Stev. 193, Trst, v petek 12. julija 1912 Tečaj XXXVI! IZHAJA VSAK DAN tadl »b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičkii, Dornbergu itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, eglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „Vedkumtijt možr NAROČNINA ZNAŠA >a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K i na it- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne czira. ■areenlaa nm nedeljsko ltdanj« „EDI*OSTI" ataa«: s« o*lo lato Kron 5-ao, u pol 1«U Kron 2-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*- vana pisma ao ne sprejemajo In rokopisi se oe vrafiaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list^ UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAX GODINA. Lasta* konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „E<¥noeta, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. roftno-hranllnltnl račun Stev. 841-652. TEUTOM li 11-57. BRZOJAVNE UESTI. Nedeljski izleti v Gorieo ~ nedovoljeni ? GORICA 11. Ob 11-30 ponoči. (Izv.) Govori se, da je politična oblast odredila, da se ne Izda dovoljenje za izlet v nedeljo, dne 14. t. m. v Gorico niti tržaški „Narodni delavski organizaciji", niti mazzi-nijancera, to pa zato, da se izogne konfliktom, ki bi mogli nastati ob tej priliki, Poleg mazzinilanskega društva, ki je priglasilo izlet v Gorico, da položi venec na spomenik pesnika Zoruttija, kar Je pa vsekakor le pretveza, je nameravalo v Gorico ta dan tudi večje Število italijanskih biciklistov in sploh takih elementov, ki bi hoteli povzročiti kaljenje javnega miru in reda. Da se izogne vsem tem eventualnostim, smatra kakor se govori, politična oblast za potrebno, da ne dovoli nikakega izleta v Gorico. Jutri bodo baje društvom, ki so prijavila izlet v Gorico, dostavljeni tozadevni oblastveni odloki, na podlagi katerih se izleti ne dovoljujejo. Resni in trezni italijanski krogi v Gorici obsojajo mazzinijansko protislovensko gonjo, želeč mirnega življenja obeh narodnosti druge poleg druge. Pripomba uredništva: Kakor doznajemo ob pozni nočni uri, ni stvar še definitivno odločena. Definitivno obvestilo dobe čitatelji gotovo v jutrišnji številki. Ogrska vladna stranka se ne razide. BUDIMPEŠTA 11. Ministrski predsednik ar. Lukacs je v klubu narod e stranke izjavil, da ne more biti o razpustu stranke govora. Stranka je sedaj složneja in edin-stveneja, nego kedaj poprej. Novi členi ogrske magnatske zbornice. BUDIMPEŠTA 11. Baron Ervin Rosner in urednik „Pester Llcyda" Sigmund Singer sta imenovana za dosmrtna člena magnatske zbornice. Koliko je bilo tujcev v Pragi. DUNAJ 11. (Izv.) Železniško ministrstvo je objavilo statistiko frekvence na železnicah ob priliki praških slavnosti koncem minolega meseca. Z vlaki je dospelo od 28. junija do 2. julija v Prago po državni železnici 597 800 oseb, pri čemer pa seveda niso računani potniki, ki so prispeli • z buštehradsko železnico. V Pragi je bilo torej ob slavnostnih dneh gotovo nad en milijon ljudi. Auffenbergova demisija ? BEROLIN 11. (Izv.) „Tagliche Rundschau" poroča iz dobro informiranih krogov, da je stališče avstrijskega vojnega ministra Auffenberga znatno omajano in da je v najkrajšem času pričakovati njegove demisije. Kornega poveljnika oklofatala. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Pred okrajnim sodiščem v Munkaču se je danes pričela senzacijonalna razprava proti gospodični Hirtovi, ki je tožena zaradi žaljenja časti, ker je oklofutala kornega poveljnika pod-maršala Boroevića. Zastopništvo razžaljenega kornega poveljnika Je prevzelo državno pravdništvo, češ, da Je bil žaljen v izvrševanju svojih poveljniških funkcij. Branitelj Hartiove |e odločno protestiral proti temu, da bi tožitelja zastopal državni pravdnik, češ, da večerja v častniškem kazinu ne spada med službene funkcije kornega poveljnika. Obtožena Hirtlova je odgovorila na . sodnikovo vprašanje, ali se čuti kriva, | da ne. Kot priča je bil zaslišan podpolkovnik Hennebert, ki |e izpovedal, da je slišal, ikako je klofuta počila, videl pa udarca ni. Nadaljna priča stotnik Schaudy je videl, | kako je obtoženka zasolila kornemu poveljniku klofuto za ušesa, in je slišal tudi besede, ki jih je Izrekla obtoženka, namreč: „Nesramen človek!" Korni poveljnik se je namreč izrazil proti podpolkovniku Hirtlu, čigar hči je obtoženka in ki je poročil svojo dolgoletno prijateljico, da je ta njegov čin sramoten ter da bi ne bil on, namreč korni poveljnik, če bi bil to vedel prej, nikdar dovolil, da bi bil Hirtl postal major. Rekel je celo, da je naravnost sramota, da se tak človek nahaja v regimentu. Sodišče je sklenilo pozvati še več drugih prič, med njimi tudi kornega poveljnika, podmaršala Boroevića samega. Zaradi tega Je bila razprava odgodena na nedoločen čas. Proti Čehom na Dunaju. DUNAJ 11. (Izv.) Dunajski mestni občinski svet si je dal včeraj predložiti imenik tistih občinskih uslužbencev, ki pri zadnjem ljudskem štetju niso navedli nemščine kot občevalni jezik. — Da varuje nemški značaj mesta, je sklenil občinski svet, da se smejo odslej sprejemati v mestno službo samo take osebe, ki se zavežejo, da ostanejo vedno Nemci! Mednarodni kongres za elektrologijo in radiologijo. PRAGA 11. Šesti mednarodni kengres za elektologijo in radiologijo je odložen na 3. oktobra t. I. Mladočehi ne odlože mandatov. PRAGA 11. (Izv.) „Narodni Listy" reagirajo na poziv narodnosocijalnega pesi, Švihe v „Češkem Slovu", naj mladočeški poslanci odlože svoje mandate, ter izjavljajo, da mladočeški poslanci niso pripravljeni odložiti svojih mandatov, ker so se v vsem držali kompromisa, ki so ga svoj čas i sklenili Mladočehi z narodno - socijalno stranko. Dalmatinska železnica. