmem mestu s 15 točkami. Gaja, ki je prejšnjo nedeljo nasula Fossalonu kar 11 golov, bi se v Sovodnjah zadovoljila tudi z neodločenim rezultatom. Trener Privileggi sicer glede postave ne bi smel imeti problemov, ker ima na razpolago vse nogometaše razen Vengusta, ki je poškodovan. (BRUNO RUPEL) Pri Sovodnjah z veliko mero optimizma pričakujejo današnji derbi in upajo, da jim bo šlo na roko tudi vreme. Razmočeno igrišče jim ne odgovarja in raje igrajo na suhem igrišču, kjer lahko pride do izraza tehnična pripravljenost ekipe. Na derbi se posebej niso pripravljali in kot nam je povedal Luciano Fajt, med tednom na treningih večjih problemov ni bilo. Poškodovanih in kaznovanih igralcev ni in Čeprav Gaje ne poznajo preveč dobro, so prepričani v poln uspeh. STEFANEL / V TRSTU PROTI MONTECATINIJU AMATERSKI NOGOMET / VRSTA ZANIMIVIH SREČANJ SD SOKOL obvešCa, da so treningi odbojke za letnik ’82 in mlajše ob ponedeljkih in Četrtkih ob 14.30, za letnik ’80 in . ’81 ob ponedeljkih ob 16.00 in ob petkih ob 14.00 v občinski telovadnici v Nabrežini. SZ SLOGA obvešCa, da v telovadnici openske srednje šole S. Kosovel poteka teCaj otroške telovadbe in miniod-bojke za osnovnošolce, ki ga vodi prof. Franko DrasiC. Urniki: ob sredah od 17. do 18.30 in sobotah od 15. do 17. ure. Vpisovanje neposredno v telovadnici. SD BREG Otroška telovadba - ob torkih in Četrtkih od 16.00 do 17.15. TeCaj je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. Minikošarka: treningi so ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30. TeCaj je namenjen fantom letnika 1986 in starejšim. Miniodbojka: treningi so ob ponedeljkih in Četrtkih od 17.30 do 19.00. TeCaj je namenjen dekletom letnika 1985 in starejšim. Mininogomet: treningi so ob ponedeljkih in Četrtkih of 17.00 do 18.30. TeCaj je namenjen fantom letnika 1986 in starejšim. Vsa dejavnost poteka v občinskem športnem centru v Dolini. SK DEVIN organizira začetniške in nadaljevalna smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini s pričetkom v Četrtek, 21. t. m. Za prijave vprašti po Stojanu, tel. št. 220423. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. SK KRAS - namiznoteniški odsek obvešCa, da se v Športno kulturnem centru v Zgoniku odvijajo ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.15 redni treningi v namiznem tenisu za začetniško skupino, ker je še nekaj prostih mest vabimo vse zainteresirane, da se nam Cimprej pridružijo v zgoraj navedenih dneh in urah in prijavijo trenerju. ZVU TS - področni odbor zamejstvo organizira 3. novembra skupno smuko vseh zamejskih vaditeljev v Molltalu v Avstriji. Možna tudi prenočitev. Prijave do 23. t. m. Informacije na tel. št. 425105 in 226271. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča, da se je začela rekreativna telovadba za odrasle. Poteka vsako sredo od 17. do 18. ure v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro v Ul. DAnnunzio 48. Vodi prof. Tine Kraševec. Vabljeni! Za informacije Vesna Tul. tel. št. 271862. SZ BOR sporoča, da se bo rekreativa telovadba za starejše rekreativke začela v torek, 19. t. m., ob 17. uri. Brez centra Lampleya Scavolini ugnal Treviso V bolonjskem derbiju tesno zmaga Bucklerja Novosti pri sestavi Primorja Vesna in Zarja v prednosti Neugoden nasprotnik za Juventino -V 3. Al Brežani za vrh Jan Budin je na pripravah mlade reprezentance do 20 let v Cervii. Selektorje Ettore Messina Kot v