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Listi javljajo, da je ogrska komercijalna banka, ki je dobila koncesijo za gradnjo dalmatinske železnice, odstopila gradnjo tvrdki Giiinvvald & Schiffor za 6 In pol milijona. Predno bo torej dalmatinska železnica zgrajena, se bo že nekaj Židov pošteno obogatelo. Slovenec profesor na dunajski akademiji umetnosti. PRAGA 11. (Izv.) Arhitekt Plečnik, rodom Ljubljančan, ki Je bil dosedaj nameščen na praški akademiji umetnosti, je predlagan primo loco na mesto Otona Wagnerja za profesorja na dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti. Praško mestno posojilo. PRAGA 11. (Izv.) Kakor se je že poročalo, je praška mestna občina opustila namen* najeti posojilo pri francoskem bančnem konzorciju, ponudila ji Je namreč avstrijska „Bodenkreditanstalt" posojilo po ugodnejših pogojih, namreč po 4 V* %• Mesto Praga torej najame 10 milijonov pri tem zavodu, en milijon pa pri češki hranilnici. PODLISTEK. Novi pravoslavni vladika v Zadru. DUNAJ 11. Z odstopom vladike pravoslavne škofije zaderske dr. Mllaša, ki je bil prisiljen, da odstopi radi afere s pokojnim kotorskim vladiko Jovićem, je ostala stolica zaderskega vladike izpraznjena. Takoj po odstopu Milaševem so se pojavile razne kandidature za njegovega naslednika, a največ nade je imel profesor bogoslovja dr. Kalih. Ker je le ta definitivno odklonil ponujeno mu mesto vladike, so prišle v kombinacijo druge osebe. Kakor za najre-snejega kandidata smatrajo sedaj igumana Dimitrija B ankoviča, predstojnika samostana v Beočinu, ki je tudi poslanec v hrvatskem saboru. Štrajk koscev. BUDIMPEŠTA 11. Iz Lozonca javljajo, da Je na Lazi-pusti izbruhnil štrajk koscev, ker se jim daje manjša dnevnica, nego so pričakovali. Posreduje mestni sodnik, ki (e že 37 koscev obsodil na 15 dni zapora. Aviatik VVidmer v Belemgradu. BELGRAD 11. Tržaški aviatik Widmer je z Banjaškega letališča poletel v zrak. Polet se je posrečil in aparat je dosegel višino 600 metrov. Hrupni prizori v francoski zbornici. PARIZ 11. (Kor.) Ob razglasitvi izida glasovanja o volilni reformi Je nastal velik tumult. Več radikalnih poslancev je obmetavalo ministrskega predsednika Polncareja s psovkami. BUo je tudi „proč"-klicev, ki so jih pa potopile ovacije pristašev propor-cijenalnega sistema. Nemški kancelar. PETROGRAD 11. (Kor.) Državni kancelar Bethmann-HolIweg Je odpotoval v Moskvo. f Zvezni svetnik Deucher. BERN 11. Zvezni svetnik dr. Deucher Je sinoči umrl. Belgijski parlament. BRUSELJ 11. Senat in poslanska zbornica sta se sestala na izredno zasedanje v svrho verificiranja mandatov. Obglavljena. BROMBERG 11. (Izv.) Pred nekoliko meseci je kmetica Jakobiak pregovorila svojega l|ubimca, delavca Kaminskega, da sta zavratno umorila kmetičinega moža. Oba sta bila obsojena v smrt in sta bila danes v Vratislavi obglavljena, j £ Grozno maščevanje. VARŠAVA 11. (Izv.) V vasi Krugloje so sklenile tri kmetice se maščevati nad nekim dekletom v vasi, ki so Jo oboževali vsi fantje. Napadle so ponoči dekle, jo zvezale ter vlekle na polje, kjer so Ji polile obraz s kiselino, jo strahovito preteple in ji končno zasadile oster kol v trebuh. Dekle je smrtno nevarno ranjeno. Poživinjene Ženske so aretirali in izročili sodišču. Eksplozija v rudniku. PITTSBURG 11. (Pensilvanija). Danes predpoidne se je v rovu premogokopne družbe „Penn in Franklin" pri Mundsviilu (Zapadna Virginija) pripetila eksplozija, vsled katere je bilo ubitih osem premogo-kopov. Doslej so Izvlekli iz rova dva pre-mogopa, ki imata velike opekline. Rojalistično gibanje na Portugalskem. PARIZ 11. Agencija Havas poroča iz Chaveza: Republikanci so se polastili mitraljez in municije rojaiistov in so zaplenili njihovo korespondenco. V mestu vlada mir. Spomini na praške slavnosti. (Nadaljevanje.) . Po Pragi. Z znamenitostjo, kakor je otok „Žofin" s svojimi zabavišči, se more ponašati samo še eno mesto v Avstriji in morda tudi v vsej Evropi, edino le Budimpešta s svojim Margaretiuim otokom — le da Je Žofin mnogo Ijubkejši. Na Žofinu je bila v sredo, dne 27. junija, zvečer, ko so prispeli v Prago slovenski časnikarji, velika slavnost v počaščenje udeležnikov slovanskega gostilničarskega kongresa. Druga, še Impozantnejša večerna slavnost, na čast udeležnikom vsesokolskega zleta, se je vršila drugi dan, y četrtek; v nedeljo zvečer pa Je bila na Žofinu „slovanska beseda", ki jo je priredil „Slovanski klub" ob sodelovanju praških dam, v ponedeljek pa pošlovitvena slavnost. Težko je opisovati krasoto Žofina, ko se zablesti v tisočerih in tisočerih žarnicah. Lučka ob lučki doli od temnih Vitavinih valov pa tja gor do drevesnih vrhov. Tu vidiš celo drevo posejano z električnimi žarnicami in svetioba valovi po nJem, kakor tam doli pod nJim ponosna Vitava, ko ji razbrazdi njeno površino kolo sopihajočega parobroda. In vse te tisočere in tisočere lučke, bele, modre in rdeče, se odbijajo v temnih valovih, a tam gori nad Žofinom plava na nebesu ognjen odsev, kakor nad velikim pogoriščem. Tisoče ljudstva je prekoračalo tiste večere most, ki veže otok z nabrežjem, in izginilo pod velikanskim ognjenožarečim pozdravnim napisom v Žofinske nasade. Tu pa potem ob sviranju godeb, pet]u itd. tsko vesela, neprisiljena zabava, da bi moral biti človek največji mrmrač in mračnjak celega sveta, da ne bi mu prihajalo toplejše okrog srca. Vrhunec najrazigranejše radosti pa je bil dosežen vselej, ko so zagoreli veličastni umetni ognji in so začele švigati v vis šumeče rakete, pozdravljane z viharnimi na-zdar in hura. Slovenci so bili tiste večere stalni gostje na Žofinu, in ni Jih bilo treba dosti iskati, da si jih našel, kajti Slovenec pač j ne pozna pravega veselja, ako si ne zapo|e svoje pesmi, in tam, kjer so Pe'j» so PeU 'gotovo Slovenci, seveda obkroženi od velikanskega kroga poslušalcev, večinoma Če- hov, ki so vsako našo še tako preprosto, a vendar vedno lepo narodno pesemeo pozdravili z burnim odobravanjem. Žofin s svojimi slavnostmi ostane slovenskim gostem gotovo v najlepšem spominu. „Slovanska beseda-, ki jo je priredil „Slovanski klub- ob sodelovanju praških dam, je bila prireditev ekskluzivnega značaja in predpisana je bila ali slavnostna, ali sokolska obleka. Izdana so bila posebna vabila, vstopnice po 10 K za osebo. Udeležili so se je najodličnejši gosti, m to tembolj, ker se Je vršila isti večer cela vrsta raznih zabavnih prireditev: na razstavišču v Krai. Obore, v Vinogradskem Narodnem domu „jugoslovanski večer* itd. Ker smo že ravno pri zabavnih in podobnih prireditvah, naj omenimo pred vsemi prijateljskega večera, ki ga je priredila Zv. vseslovanskih časnikarjev v restavraciji „Na Nebozizku" v petek, dne 28. junija. Časnikarjem, udeležnikom vseslovanskega časnikarskega kongresa, Je bila sicer prosta vožnja z vzpenjačo, toda, kdo bi se vozli, ko je vendar pot navzgor po onih krasnih nasadih tako lepa, da bi bilo naravnost škoda, če bi se človek stisnil v voz vzpenjače. Čim višje prihajaš, od zavoja do zavoja Nesreča pri aeroplanski tekmi. DUNAJ 11. (Kor.) Na letalnem polju pri Dunajskem Novemmestu, je padel poročnik Wenzl, ki se Je dvignil na Etrichovem vojaškem aeroplanu, iz višine 30 m. Aparat se je preobrnil. Poročnika Wenczla Je vrglo vzlic temu, da je bil navezan, osem korakov daleč, kjer je ostal brez zavesti. Pretresli so se mu možgani in poškodovan Je bil na mnogih krajih. Aparat Je popolnoma razbit. Vročina v Ameriki. NEW-YORK 11. Včeraj Je tukaj vsled vročine umrlo zopet šest oseb. TURČIJA. Kriza v vojnem ministrstvu. CARIGRAD 11. Govori se, da so listnico vojnega ministrstva ponudili bivšemu načelniku generalnega štaba in sedanjemu poveljniku Čet v Jemenu, Izzed paši. Širi se govorica, da postane položaj kabineta težaven, ako ne bo kmaiu imenovan naslednik Mahmud Šefket paši. CARIGRAD 11. Imenovanje Izzed pnše vojnim ministrom so opustili, ker bi isti za-mogel le z veliko težavo potovati v Carigrad. CARIGRAD 10. V depeši, ki |o je Mahmud Šefket paša poslal vsem vojaškim poveljnikom, navaja za svoj odstop iste razloge, kakor v svojem odstopnem pismu in pravi končno: Vsi, ki pripada|o armadi, bodo morali podpirati novega vojnega ministra, ko izvede zakon, ki prepove častnikom politično delovanje, od česar je odvisen obstanek Turčije, ter disciplina In moč armade. CARIGRAD 11. Kakor je zvedela „Jtn1 Gazetta", Je začasni vodja vojnega ministrstva zaukazal preiskavo v knjigovodstvu armadne generalne intendance. CARIGRAD 11. „Tanin" obžaluje, da je odstopil Šefket paša posebno radi tega, ker je odstopil za časa vojne. List naglaša, da ni smeti smatrati demisije kakor koncesijo, storjeno dezeitiranim častnikom, kajti ostali ministri, katerih odstop so zahtevali dezerterji, pripadajo še nadalje kabinetu, ki Je celo sklenil, da se bo energično postopalo proti dezerterjem. Odstop Šefket paše tvori uvod k odločneji politiki. CARIGRAD 11. Potrjuje se. da Je general Nazim paša odklonil ponujeno mu listnico vojnega ministrstva. Ministrski svet 1 se je posvetoval o položaju povzročenem po demisiji Mahmud Šefket paše ter o imenovanju njegovega naslednika, vecdar ni prišlo do nikakega sklepa. Gibanje med častniki se razširja. CARIGRAD 11. V opozicijonalnih krogih se razširjajo govorice, da se je Častniško gibanje razširilo sedaj tudi na armadni zbor v Damasku. Dva častnika, ki so ju aret rali, ker sta podala protivladne izjave, so baje spustili na svobodo. Nemiri v Albaniji. CARIGRAD 11. (Kor.) Po uradnih poročilih turške vlade so zveze med Skadrom In Tirano zopet v redu. Mir in red je za-gotovoljen in brzojavni urad v Kroji zopet posluje. Turški vojaški begunci. CARIGRAD 11. (Kor.) V častniških krogih se pripoveduje, da so bitoljski dezerterji izjavili, da se vrnejo v svoje garni-zije, če se jim odpusti njihov beg. Vlada zahteva, da se begunci udajo. lepši se ti odpira pogled na kraljevsko Prago pod teboj. Tu šele vidiš, kako raz-; širno je mesto. Daleč tam na vzhodu se izgubljata v megli tovarniškega dima Žižkov in Nusle, na jugozapadu pa komaj še opažaš visoke stolpe cerkve sv. Ljudmile na Kral. Vinogradih in pozlačene oble na Ži- 1 dovskem templju. Na levo imaš Kraljevski ; HradČin, ki ti ga pravkar obsavajo zadnji i žarki zahajajočega soinca. Krasen in diven ! pogled. Znočilo se je, in tedaj je zagorel daieč tam spodaj Žofin v brezštevilnih lučkami, a oddaleč tam, od mestne elektrarne v Žižkovem, je začel metati električni reflektor svoj svetlobni stožec na mesto, na Vino-hrade, na Hradčin in dom sv. Vida, da ju je bilo videti kakor sliko Iz pravljice o davnih časih mogočnih kraljev in ponosnih kraljic, vitežkih kraljičev in bujnokrasnih kraljičin. Nežnejšim dušam morda ne bo všeč, ako tu pripomnimo, da sta bila krapa z aspl-kom, s katerim so nam postregli, in pa pečena gnjat s kislim zeljem, naravnost izborna; toda po oni stari Horacijevi — „utile cum duld" menda ga nI bilo, ki bi mu ne bilo poleg vse lepote teknilo tudi to prav dobro. (Pride še). Stran II. „EDINOST" št. 193 V Trstu, dne 12. julija 1912. . Posojilo carigradskega mesta. CARIGRAD 11. Mestni svet ie pooblastil mestno prefekturo, da naj ene 650.000 funtov. To posojilo se porabi za pokritje primanjkljaja in za mestne potrebe. Italijansko-turška vojna Z afrikanskega bojišča. MESRATAH 10. (Of.) Vesti o naši zmagi, obilna razdelitev proglasov ter prvi čini pravičnosti in nepristranskega postopanja so vzbudili pri Židih zaupanje in čutstvo varnosti. Mnogo rodbin se je zopet p6 vrnilo v mesto, mnogo prodajalnic je zopet odprtih in na trge je začelo danes zjutraj od vseh strani prihajati živil vsake vrste. Tudi uplivni poglavarji naglašajo svoje prijateljstvo do Italijanov. Ubogim se je razdelilo kruha in riža in skuša se jim preskrbeti dela. Jutri se otvori lazaret in prične se z gradnjo bolnišnice za ubožce in za sumljive bolezni. Policijska služba je izpostavljena, skrbi se tudi za razsvetljavo in čiščenje ulic. Prebivalstvo je že dobrohotno oddalo mnogo orožja in municije. Pri begu so skušali Turki zažgati mesto, vendar je bil poškodovan Ie en del mesta. Uničenih je le malo dokumentov, ker so naši takoj udušili požar. Glasom zanesljivih informacij so Turki dne 8. t. m. okolu 8. ure čim se je boj odločil nam v prid, prvi pričeli bežati in so pustili Arabce na cedilu. Turki so bili zasedli vztočni rob oaze Misratah. Tudi danes so našli sredi oaze mnogo sovražnikovih trupel, ki so jih naši vojaki pokopali. Delo za ojačenje naše okupacije se nadaljuje. Napravili so radiotelegrafično postajo, ki že deluje. Malo preveč lažejo. NEAPELJ 11. (Izv.) Danes je prispel semkaj italijanski parobrod „Cavour", ki je baje pripeljal s seboj 9 milijonov 600.000 tir, ki so jih italijanske oblasti v Tripolita-niji od časa aneksije sem inkasirale za carino. Čtfko-nenrikl sporazum in olpskl Nemci. Nicht nach dem Prager Rezept, sondern nach dem, dat lin« frammt. „Tagespost" od 10. 7. 