Caserti! Tudi v današnjem srečanju v Trstu proti Bialettiju iz Montecatinija bo tržaški košarkarski prvoligaš Stefanel igral brez svojega temnopoltega tujca Lemona Lampleya, ki si je v prvi minuti dvoboja s Caserto pretegnil mišico na nogi. Zdravniški štab se boji, da bi se lahko poškodoba ponovila, Ce bi Lampley začel prehitro igrati, verjetno pa je k sklepu, da bo miroval, odločilno vplivala tudi sl;V % Uk ■ : RUBRIKE Nedelja, 17. oktobra 1993 Pisalo se je leto 1922 Govori radio London British Broadca-sting Company, londonski radio, so ustanovili 18. oktobra 1922. leta. Prostore za radijsko postajo so si uredili na Savoy Hillu blizu Stranda v Londonu, mesec po ustanovitvi pa so zaceli oddajati program. Vesti in glasba so bili takrat, tako kot tudi danes, glavna sestavina programa. Sodobni inženir elektronike bi se ob teh sprejemnih in oddajnih napravah samo nasmehnil, toda takrat so bile vrhunec tehnologije. Prvi napovedovalci so morali obleci smoking, kadar so obvešCevali poslušalce, kajti generalni direktor John Reith je bil prepričan, da bi postali preveč domači, Ce bi pri tako pomembnem delu nosili navadne obleke. Leta 1927 je postal British Broad-casting Company znameniti BBC. preblisk Upati si - to je cena napredka. (Victor Hugo) NUMEROLOGIJA veraSega Magični krog dnevov v mesecu m Vsak dan v mesecu ima svojo posebno numerično vibracijo, od česar je odvisno naše splošno razpoloženje, življenjski ritem, pa tudi samo življenje Vsak dan v mesecu ima svojo posebno numerično vibracijo, od Cesar je odvisno naše splošno razpoloženje, življenjski ritem, pa tudi samo življenje. Vse je namreč odvisno od astralnih, kozmičnih trepetanj v danem trenutku. Numerična vibracija ima poseben vpliv na dan rojstva vsake osebe posebej. Število življenjskega cikla je osnovno, ključno število vaše osebnosti. Število dneva vašega rojstva vas predstavlja tako, kot vas vidijo drugi; to število je nu-merološki ekvivalent astrološkega vpliva. Dan rojstva je neodvisen od meseca in leta, v katerem ste rojeni. Rojeni na prvi dan v mesecu Imate lastnosti vodje, odlikuje vas pogum, podjetnost in smisel za organizacijo, ste zelo aktivnega in bleščečega duha in kreativnega uma. Ker ste samozavestni, se zavedate svojih sposobnosti in se nikoli ne izogibate pogledati težavam v obraz. Podrejanje ali izvajanje ukazov je vašemu značaju tuje. Na zunaj delujete tiho, umirjeno, polni ljubezni in topline do soljudi; vendar, okolice ne prenašate dobro, saj ste sami sebi zadostni, v družbo pa zahajate le iz nuje. Ker ste svojeglavi -in ta lastnost je za vas osebno pozitivna -, imate največ težav pri sodelovanju z drugimi; vselej pričakujete, da se bodo uresničile vaše zamisli. Rojeni na drugi dan Ste izreden sodelavec in partner, kakšnega si je mogoče samo želeti. Vaša vloga v življenju je, da uveljavite ideje in projekte drugih, kar pa ne pomeni, da ste prikrajšani za ustvarjalno izvirnost, saj je prav vaša inovativnost najboljša pot za uresničevanje idej ljudi, s katerimi sodelujete. Vaša narava je nežna in Čustvena in svojih občutkov nikoli ne skrivate. Sicer ste premišljeni, pozorni, nesebični in polni razumevanja. Čeprav niste karierist, ljudje lahko dobijo o vas tak vtis, ker si napaCno razlagajo vašo pripravljenost, da pomagate drugim. Zato ne dovolite, da se kdorkoli okoristi z vašimi plemenitimi občutki in zlorabi vašo nesebično naravo. Rojeni na tretji