1912. L Poročila iz Prage o teku pogajanj za češko-nemško spravo zvene večinoma zelo ugodno. Najbolj optimistična poročila trde celo, da bo sprava še v tem tednu perfektna. Seveda je tudi bolj pesimističnih glasov, ki dopuščajo sicer, da sklep miru ni izključen, a naglašajo tudi možnost, da se v zadnjem hipu Še vse razdere. Ali, kakor rečeno, optimistični glasovi prevladujejo odločno. Za nas pa ni Ie interesantno, ampak tudi največe važnosti vprašanje, kako stali-Ušče zavzemljejo nasproti eventualnosti sklepa miru, ali vsaj premirja na Češkem alpski Nemci, tisti, s katerimi živimo mi Slovenci v stikih in s katerimi imamo mi slične račune kakor Čehi s takozvanimi su-detskimi Nemci. Ne mislimo tu na izbruhe kakega „Gra-zer Tagblatta". V ta list znašajo svojo nesnago hidrofobi, stekli v svoji nemški srditosti, in zdi se nam, da bi delali krivico, ako bi njihove izbruhe pisali na račun nemške narodne skupnosti. To tem bolj, ker taki ljudje v svojem besnilu niti ne poznajo čuta odgovornosti za svoje besede in svoja dejanja. Tudi se nam zdi, da bi, ako bi takemu listu priznavali resnost, mi sami le izgubili na — resnosti. Zatorej — transeatl Drugače je z enuncijacijami lista, ki mu ne moremo odrekati resnosti in važnosti. Takov list je glasilo alpskih Nemcev, Graška „Tagespost". To je list, ki zastopa nazore in stališče resnih krogov in odgovornih politikov. Neizogibno je torej, da naša slovenska politika računa s stališčem, ki je zavzemije ta list nasproti vprašanjem, ki se tičejo našega razmerja do Nemcev in naših narodnih bojev ž njimi. PosI, dr. Rybar je v svojem govoru v parlamentu o dogodkih povodom praških slavnosti posebno naglašal, da ravno mi Slovenci imamo ves interes na tem, da pogajanja na Češkem dovedejo do ugodnega uspeha, in da moramo le najiskreneje želeti, da pride na Češkem do sprave, ker potem bomo tudi mi smeli zahtevati za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem, kar prinese sklep miru nemški manjšini na Češkem I Ta izjava našega poslanca je očlvidno hudo iritirala živce nemških politikov v parlamentu in — izven njega. O tem pričata tudi dva članka, ki ju je prinesla te dni že omen|ena „Tagespost" o spravnih pogajanjih na Češkem, in ki se združujeta v velekarakte-ristično sliko o duševnem razpoloženju nemških politikov in o nemškem naziranju o pravici in pravičnosti: v prvem neti sveti ogenj miru med rarodoma, v drugem meče zopet v ta ogenj mrzlo vodo narodne ne-spravljivosti! V prvem članku — v izdanju od torka dne 9. julija — želi vspeha pogajanjem med Čehi in Nemci in piše o bitstvu in naravi vsakega sporazumijenja tako trezno in pametno, da njega tozadevna izvajanja podpisujemo tudi mi brez vsacega pridržka. Priznava dobičke in ugodnosti, ki jih prinese nameravana sprava nemški manj moremo reči, da imajo istrski Slovani na Plranščini elito svojega naroda. Na shodu smo videli med drugimi gospo Orlovo iz Kort z dvema gospicama in g. učitelja Gabri]elića iz Materade. Da je shod tako nepričakovano krasno uspel, na tem gre šini na Češkem, naglaša pa ob enem, da o j velika zasluga našemu vrlemu, požrtvova!-kaki zmagi Nemcev ne more biti govora, | nemu narodnjaku g. Gregorju MUoviču iz ker je že v naravi vsake pogodbe, da morata doprinesti žrtve cbe strani in da nobena ne more doseči vsega, kar bi hotela V resnici nam je dobro delo, ko smo iz nemškega lista — ki je doslej vedno zastopal oligarhične pretenzije po petrificiraiiju nekega privilegiranega stališča Nemcev nad drugimi, večino države tvorečimi narodi — čuli tako nenavadno, mirno, trezno besedo za mudus vivendi med Čehi in Nemci. In ne tajimo, da se je pri tem oglašal v nas tudi egoizem (seveda pošten in opravičen): misel na lastni prekerni položaj Slovencev, ki žive v stikih z Nemci. Bili smo namreč za trenotek — to moramo že priznati, pa bilo to tudi v svojo sramoto — celo tako na-Jivni, da smo v stališču, ki je je rečeni Hst zavzel nasproti spravnim poganjem na Češkem, slutili nek ugoden omen v smislu, da smemo pričakovati spremembe v tužaem položaju Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Ali kratka je bila ta samoprevara, kajti ni trajala niti do zaključne pike istega »Ta-gespošiinega* članka. Nemilo nas je iztrgal avktor iz sanj prijetnih nad, nas postavil na trda tla trdega nemškega duševnega razpoloženja in nas poučil: na veseli se Slovenec tudi najlepših nemških člankov pred njihovim zaključkom 1 In ta zaključek je glasil: „Toliko za Češko! Vse drugače stoji stvar za alpske dežele. O tem pa prihodnjič". Po tistem »vse drugače" pa že nismo mogli biti več tako najivni, da ne bi približno računali, česa nam je pričakovati »prihodnjič".__ Sv. Lucije in drugim tamošnjim prvakom. Dne 30. junija je bii javen shod v Kaštelu pri Bulah, kjer se je po prizadevanju tamošnjih narodnjakov pred letom otvorila hrvatska družbina šola. Na Bujščini se je jelo ljudstvo probujati iz dclgoletaega sna in oni lepi predel rodovitne zemlje od Mirne do Dragonje postane naša narodna last. Ob 2*30 sta prišla Iz Kort narodna glazba in pevski zbor s krasno zastavo, Sovraštvo „Slovenčevo" proti CM Družbi res nima kraja iti je toliko, da se v borbi proti njej ne sramuje več prav nobenega sredstva — tudi ne, laži, direktne, zavestno izgovorjene laži. To svoje sovraštvo je dokazal zopet s svojo notico pod naslovom „Slepcta" v številki cd minule srede. Pripoveduje tam o nekem slovenskem mladinskem sestanku, o katerem piše, da gre tu za revolucijonarno organizacijo, ki se bo borila proti klerikalizmu in militarizmu! Nehote se moramo vprašati, je-H stranka, katere g.asilo Je „Slovenec-, res že tako daleč prišla, da se sploh ne more več vzdrževati brez tistega grdega bojnega sredstva, ki je označujemo z besedo denuncijacija? ! In sicer denunc'jacHa na škedo lastnih rolakov! „Slovenec", ki je našemu spremljana od g. nadučitelja Orla in gospe listu, kakor znano, že od nekdaj star dober soproge ter 2 narodnih gospic. Po tretji urij — prijatelj, |e bil seveda tudi ob tej priliki Probulonle naroda no Plranttinl in Buliflnl u Istri. (Zaključek.) Dr. Agneletto je nadaljeval: Pot do blagostanja je delo, premišljeno in začrtano, kjer potrošena sila ne sme nikdar biti več vredna od proizvoda; ne dajaj več na trnek, nego je riba vredna 1 Za solidno delo je potrebna kalkulacija in za to šola, ki je tudi pozvana, da napravlja iz otroka človeka. je prišia množica naroda iz Materade pod hrvatsko trobojnico, pevaje narodne pesmi, a naproti so jim šli glazba iz Kort in pevci z zastavo. Kako ganljiv je bii oni tako ljubezrjjiv proti nam, da je z opazko, da „Edinost" „daja potuno takim elementom", poskrbel, da pade senca revolucijonarstva tudi na naš list I Mi se temu klevetnišrvu prizor, ko sta se poljubili slovenska in j ie smejemo; in ne v namen, da bi se bra-hrvatska zastava prvič na kaštelskih tleh, nili, ampak da konstatujemo dejstvo, na- na Bujščini, o kateri se je mislilo, da je 2gubljena za nas za vedno!! Pevci so Še zapeli »Slovenac i Hrvat*, nakar je glasba igrala: »Lepa naša domovina". Nato je dr. Agneletto otvoril shod, pozdravil zbrani narod in ga pozval, da izbere predsednika zborovanju. G. M e d o š iz Kort giašamo, da smo mi na prošnjo priebčili vabilo na neki mladinski sestanek, ne da bi bili obveščeni o dnevnem redu, ter da nam tudi danes ni nič znano o razpravah na onem sestanku. Sploh bi mi niti ne omenjali tega poskusa „Slovenčevega", da bi na izvestno je prevzel predsedstvo in nagovoril zboro- adreso tudi nas osumil revolucijonarst/a, da valce v lepih besedah. Besedo je dal prof. j ni to giasiio največe slovenske stranke tudi Novljanu, ki je pripovedoval, kako ga j proti Družbi, ki jej tržaško Slovenstvo ne je neki kmet vprašal, zakaj gospoda kmeta,bo moglo nikdar poplačati prejetih dobrot, malo ceni, in pride-li kedaj čas, ko se bo | zagrešilo najgrše nehonetnosti s tem, da Je tu i kmeta spoštovalo? To misel Je govor-! tudi Družbo pritegnilo v svoje denunclja-nik razložil narodu. j torlčne namene. Med govorniki na onem Pričel je, da so se ljudje pri Grkih in pretvezno revolucionarnem sestanku navaja Rimljanih delili po stanovih na svobodne namreč učitelja Široka ,od CM ljudi in sužnje ter da je Odrešenik prinesel! šole*. To je najbrezobrazneje obrekovanje, nauk, da smo vsi otroci božji in zato vsi i ker med učitelji CM šole ni nobenega z jednaki. Ali pri nas je kmet šele 1848 leta imenom Širok! Ali „Slovenec"* še ne mls/i prenehati se postal gospodar svoje zemlje. Največja ovira razvoju kmetskega naroda je bilo: neznanje, svojim divjim sovraštvom proti Družbi, ki Dobrila, Laginja, Mandič in Spinčič, narodni j ima toliko neizmernih zaslug za ohranitev duhovniki in drugi učeni ljudje so se borili: Slovenstva v Trstu ?! To divjanje proti za naše šole. Po vsej Istri se budi naš i Družbi ima na sebi vse znake črnega na-kmet; ko ga prešine narodna zavest in prava rodnega izdajstva vse dotlej, dokler se go-narodna prosveta, tedaj bo vsakdo spošto- spoda v „Siovenčevem" taboru Le oglasijo val našega kmeta; in ta dan ni daleč od j z decidirano izjavo, da so oni pripravljeni nas. I prevzeti vse tiste ogromne žrtve, ki jih družba Za tem je glazba Iz Kort zasvirala, a j sv. CM letno doprinaša za slovensko šolstvo pevci iz Kort in Materade so zapeli par j v Trstu! „Slovenec" nam očita — seveda narodnih pesmi, na kar je pričel govoriti krivično — da dajamo potuho „radikalnim V prvi vrsti nam je potrebna ljudskajdr. Agneletto. frazerjem", ki bodo fe vse podrli, kar so šola, ali poljedelski narod ne more živeti Ko so narodi prišli 1848 leta do samo-\ razumni ljudje s trudom zgradili. niti brez kmetijskih, niti brez o brtnih t stalnosti in svobode, je bilo naše ljudstvo ] Mi sicer radi MOramo priznanje „Sio-in trgovskih šol; te zadnje morajo j slično mladeniču, ki se je komaj osvobodil i venčevo", da so v Trstu gradili doslel onim osebam, ki se ne morejo preživljati; nasilstev zlobnega očuha. Brez šol in vo- razumni ljudje — kvitframo temraje, ker na kmetiji, odpreti pot v svet, da se pre- diteljev je živel tle v en dan in poslanci, ki „Slovenec" navadno ravno nasprotno trdi preča delitev zemljišč pod eksistenčni mi-j jih |e pošiljal v Poreč in na Dunaj, so sfcr- j— veniar ga moramo vprašati: ali se on nimum. j beli jedino za tujo narodnost, tujo gospodo. se svojim divjan;em proti vzdrževattij;ci Nadaljna pot do napredka je varčnost, : Hoteli so našemu seljaku za vselej zagreti slovenskih šol v T riti ne postavlja v vrste ki mora pričeti že pri otroku, in skromnost: pot do šole in spre|eli so deželni zakon, ki1 njih, ki bi hoteli podirati, kar so drugi ra-telesne potreba ne smejo porabiti vseh nalaga starišem fiksno takso za vsakega zumni ljudje s trud:m zgradili?! razpoložljivih sredstev, ampak le neobhodno otroka, ki obiskuje šolo. Narod je podoben Gospodo pri „Slovencu" je strast stran-potrebno količino, kajti od preostali h človeku pojedincu: rodi se, raste, razvija injkarskega boja tako zaslepila, da se niti ne razpoložljivih dobrin }e odvisna velikost zopet propada. Naš narod ni še na višku ! zevedajo več, da tudi temu Jboju so nekje napredka. ;moči, ali mora priti do tja. Kedaj — to je postavljene meje, kjer se začenja — naredno izdalstvo. Služba šolskega sluge. — Na d ški V edinosti je moč! Kmet naj se orga- odvisno od nas samih, od naše delavnosti, nizira in združi v svoja društva: denarna, vstrajnosti, poštenosti in medsebojne pomoči. konsumna, prodajalna. Ako se že mora j Gosp. nadučitelja N e ž i ć iz Uvad in j CM šoli pri Sv. Jakobu je oddati s 1 zadolžiti za zboljšanje svojega posestva, Orel iz Kort sta predočila narodu važnost I septembrom začasna služba šo'. sluge, ki naj stori to pri svojem društvu, ki mu je g0je v današnjem času ter pozdravljala slo- bo oskrboval tudi c^ntialno kurjavo. Me- član on sam, v katerem mora videti zadružno, vensko-hrvatsko slogo, ki je predpogoj pra-1 sečna plača znaša 90 K združena s prostim in ne kapitalistično podjetje. Pri vsem nje- vemu napredku istrskih Slovanov. stanovanjem. Prednost fmajo oženjeni. V govem dejanju in nehanju naj ga vodi predsednik ie ob burnem ploskanju in Prošni' le navesti starost' dosedanje opra- poŠtenost. r»oHi»ii*Wa h '.živio"-klici zaključil shod, kise ga je ude- l*1* \*T 1evenl"e,°e rok.ode!fe zmožnosti. Govornik je prišel do zaključka, da f. .. Qm_4nn n«.pl; 6 1 j Prošnje ie oddati v pisarni g. dr. Josipu Slovani v Istri napredujejo gospodarsko, lezuo °*011 ^uu oseo. j Abrama, v ul. Campanile št. 11. do 24. julija. kulturno in narodno, in je poudarjal važnost ' £ lepemu vspehu so pripomog i gg. naše pozicije ob Adriji. Ves narod mora ?,uPnI* Mandič Ivan iz Kaštela učitelji z biti hvaležen bratom okoli Pirana, ki so Kaštela in JVUterade ter g naduCitelJ z s svojo vztrajnostjo in samopomočjo zavzeli }Kort* * se ustrašil največje vročine in te važne postojanke. Ne z nasiljem in kri- ie Privel * Kašte gazbo }n Pevc,e- Narod vico, ampak v znamenju pravice in miru ? s PaŽDi? poslušal vse govornike in se se hočemo boriti za svoj obstanek! I1® » ieP? besede * dolgotrajnim Za besedo se je prijavil na to učitelj Ploskanjem tn „Zivio -klici, italijanske Šole v Sv. Luciji Zuccon, Kakor na shod v Portorose, tako tudi doma Iz Pomera pri Puli. Ta vzgojevatelj na shod v Kaštel je poslalo c. kr. okrajno naših otrok je prišel z učiteljem italijanske glavarstvo v Kopru nepričakovano veliko šole iz Draguća pri Buzetu pred shodom število orožnikov; v Portorosah jih je bilo v naše društvo, in mi smo ju sprejeli kakor 9 s 3 občinskimi stražniki in enim policij- gosta, lu pogostili ter se prijateljski pogo- skim komisarjem iz Pirana, a v Kaštel jih varjali z njima. Na shodu pa je takoj obrnil je prišlo 6. Ves ta orožniški aparat je bii i VukobratovVć (Orao) 55 ^ntaTTv.' Petrtaječ „kobanico" in pričel proslavljati ter braniti popolnoma nepotreben, ker so se shodi yr- j (Qrao) y 59 m\ Pfi'§li so ne^ater, v raaV italijansko kamoro s tem, da Je