dan Popularnost in stiki s številnimi ljudmi vam jemljejo dragocen Cas; radi imate družbo in se vselej trudite biti ob vsaki priložnosti Čimbolj zabavni. Vaš smisel za humor in vaš šarm vam omogočata, da ste vedno v središču pozornosti. Vsestransko ste nadarjeni, med drugim za mnoge umetnosti, vendar niti enega daru ne razvijete do konca, ker ste pomalem vetrnjak. Tako razsipljete svojo ustvarjalno energijo in se izgubljate v lahkotnem življenju. Vseeno pa vas imajo ljudje zelo radi in ste povsod dragocen gost. Rojeni na Četrti dan Ste na dobrem glasu, zaupljivi in zanesljivi in sposobni postaviti temelje na raznih področjih. Vaše življenje je živahno in ustvarjalno, zelo ste praktični in nenehno delate za dobro človeštva. Precejšen uspeh imate v, poslih materialne in praktične narave. Nikoli se ne izogibate dolžnostim in vse opravite o pravem času. Ker je kvadrat simbol števila štiri, boste najbolje duhovno napredovali znotraj kvadrata, Ce pri tem ne boste okovani s fizičnim svetom. Rojeni na peti dan Vaša narava je nemirna, radi imate spremembe in raznolikosti, ste zelo vsestranski. Pri vsem ste spretni in dober govornik, odlikujejo vas naglica, učinkovitost in jasnost. Temperamentni ste, čutni, zelo kritični, vaša duša pa je topla, nežna in Čustvena. Nestalni ste, bežite od ene do druge izkušnje, od vsakogar posrkate lepoto in življenjski sok, na koncu pa vse skupaj obdate s svojo modrostjo. Naklonjeni ste ezoteriki, magiji in okultnim naukom, leži vam umetnost. Ste sanjač in pesnik življenja; živite za ljubezen in od ljubezni. Rojeni na šesti dan Vse vaše življenje je vrsta napredujočih korakov, saj iz vsake izku-šnjave potegnete koristne nauke, s Čimer utrjujete svoj značaj in krepite svojo individualnost. Predani ste dru- žini in ena od vaših sanj je, da osrečite tiste, ki jih ljubite. Prepričani ste, da ljubezen lahko nadvlada prav vsemu, da se z ljubeznijo zmaguje, in ta vera vas bo v življenju vsekakor nagradila. Zelo pomebna sta vam delo in vsestranska harmonija. Rojeni na sedmi dan Vaša narava je mirna in nevsiljiva, bolj pa ste zainteresirani za globlje in skrite vsebine življenja kot za njegove površinske manifestacije. Malo ljudi vas povsem pozna, saj ne kažete svojih občutkov in srca. Nagnjeni ste k mistiki in vzhodnjaški filozofiji kakor tudi k lepim umetnostim. Prezirate materialni svet in verjamete, da sta duh in duhovnost nad vsem. Poleg vsega tega ste po naravi zelo resni in studiozni. Rojeni na osmi dan Ste poosebljenje človeka, ki uresničuje zakone življenja. Sposobni ste za številne vidike organizacije, z lahkoto opravljate vsa materialna dela, zlasti tista, ki so vezana na pridobivanje denarja. Veliko razumevanja imate za Člo- veške težave in nikomur ne odrečete pomoči. Radi se žrtvujete za druge, zlasti za svoje najbližnje. Rojeni na deveti dan Odlikujejo vas čustvenost in širokosr-Cnost, toplina in toleranca. Imate bogate življenjske izkušnje in široka obzorja. Nagnjeni ste k okultizmu, magiji, spiritizmu in alkimiji. Cenite književnost, glasbo in poezijo. Na svojih pogostih popotovanjih boste srečali tudi osebo svojih sanj, s katero boste nadaljevali v dvoje, saj vaju bo veliko skupnega vezalo na duhovnem in raziskovalnem planu. Odlikujejo vas tudi ljubezen, razumevanje in skladnost. Rojeni na deseti dan Ste bitje sprememb, alkimist življenja. Kot malokdo uspevate zlo spremeniti v dobro, sovraštvo v ljubezen, grdo v lepo. Vedno ste vedri in polni optimizma, sposobni ste vodenja; vse vajeti držite v svojih rokah. Verjamete v nemogoče, in ne samo, da verjamete: takšne vaš kažejo tudi vaša dela. (se nadaljuje) ŠAH < o o j < Z h 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h 1) Karpov - Geller / Moskva 1981 Beli ima aktivnejšo pozicijo, vendar tudi črni ni brez taktičnih možnosti. Na primer: l.Dg4? Se3+! 2.fe3 Dd3: in črni zmaga! Vendar pa se Karpov, ki je na potezi, ne pusti presenetiti in v nadaljevanju krene v matni napad, ki ga uspešno zaključi! 2) Ree - Svešnikov / Wijk aan Zee 1981 Vpad črne dame v beli tabor preprečuje bela dama na tretji vrsti. To pa Črnega, ki je na potezi, ne moti in nadaljuje napad na belega kralja. Razplet v nastali poziciji je poučen in zanimiv! Spoznali boste nov način slabitve rokadnega položaja nasprotnika. mm z3(rz i+njpj: lja'9 +•' ijj zm‘9 OJ jop a df as ijaq ui +:£qa IWP +:£a7 ZSI'£ +£S(j-'Z ourop pnlpfA ojSi a gaj.-z od ui neaj-1 OADfupjj afnAjJz imo sjsja a/jarj afpdnz ousadsn dz Z aSojou Aajjsau ■auiDp aujo oIia} -jloASO viuojizo motom z jzojS +870'9 8jn +ZqG'S zfy +SqTP 83)1"£ ON nopA af as iujo ui +:gqa'£ 8fy +:g§QZ 'maf[njq mirna s otoungoiqo ga ou ipaunf jgomod qo p[ ‘gg - po ui /p - iq ipiuoSoip ou aaA -oj ui omop D[aq pom gadi d op apud :zfy"'l od ur pzjj'1 zf nl[od ou Djaupf dz oADfupjj afnApz Aodmj l aSojou AOjrsaj POTI PO PERUJU (3) Janin Klemenčič Gringo na svetleči poti Ponoči bi se verjetno dalo kljub obupni cesti malo spati, ce ne bi avtobusa vsakih nekaj kilometrov ustavljali. Vsakokrat so prižgali vse luCi, izstopajoči pa so se počasi drenjali skozi nepopisno gnečo in nam, ki smo imeli to srečo, da smo sedeli, postavljali na glavo svoje košare in cule, včasih tudi šop banan ali šop za noge zvezanih kokoši. 2e tako ne najbolje razpoložena sva zjutraj v Ayacuchu izvedela tole: Sendero luminoso je spet pobil nekaj potnikov in zato zaenkrat ni avtobusov naprej. Prvi avtobus, ki bo morda vozil, bo odpeljal v petek popoldne. Bil pa je torek zjutraj! Kaj pa zdaj? Druge poti ni - edina možnost, ki ostane, je vrniti se v Limo in potovati po obali. Pa se je le pojavil rešitelj: kamion, ki je sicer dražji od avtobusa in hudo neudoben, zato pa bo odpeljal že čez pol ure. No ja! Vožnja bo trajala kakih deset ur - morda manj, od Andahuaylasa naprej pa bo prav gotovo vozil kak avtobus. To so obljubljali že prejšnji teden. Upajmo, da imajo tokrat prav. Prvih nekaj ur sem stal in se z vsemi štirimi držal za ograjo in za osrednji drog. Kasneje sem si prizadeval sedeti na moji spalni vreCi, pa mi to ni najbolje uspevalo, ker je kamion precej poskakoval po kamniti cesti, moj sedež pa ni hotel držati ritma z njim. Včasih smo s kamnite zavili na zemeljsko pot. Tam nas je sicer manj premetavalo, ampak enkrat se nam je to krepko maščevalo. Tisti, ki poznajo Murphyjev zakon, vedo, da stvari nikoli ne gredo tako slabo, da ne bi mogle iti še Slabše. Več kot dvajset minut smo porivali kamion naprej in nazaj, preden smo ga izkopali iz blata. Na policijske kontrole smo se kmalu navadili -v vsaki vasi je bila rampa, kjer smo se ustavili, voznik ali njegov pomočnik je uslužno tekel v kolibo, kjer je bil policijski ali vojaški general- Lame so »najboljše prijateljice« Perujcev (Obe fotografiji: Janin Klemenčič) štab, potem pa se ponavadi dolgo, dolgo ni zgodilo nic, le pomočnik je sem ter tja pritekel in odtekel. Navsezadnje se je primajala še njegova visokost dežurni (v precej posvaljkani uniformi), nas zaničljivo premerila, se malo znesla nad enim ali dvema kmetoma, se še.malo važila okrog šoferja, nas pustila še nekaj minut Čakati, potem pa končno le milostljivo pomignila, mi pa smo hvaležno odropotali naprej mimo še dveh ali treh gr-dogledih stražarjev: ker so vasi tam zgoraj k sreči precej redke, smo vedeli, da bo vsaj naslednje pol ure mir. »Kam pa greš?