napadal šili v znamenju prosvete v popolnem miru j simajneni ča.:Uf namreč 1 uri 15 min. Po- predgovornika. Kvasil pa Je tako neumno, in redu. _ da se je sam sebe žeairal; pokazal je svojo goloto v vseh vprašanjth, katerih se le do- J DOOlćič© VBStL taknli. Na zahtevo mu je hčerka g. Kocjan- • Prvak Trž. kol. društva „Balkan* g. Zorko Siškovii se Je udeležil v nedeljo, dne 7. t. m., slovanske dirke v Zagrebu, katero je priredilo kol. društvo .Orao" iz Zagreba za prvenstvo na goro Sljeme 1035 metrov visoko. Pri dirki so konkurirali najslavnejši hrvatski dirkači. Nobeden bi ne bil pričakoval takega rezultata s strani našega mladega dirkača g. Slškovlča, namreč jako strmo srpentino polno kamenja 18 km dolgo je orvi prevozil slavni hrvatski dirkač, Franjo Gregi (Sckol) v 54 minutah 56 sek., II. naš član Zorko j Siškovič niti za eno kolo razlike; lil. Jo o sebno pohvala gre g. J. Siškoviču, ker se je tako krasno boril za čast društva, zahvaljujemo pa tudi bratska kolesarska društva „Sokol" in „Orao* iz Zagreba za tako Dri- £1£a prinesla fcrfo vode in ta pedagog „iti večera, »o dojg, |atel|skl sp Tržaško Koles. dr. „Balkan". ,hvala" ni rekel. Profesor Novljan in dr. Agneletto sta mu temeljito odgovorila ob i Pošt.rjem v Cerknem na Goriškem negananSa. Ba^ ffi FraS, M^oraik a^^-o^Sega L^daj ^tr>!J5st da ne pride nikoli več na noben slovenski i* Benetk dr. Henrik Hillinger, mlnisteri- nik v Trstu Čestitamo! shod v Portorose. Učitelj iz Draguča, četudi jalni tajnik v c. kr. ministrstvu za trgovino. Otroški vrtec v Rocolu priredi svojo nalašč za to pozvan, se ni upal več govoriti.: Iz sodnokancelijske službe. Kance- običajno veselico v nedeljo, 14. t. m. ob Ob 615 zvečer je predsednik g. Orel lijski oficljant pri c. kr. okr. sodišču v Ro- 5 30 pop. Vabijo se vsi prijatelji mladine, zaključil zborovanje. Ta shod nas je uveril vinju Rihard Heybal je imenovan kancelistom, da se udeleže te otroške zabave, o politični zrelosti in bistroumnosti tamo- kanceliska asistenta Tomaž Rakič le ime- Družbi sv. CM je poslal g, j os. Ber- šnjega naroda: duhoviti mejklici, umestne novan za c. kr. deželno sodišče v Trstu, tok, nadučitelj v Ospu K 10, katere jej Je opazke in govornike večkrat prekinjujoči Peter-Tosi za c. kr. okr. sodišče v Rovinju, naklonilo si. ,Pevsko društvo Domovina- v aplavz so pričali, da le narod z napetostjo Kanceiist Leopold Mikschlczek je iz Pule Ospu od čistega dobička veselice z dne 30. sledil izvajanjem govornikov. Opravičeno premeščen v Tržič. junija t. I. Hvata ! He Imeti dobro obleko In po ceni? r^st Armondo Levi, V Trstu, dne 12. julija 1912. .EDINOST" št. 193. Stran HI. Trgovski pomočniki in vajenci, ki so obiskovali trgovski tečaj, naj pridejo mrsto danes zvečer v nedeljo dopo-ludne točno ob 10 v dvorano Trgov, izobr. društva ul. Sv. Frančiška 2, kjer se jim razdele spričevala. Vodstvo. Nekaj tržaške statistike iz leta 1758 V omenjenem letu Je bilo v starem mestu 538, v novem 92 hiš. Prebivalcev v starem mestu 5051, v novem 1372, skupaj 6424. Duhovnikov |e bilo 64, bogoslovec 1, kapu-cinov 22, minoritov 11, usmiljenih bratov 7, jezuitov 20, benediktinec 1, nun 29, Prebivalstva katoliškega: vdovcev 76, vdov 318, oženjenih moških 1150, omoženih žensk 1150,. neožen|enih moških 1565, neo-moženih žensk 1652, skupaj 5911. Vrhu tega je bilo Grkov 91, luteranov 46, Židov 221. Po rokodelstvu je bilo prebivalstvo razdeljeno : mizarjev 70, kovačev 57, krojačev 91, Čevljarjev 93, čevljarskih vajencev 16, težakov 119, hlapcev 130, služkinj 512, drugih rokodelcev in podajačev 404, zidarjev 62 in mesarjev 23, skupaj 1577. lzdajališče železniških voznih listkov v Gradežu. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu nam Javlja: Koncem decembra 1911 zatvorjeno izdajališče voznih listkov in prtljažno cdpravništvo c. kr. avst, dižavnih železnic v zdravilišču Gradež se znova otvori 10, julija t. 1. z istimi odpravnini i pravicami kakor lansko leto. Službo bo opravljala .Societa di Navigazione Nilo" Societa a. G. L. v Gradežu. Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi gg. odbornike k odborov! seji danes v petek ob navadni uri. Tržaška sokolska župa. Seja župnega vadlteljskega zbora se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob 8. uri dopoldne v telovadnici Sokola v Trstu. Dnevni red: 1. Župni zlet; 2 Zlet na Bled; 3. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi AmbrožiČ, nač. T. S. Ž. Tržaška mala kronika. Umrla vsled opeklin. Justina Gra-honja, stara 10 let, iz Rocola št. 1136 se je včeraj popoludne močno opekla po prsih in po plečih. Deklica Je hotela zanetiti ogenj in je vlila na drva petrolej, a pri tem se jej je vnela obleka. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla. Poskus samomora. Eleonora P., stara 20 let, delavka, iz Vrdele št. 260 je včeraj pila karbolno kislino. Pozvani zdravnik z rešilne postaje jej je nudil prvo pomoč. Tatvine na Opčinah. Resnici na ljubo priobčujemo, da osumljen tatvin, ki so se v zadnjem času vršile na Opčinah, ni bii aretiran po orožnikih Ivan Legiša, kakor smo poročali zadnji pondeljek v 189. štev. našega lista, ampak Rudolf Legiša s Prošeka. To vest zelo radi radi popravljamo, že zato, da bi se ne sodilo krivo Ivana Le-gišo, ki Še nikoli nI bil osumljen nobene tatvine. Pač pa je strah za našo vas imenovani Rudolf LegIŠa, ki tiči več v preiskovalnem zaporu, nego na prostem. Že več let sem ga osumljajo vseh tatvin, ki se vrše na Prošeku, in sicer kradenj denariev, ziatenine, kokoši, sodčkov piva in drugih predmetov. Vse tatvine zna spretno utajiti, tako, da je prešlo že v pregover: »Rudi, čeprav zasa-čen, uide kazni". Le takrat, ko se mu je dejanje očitno dokazalo, bii Je kaznovan, a taji pa tudi v teh slučajih. Prav gotovo je, kadar se izvrši tatvina, pada sum nanj, in orožniki ga odvedejo. Njegov oče pa hajd k odvetniku v Trst z naročilom, naj orani nedolžnega Rudeta. Govori se, da je izdal v ta namen že ogromne svote, ker si odbira samo sloveče odvetnike (n. pr. dr. Robba), ki dobro zagovarjajo in tudi pomagajo, Oni čas, ko sedi Rudi v preiskovalnem zaporu, se vaščani oddahnejo, češ, vsaj sedal je varno naše imetje. Nič boljšega ne obeta Ruditov mlajši brat Alojz Legiša, ki je bil od orožnikov odveden v zapore dne 11. t. m., ker je osumllen, da je ukradel arhitektu gosp. Alojziju Kalinu 30 K. Priporočamo sodnijski kakor tudi politični oblast-niji, naj omenjenima, za imetje drugih nevarnima oratoma „Legiša* posveča nekoliko p&žnje. Da bode ljudstvo pomirjeno in da bo imetje vaščanov bolj varno, naj ju denejo pod stalno policijsko nadzorstvo. Tragedija med regnikoli. V ulici del Canceliierl Št. 95 stanuje že nekoliko mesecev Kazimir Del Gludlce, star 34 let, krojač s svojo 44-letno soprogo Marijo ; oba sta doma iz Pugtie v Italiji. Pred neka] časom e prišla k njima stanovat 18-letna Ana Ma-ralino tudi iz Italije, katere soprog je bil izgnan iz Trsta. Marolino je prinesla s seboj nekoliko iresecev starega otroka, dočim Je druzega svojega 2-Ietnega otroka pustila doma v Italiji. Marija Del Giudfce je bila njena mačeha. Pri soprogah Dal Gludlce je stanoval tudi neki Bernard Gallo, star 36 let, tudi Kalabrež, delavec, ločen od žene. Kakor imajo že regnikoli pri nas posebno srečo, tako Je tudi Gallo kmalu po svojem prihodu v Trst našel delo v tukajšnji tovarn! za juto. Gallo je kmalu vrgel svoje oko na mlado Moralino, ki je, kakor se zdi, tudi rada videla Galla. Predsinoči se je Moralino nahajala pred vrati svojega stanovanja in se pričela razgovarjati z dvema znancema, ki sta prišla mimo. Tedaj Je prišel domov tudi Gallo, ki Je, videvši trojico, rekel neko osorno besedo. Moralino se Je podala v hišo in kmalo za njo |e Šel tudi Gallo v svojo sobo. Bilo Je okolu 12*30 po polnoči, ko je Gallo vzel revolver ter se tiho priplazil v sobo, kjer je spala Moralino in tu Je v spečo izpaiil tri strele iz revolver|a. Vsled strelov in obupnih na pomagaoie-klicev Ane Moralino se Je zbudil Del Giudice in še neki drugi sostanovalec. Oba sta pritekla v sobo, se vrgla na Galla, da bi ga razorožila, aH on se Je branil in ustrelil še trikrat iz revolverja ; en strel je zadel Del Giudice, drugi pa moža, Id Je, kakor smo omenili, tudi prihitel na pomoč. Zadnji strel si je Gallo pognal v glavo, a se zadel v vrat. Pozvali so policijo in zdravniško postajo, ranjence so odvedli v bolnišnico, le Dei Giudice je ostal doma, ker je bila njegova rana le lahke naravi. Moralino Je bila pa ranjena v desno stran vrata, druga krogla jo Je zadela v desno ramo in tretja v levo roko, kjer jej je zlomila prst. Gallu je kroglja obtičala v vratu, toda rana ni nevarna. Gallo se nahaja v bolniš-nišnici, kjer so ga proglasili aretiranim in pri njem se nahaja redar. Vodja komisari-jata pri sv. Jakobu svetnik Zani je osebno vzel vso stvar na zapisnik. Koledar in vreme. — Danes: Mohor in Fcrtunat. — Jutri: Marjeta. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 28- C«. — Vreme včeraj: deloma oblačno, nevihta. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma Jasno, lokalne nevihte. — Temperatura malo spremenjena. — Zmerni vetrovi. _ Nar. del. organizacija. — Vozni listki za izlet v Gorico so v predprodaji v uradu NDO ulica Sv. Frančiška št. 2. Listek stane K 2 30. Vstopnica k veselici 20 vinar|ev za izletnike. — Krajna skupina NDO „Linoleum" sklicuje za danes ob 7 zvečer protestni shod na vrtu gostilne „KosiČ* pri Sv. Jakobu, ul. Sv. Marka 19. Dnevni red: 1) Žrtve padajo, 2) Preganjač in denuncijant delovodja Miha Nafek, 3) Obrtna oblast, kje si? _ Književnost in umetnost. „Pika*. — Humoristično-satoričen tednik; izhaja vsak četrtek v LJubljani. Celoletna naročnina 10 kron. Ureja in izdaja Slavoj Škrlj, tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Tega lista so Izšle dosedaj Štire številke, ki imajo nekaj prav dobro risanih karikatur in spisov humoristične in satirične vsebine iz peres naših najboljših humoristov. List se bavi pred vsemi z ljubljanskimi dnevnimi političnim dogodki, tupatam se pa vzre tudi v Trst. Smer lista je strogo napredna. Zadnja številka je bila zaplenjena in je izšla druga izdaja. V Trstu se dobiva „Pika*, posamezne žteviike po 16 vin., v vseh slovenskih to-bakarnah. Vesti iz Goriške. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep šol. leta s sv. mašo dne 3. jul. t. 1. Vseh gojencev je bilo 21, z dobrim uspehom jih Je dovršilo 17. K sprejemnemu izpitu za I. teč. c. kr. učiteljišča v Gorici se jih je oglasilo 14 in so bili v s i sprejeti. Koncem leta Je prejelo 12 potrebnih gojencev drž. podporo v skupnem znesku 520 K. Najpotrebnejši so prejeli nekaj podpore iz podpornega fonda, za kateri je prejelo vodstvo tekom leta 200 K od si. Hranilnice v Tolminu in 50 K od Okrajne posojilnice v Bovcu. Bog plati! Novo šol. leto prične dne 16. sept., vpisovanje učencev dan poprej. Vodstvo. Pripomba uredništva. Izvedeli smo, da so vsi štirje odličnjatd na učiteljišču bivši gojenci c. kr. pripr. v Tolminu. Med njimi sta naša Tržačana Pertot Janko iz Barkovefj in Sancin Josip iz Škednja. — Čestitamo I d. „Corriere* in nedeljski Izlet NDO v Gorico. Čudež se je zgodil: ultraitalljan ski „Corriere*, glasilo goriških magistratov-cev, je prevel naš sobotni članek „Izlet NDO in goriški Italijani" tako izvrstno, da se kar Čudimo maglstratnemu glasilu, ki Je dosedaj popolnoma ignoriralo jezik „Hunov*. POHIŠTVO SOUDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TMt - VIA MALCANTON - TRSI Mnenje $.e doktorice Nova-Krajcove P L Z E N Gosp. J. SERRA VALLO Trst Vaše medlclnalno ŽeJeznato Kina. - vino Serravallo (Vino dt Chlna Ferruginoso Serravallo) svetovnega slovesa In toliko po-skušano mi je služIlo in mi služI kot zdravnici najboljše in jaz ga v svoji praksi zelo rada priporočam. PLZEN, 16. junija 1910. Dr. NOVA - KRA/COVA. JOSIP VATOVEC - Trst ul. Setie Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu avojo pekarno in sladčičarno v kateri prodaja vea dan svež kruh in sladčice vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. •o < CD t/> rx tO rt 3 o PT O < ar m ĆJ5" 3 o o •o ~ * 3 • • • Fotografski atelje : : : ; u G. V. SAPIENZA. ii Trst, ul. Barriera vecchia 27. Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje, anvarele in pastele. 5 Fotografira se v vsakem času. S ■ Atelje je odort od 8. zjutraj do 6. zveč. J —■■ —— —■■ JOSIP BABIC - Trst via San Marto št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno ^OSTILS« Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala. Kuhinja domača vedno na razpolago — — 7 gforkimi in mrzlimi jedili. — — iUojzžj Boik Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst Trgovino dellkotes, kolonialnega blaga in jestv'n vseh vrst. Blago vedno svtžr* in prve vrste. Razoošilja so t.;di no poš.l In do-——— stavlja na dom —. iz Srbije V TRSTU. — Centrala v ulici Giosue GardUCCi Št. 3 (občinski paviljon). TELEFON št. 2567. Podružnica pri Sv. Jakobu, ul. Pozzo 20. Prodaja se meso po sledečih cenah : Sprednji deli s prilogo od K 1*48—1-64 Zadnji „ „ „ K 180 2-04 Zadnji „ brez kosti K 2 52 Vedno na razpolago sveža teletina, jagnjetina in kuretnina I. vrste. ^^ lolumerio - Buffet Trst, ti« Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. Prvovrstno pivo. cccccccccxrr: Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPIN. fia Pr! zdrnvjo + Min Solate GIOVANNI SAMBO TUST - borzni trg St. 14 - TRST (zraven kavarne Franyai-) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski predmeti tucat po kron 2. 