« se je zadrl oficir na našega voznika. »Ali ti nisem že prejšnji teden povedal, da tukaj do nadaljnjega ni nobenega prehoda vec? Vsi dol s kamiona, « se je obrnil proti nam in nisem se mogel načuditi, kako strumno so vsi zaceli skakati dol in brskati po culah ter vlekli ven svoje dokumente. »Najbrž bomo morali nazaj,« mi je pojasnil sopotnik, ko sem ga vprašal, zakaj so vsi tako zaskrbljeni. Upal sem, da se moti, kajti drugega za drugim so nas spuščali skozi rampo in zelo natančno pregledovali papirje in pisali sezname. Trajalo je skoraj uro. Spet smo Čepeli na drugi strani in upali, da bodo spustili še tovornjak. Vendar namesto odrešilnih besed je naše upe pokopal uniCujoC: »Nazaj!« Krasno! Čaka nas najmanj tri do štiri dni vožnje nazaj do Lime, potem pa lahko šele začnem svojo pot! Sli smo nazaj do kamiona in sklenili, da še ne bomo obupali. Prva delegacija se je od glavnega šefa vr- nila z dolgim nosom. Tudi šofer se ni dosti bolje odrezal. Tretja sva bila na vrsti midva, kot edina predstavnika gringovske rase. Medtem ko sem vojakom na široko razlagal o tradicionalno imenitnih odnosih med našima državama in o svojih neagresivnih turističnih namenih, so pritisnile še senjore- s polcilindri na glavah in tulečimi otroki na hrbtu. Vojakom pac navsezadnje ni preostalo drugega, kot da popustijo in najdejo kompromisno rešitev: dva oborožena vojaka bosta šla z nami skozi najnevarnejše področje in izstopila Cez slabo uro. Kako sta prišla nazaj, ne vem, še manj pa mi je jasno, kako se je naslednji dan vrnil naš tovornjak. Na eni od vojaških kontrol sva se morala vpisati v knjigo. V zadnjem mesecu in pol je šlo tod mimo samo pet gringov: trije Švicarji in dva Spanca. Skoraj polnoč je bila, ko smo na pol zmrznjeni parkirali v Andahuaylasu. Končno postelja po dveh dneh brez spanja, pa še samo dolar in pol stane. To, da v sobi temeratura ni bila dosti nad ničlo in da v hotelu - kot ponavadi -ni bilo vode, me ni preveč prizadelo. Dosti bolj žalostno je to, da bo treba vstati že ob pol šestih. Ko sva zjutraj odhajala, so bile vse hiše še zamrznjene, suha trava pa pokrita s slano. Neverjetno, kako je avtobus udoben v primerjavi s kamionom. Pravi užitek je skozi šipo gledali v svet in sedeti na sedežu. Če bo vse po sreči, bova zveCer že v inkovski prestolnici. Cuzco, prihajava! (konec) KRIŽANKA Vodoravno: 1. ime italijanskega klasicističnega kiparja Canove, 8. prebivalka večjega naselja, 10. reka na severozahodu Nemčije, 11. pripadnik ene najveCjih etničnih skupin v Južni Ameriki, 12. ime ameriškega plavalca Biondija, 14. lahek stožčast šotor prerijskih Indijancev, 15. ime francoske filmske igralke Aimee, 17. podložnik v starih Atenah, 18. zdravilna travnata rastlina, 20. avtomobilska oznaka Karlovca, 21. kemijski znak za radij, 23. ena od pisav imena sirskega mesta Haleb, 25. nekdanji turški ve-likaš, 27. mesto v jugovzhodni Turčiji, 30. pretep, 32. nekdanji bolgarski