4, 6, 8 10-16 Diskretne pošiljat ve na d-želo, poštnine prosto, če ae pošlje cLi-ar naprej. Nadalje: eLatičoe nogavce in obveze za ukrčsue žile, pas vi, Buspenzorji, vza -nalc-. Predor ti a bolnice Vsakovrstni predmeti iz gumija, pet?, riuhe i t gumija, pokrivala za kopali, ban;e in posode, cevi iz gumija, irigaU/rji itd ud Nepremočljivl, pristni anglečki površniki Konkurenčne cene. po meri Konkurenčne cene STO* AN MIMICA trgovina dalmatinskih vin Ustnega proizvoda iz Rogaznice pri OmiSo GOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli' Istria St, 14. Via« na debelo la sa družin« ? *»eh I «..«■!..>■ ----------■ Ako želite jesti vedno dobro testenino zahtevajte samo ono iz tovarne EMILIO KOČEVAR v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni. Zdravilno pivo dvojnega kvasa v«i zdravniki ga priporočajo Odlikovano na ^^ afB K" ET A M 0d,ikovano 1 7 razstavah.: ■ vS* E ■ 3 • 7 razstava* Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. — Telefon St. 220I. Pozor! Priporočam slavn. občinstvu mojo ===== bogato zalogo šiualnih strojev s svetovno znano znamko ori^inil Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čev iarje orig. Durkopp, jamčim od 5—10 let. T"\. r/~\ 1 jeo z zaamko Joh Puch, Vemier, Regent in Humber. oprem-L-J VUl\UI "-^Cl i, cuimi z žičnimi črevi (jjtahMrath Pneutnacik) ali z navadnim < — Stiskalnice in mline za grozdje in slamoreznice. Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji Vam flfllf lOflN in gramofoni. — Bc,« ataru ,najetji n« pozna konkurenca. — Udam JU J, UblllbVU gramot SVOJI K SVOJIM! Gorica, nllca liatilclpio fit. 1. --Pi*£a m ttioj Iur. a«d«Ik». D«*rhrfo Be Šivalni stroj radi preselitve za K 32-rlOUd Ulica Acqaedotto SL 1, vrata 10. H8» I In on OQ 2ačetnika za manufakturno trgovino UCcliCa se sprejme takoj. Biosch & Laurenčič ulica Nuova 40. Zaloga to- In faozem. vin špirita likerjev li razprodaja na drobno In debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 6, Trat (Nasproti Caffe Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih Tin. Bordeaus Burgunder, renskih vin, Mesella in Ohianti. Kum. konjak, razna {ganja ter posebni pristni tropinovec, ■livovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrfi. Raxpo-fiilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 Lov ne i£Če. Ponudbe poslati poštno lefeče v TrBt pod „Lovec 5U. 148? Stavbišče v Celju ilK!;^ histri Savinji z razgledom v mestni park in na Nikolajev grič. Pojasnila daje Posojilnica v Celj^u. PmHo 86 množina živega apne. Zglasiti I I U Ud ee je do S5. t. m. pri Konsumnem društvu na Opčinah. Cene ugodne 1481 DpnHo se orkestron v najboljem stanu po jako I lUUct ugodnimi pogoji. Zglasiti se pri Kon-h umnem društvu na OpČinfh. 1482 Prnria Be 'ePa' enonadstropna hiša z zemlji-1 rUUd ščem nekoliko izven trga, ob glavni cesti, blizu glavnega t ga v Kobaridu pod jako ugodnimi poboji. Naslov pove Inperutni oddelek Edinosti pod St. 1475. 1475 ClnifOrtri *n ®l°van* pozor! Naznanjam slav OIU« vltul nemu občinstvu, da odprem go-tilno v ulici Commerciale št. 14. Točil bom istersko in dalmatinsko vino, vermut, marsalo itd. Za obilni oaisk Be priporoča udani Leopold Novič. 1470 PmHo ae '£rava z teletom, 6 let ttara, jamči I rUtld ae za 20 litr. mleka. — Kje se pove v prodajalni Kerševan, ŽtaDjel. 1477 |XAa 66 takoj pridna dekla, ki govori tudi itali-'bwO jansko pii fini družini brez otrok. Via Istituto št. 24, I. nadstr. vrata 10. 1469 Kupujem staro železo in kovine. A. Cerneca. Trat, via deli'Olmo 12. 1401 Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — »Ako hočet« Siti dobro postrežen, Vam evetuiem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo cd najlioejsr do rajnavadnejže vrste po nizki ceni.- SVOT; K. SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. IVANCIC S Umetni: fotogrnfičnl | m C OteijČ £ m 3 uiioa lin itCT. 41 (jrltli«J») K '■Tr w ■ i Mika i*. M. M. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi aiokaoatl P. B ipn]«ai BAroćb* ta jlk lnHaJi aa t*>s, trntMbio taO mx*m} mu. aiBHMBHiiS'iSB^ ĆEVLJASNiCa. Valentin Ceh ■ Trst, ul« 6. Carducci 40. £3 Eg Prodajalca z delavnico vsako-■■ vrstnega obuvala za moške ln ^rjf ženske ter otroke. ™ SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - B Cene zmerne. Svoji k svojim ! SgSST ODLIKOVANA fržoiho prodajalna obuusl ULICA GI08UČ CARDUCCI ŠT; 21 Kazun različnth izberov najtinej&iii moSkih in stih obuval po najnižjih oenah se prodajajo tudi po izrednih etnab : Usnje Boxcslf % trakovi . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— U3i je Boxcalf oblika Derby . . po K 10 5. Usnje Boscalf z zaponami Triumph po K 10 5 Enaki za dečke 1 K manj. - VaaKuv. blago I. vrfllt- Obllke modeme. — Delo zelo trpežno. h vgust Hoi*i vJa Sta ion 35. . elik ir,bor Placqu6-7crižic : ira-antirHnih in priveskov. NtpntaM in rRnpatnicp. Zlate, »rebrne, nite!r,.;te in l«k!ene nrt>. Kegol-t>rji iz prvih tvorriic ^Zenit" in .Omega". Poprava z pa-rar:cijo eneg-« leta flrain f.»nl ln pJošče vseh vrst. En JVSarlin Dovgan Trst, ulica Giulia S(>. Priporoča cenj. občinstvu svojo ni novo prevzeto in ž* 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolo-nijalnega blaga. Dobiva te Kolinsko kavo, Ilirske testenine ter rezno blago iz narodnih tovarn Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kfi naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJi K SVOJIM ! ^kristide Oualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tovarna ( svetinjo ) ceui In cementnih ploSč, teracou ln umetnega Kamna. • • Sprejem« vsakovrstno delo v cementa. Tene zmerne, delo točno. (0 > tc O N e a. 0 dobroznani zalogi izsotouljenlh oblek ulica Arcata št. 1, nasproti gostilne mAll'Antico ussaro Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlać za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredno nizkih cenih, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik -lavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani VITTORIO PI3CUR. H o N O 33 < U>