vladar, 33. Človek od rojstva do začetka spolnega zorenja, 35. nemški meščanski filozof (Georg), 36. italijanski kipar (Lorenzo), 38. mineral z Alaske. Navpično: 1. glavno mesto Jordanije, 2. starosta v kaki družbi, 3. začetnici nekdanjega telovadca Šrota, 4. očak, 5. zgornji del stopala, 6. Eskim, 7. kar kapne od sveče, 9. mesto na japonskem otoku Honšu, 10. ime slovenske pevke Prodnik, 13. slovenski politik in publicist, začetnik modernega slovenskega alpinizma (Henrik), 16. lepotna rastlina, 19. ime hrvaške pevke Ukraden, 21. okusen morski rak, 22. ime angleške pisateljice detektivskih romanov Christie, 24. stalni vetrovi, ki pihajo pri tleh iz subtropskih proti ekvatorialnim področjem, 26. francoski diplomat in publicist (Adolphe) (iz Crk vilar), 28. pelikan, 29. star Slovan, 31. bivalni prostor, 34. obžalovanje, 37. kratica humanitarne organizacije. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 S 14 15 16 • 17 ' 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 : 33 34 • 35 36 37 38 OPfSBpa ‘pieqiqy) ‘}sv ‘qoi}o ‘uasv ‘sabi ‘Buepv ‘b8b ‘da j v ‘br ‘V tl ‘tremi ‘qnouv ‘idr; ‘pepj ‘qBniy ‘srag ‘mpreosera ‘oraojuv :ouAeiopoA AausaH EVROPA / KREPITEV ANTICIKLONA ALPEJADRAN / PONOVNO POSLABŠANJE Vremenska slika Nad severnim Balkanom ter severnim in vzhodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se pomika čez Slovenijo, Nad nase kraje doteka z jugozahodnikom toplejši in spet vlažen zrak. F^| F^i f>r* topla hladna okluzila fronta fronta C A sred lice sredlSCe ciklona anticiklona TEMPERATURE AU>E JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 8/18 HELSINKI A/4 TRST 14/19 STOCKHOLM -3/6 CELOVEC 4/16 K0BENHAVN 3/10 BRNIK 6/16 MOSKVA 9/20 MARIBOR 8/20 BERLIN 3/8 CELJE 6/19 VARŠAVA 6/17 NOVO MESTO 6/19 LONDON 0/11 NOVA GORICA.. 10/20 AMSTERDAM 3/11 MUR. SOBOTA 6/18 BRUSELJ 4/11 PORTOROŽ 12/20 PARIZ 5/12 POSTOJNA 9/17 DUNAJ 11/19 ILIRSKA BISTRICA. 8/18 ZuRICH 3/18 KOČEVJE 6/18 ŽENEVA 5/15 ČRNOMELJ - 5/20 RIM 13/25 SLOV. GRADEC.. 4/17 MILAN 10/20 BOVEC 7/- BEOGRAD 9/27 RATEČE 2/14 BARCELONA 10/21 VOGEL - 4/6 ISTAMBUL 17/24 KREDARICA -21-2 MADRID , 10/14 VIDEM 10/20 LIZBONA 13/17 GRADEC 6/17 ATENE 16/28 MONOŠTER 7/16 TUNIS 19/27 ZAGREB 7/20 MALTA 20/28 REKA 14/20 KAIRO 22/32 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.22 in zaSlo ob 17.13. Dan bo dolg 10 ur in 51 minut Luna bo vzšla ob 8.51 in zašla ob 18.20. Luna je v znamenju Skrpijona. Zalivamo. Sadimo trajnice. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 12°C, Sava (Radeče) 12°C, Savinja (Laško) lž^C, Ljubljanica (Moste) 11,5°C, Bistrica (Sodražica) NP, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,7°C, Gradascica (Dvor) NPC, Iška Dska) 10,ZT. PUMOVANJE Danes: ob 3.45 najnižje -31 cm, ob 9.48 najvišje 56 cm, ob 16.29 najnižje -61 cm, ob 22.50 najvisje 33 cm. Jutru ob 4.17 najnižje -23 cm, ob 10.17 najvisje 50 cm, ob 17.05 najnižje -56 cm, ob 23.35 najvisje 28 cm. Slovenija: zahodnih krajih do 23 °C. Zmerno do pretežno oblačno Sosednje pokrajine: bo, popoldne in zvečer bodo Pooblačilo se bo, predvsem ponekod manjše padavine, v krajih zahodno in severno Najvišje dnevne temperature od nas bodo občasno že pa-bodo od 16 do 21, v severo- davine. V Sloveniji: Oblačno bo z Obeti: V torek bo večino-občasnimi padavinami, ma suho in hladno. Na Primorskem bo pihala burja. Hladneje bo. RAZMERE NA CESTAH v SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet po notranjosti države poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. VREMENSKI POJAVI Genovski ciklon Andrej Kranjc Slovenija je glede na velike vremenske sisteme, ki potujejo čez oceane in celine in merijo v horizontalni smeri nekaj tisoč kilometrov, le majhen košček zemeljske, površine, saj je razdalja med njenima skrajnima točkama samo dobrih 250 kilometrov. Kljub temu pa imajo lahko ti veliki sistemi na različnih koncih Slovenije različne učinke. Tako so dokaj pogosti primeri, ko je na Primorskem lepo, sončno vreme, v večjem delu ostale Slovenije pa je oblačno, lahko tudi s padavinami, ali pa zamegljeno. Včasih, predvsem pozimi, je situacija obrnjena: Primorska je v megli, medtem ko je drugod lepo vreme. Velike razlike so lahko tudi med vzhodnim in ostalimi deli Slovenije. Seveda imamo tudi primere, ko je po ceh Sloveniji enako vreme; to je na primer ob poletnih anticiklonskih situacijah, ko je povsod jasno, ali ob prehodih obsežnih, izrazitih frontalnih sistemov, ko po celi državi dežuje. Danes si bomo ogledali eno od situacij, ko je vreme na enem koncu Slovenije drugačno kot na drugem, in sicer, ko imamo v zahodnem delu izdatne pa- davine, drugod pa jih je le malo ali pa jih sploh ni. Do tega pride navadno, ko prehod fronte prek Alp ni »gladek«, ampak fronta pri tem zavalovi in na njej nastane tako imenovani sekundami ciklon v severnem Sredozemlju, njegovo središče pa je nad Genovskim zalivom. Ti cikloni so v hladni polovici leta bolj pogosti kot v topli in tudi njihova življenjska doba je takrat daljša. V teh primerih se fronta, ki je iz severozahodne smeri prešla Alpe, v središču tega sekundarnega, Genovskega ciklona, »prelomi« in del, ki sega iz središča ciklona proti vzhodu, se pretvori iz hladne v toplo in se ob tem za nekaj časa ustavi. Ob tem pride pri nas do izdatnih padavin, kot smo že omenili, predvsem v zahodni Sloveniji. Ta ciklon je namreč relativno majhen in na vzhodno Slovenijo nima več neposrednega vpliva. V ciklon-skem kroženju pihajo nad nami od jugozahoda topli in vlažni vetrovi, vlaga, ki jo prinašajo ti vetrovi iznad Sredozemskega morja, pa omogoča izdatne padavine. Slika kaže razvit Genovski ciklon s frontalnim sistemom. Vir: SKICE VREMENA, Zdravko Petkovšek - Miran Trontellj / X Horoskop zapisal B. R. K. M J* kš& OVEN 21.3.-20.4: Danes boste spoznali, da vam ni bilo treba ničesar storiti; težnja po spremembi je bila le odraz notranjega nemira. Nedelja bo lagodna. Miren spanec. BIK 21.4 - 20. 5.: Kljub temu, da ne bo vse tako kot ste si zamislili, vas bo vendarle navdajal občutek polnosti. Nekaj se je namreč premaknilo. Globoko in trajno. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Najbolje bo, če gresta s partnerjem vsak po svoje - kajpak ne za vselej, samo danes. Kljub začetni ljubosumnosti se bo vajina zveza utrdila. RAK 22.6. - 22. 7.: Če boste v svoji trenutni izgubljenosti preveč obremenjevali svojega bližnjega, vas le-ta ne bo več podpiral. Če bo želel oditi, ga ne zadržujte. Vrnil se bo. LEV 23.7. - 23.8.: Na izlet je mogoče potovati tudi vase, ne le v okolico. Odličen kažipot za notranjo spremembo, je dobra knjiga in poglobljeno razmišljanje o vsebini. DEVICA 24. 8. - 22. 9. : Zbližali se boste s partnerjem kot že dolgo ne. S pogovari se bo vajina vez se bolj utrdila. Oprostili mu boste marsikatero napako. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Cel dan se boste ubadati s problemom, kako zapolniti praznino, ki vas obhaja. Zaljubljenost bi bila idealno mašilo. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ker se vam bo vzburilo telo, boste danes malce pretiravali. Pri vsem! Zavedajte se, da boste s prepolnim želodcem manj gibčni, zato bo užitek manjši. STRELEC 23. 11. - 21. 12. : Po burni noči težka glava. Danes si ne boste vzeli dovolj časa ne zase, ne za svojega bližnjega. Količina ne odtehta kakovosti, vsaj ne v ljubezni. KOZOROG 22. 12. - 20. 1. : Rinih boste nekam z vso vztrajnostjo - vendar sami. Morda je tako tudi bolje, kajti drugi ne bi imeli do-voj razumevanja za vaše probleme. VODNAR 21. 1. 19. 2.: Ste že opažih, da je nedelja vaš najbolj konfuzen dan? Ce se boste pričeti spopadati z vzroki, pa bo kmalu postala praznik miru in veselja. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ponavadi ste v vseh pomembnih stvareh dokaj samostojni. Danes pa se boste skoraj v celoti obesiti na partnerja, zaradi česar ga bo zabolela hrbtenica. ZDA / PO BIOGRAFIJI KENNEDYJEVEGA SINA________ John John razočaral vročekrvno Madonno NEW YORK - Madon-nin »Girlie show« je prejšnji večer v newyorškem Madison Square Gardnu razgibala pikantna zgodbica na račun mladega Johna Ken-nedyja. V biografiji o sinu ubitega predsednika, ki je tik pred izidom, namreč škandalozna rock zvezda trdi, da je »iti v posteljo z Johnom Johnom enako, kot iti v posteljo z otrokom«. V knjigi z naslom »Sinji princ: zgodba Johna Ken-nedyja jr.« avtorica Wendy Leigh pripoveduje o skrbeh Johnove matere Jackie Onassis zaradi razmerja med sinom in Madonno: »Pevkina osebnost jo je očarala, a hkrati tudi vznemirjala, saj je oživljala prikazen Marilyn Monroe.« Kot znano, so Ma-rilyn mnogi označbi za ljubimko ubitega predsednika ZDA. Toda nič skrbi: »John John je bil preveč normalen za Madonnin spolni okus.« Pevki je ta pozornost ne glede na tone laskala. »Uspela sem,« naj bi zaupala neki prijateljici, »šaj hoče Jackie O. vedeti vse podrobnosti o meni.« Toda po biografiji vse ženske vendarle nimajo Madonni-nega apetita: veliko je takih, ki spolne zmogljivosti predsednikovega sina nadvse hvahjo. V knjigi so navedene brazilske »bombe« Sonia Braga in Xuxu, igralka Sarah Jessica Parker in manekenka Juhe Baker. Mimo avantur pa je bila prava Johnova ljubezen vedno postavna Daryl Han-nah, neločljiva družica, ki bi po mnjenju časopisov morala vsak čas postati gospa Kennedy. Madonna se bo torej morala zadovoljiti z vlogo prijateljice. Prizor iz zadnjega Madonninega shovva (Telefoto AP) _____ZDA / OGROMNA NALOŽBA__ Bodočnost Las Vegasa v zmanenju piramide Ne samo hazarderstvo, tudi zabava Notranjost lasvegaškega turističnega kompleksa (spodaj) in dokaj kičasta zunanjost (zgoraj) (AP) LAS VEGAS - Bodočnost Las Vegasa se bo odvijala v znamenju piramide: včeraj so namreč v prestolnici hazarderstva svečano odprli ogromen turistični kompleks, ki je veljal skoraj 390 milijonov dolarjev. Kompleks ima obliko piramide, kjer na manjka niti sfinga. Napovedujejo tudi druge pobude, katerih namen je potolči- konkurenco kalifornijskih in floridskih turističnih centrov. Decembra bodo odprli MGM Grand Cotel Casino, v katerega so naložili milijardo dolarjev in v okviru katerega bo poleg igralnice tudi največji hotel na svetu. Skratka, Las Vegas noče več biti samo ogromna igrlanica, temveč tudi velik turistični kompleks.