Leto II.
IMF
Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, torek 28. decembra 1920.
Štev. 293.
N UST
Cene po poiti:
za celo leto . K 8H'— za po! leta . H ¥Z*— za četrt leta. K Zl*— za 1 mesec. . K V— Za Ljubljano mesečno 7 H
Zb Inozemstvo meseino H IZ’—
llredništuo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Dredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 60 vin.
Boj za Reko.
Reka od Italijanov zasedena? Kaj je z D’ Annunzijem?
Cirkvenica, 27. decembra. Boji za ! osvoboditev Reke izpod D’ Annunzieve strahovlade so se o praznikih začeli. Z Reke se sliši gromenje topov in pokanje pušk. Mesto je zavito v gost dim. Kakor javljajo, Šori reška papirnica in tudi zasebna poslopja. Z Reke so odpravili vse tujce, da bi domačini čim dalje vstrajali s hrano. Dan Pred prihodom regularnih italijanskih čet so D' Annunzievi arditi udrli na Sušak, oplenili vse trgovine in skladišča in zaloge odpeljali v Reko. Naše prebivalstvo na Sušaku in bližnji okolici je prestrašeno in le deloma zbežalo. Italijanske redne čete streljajo na mesto s kopnega in z morja. Na Poziv italijanskega mornariškega poveljnika,
naj se uda, je D’Annunzio odgovoril, da se bo boril do zadnje kaplje krvi. Redne čete so dospele že do reškega kolodvora. Po reških ulicah se vrše boji.
V velikih skrbeh smo za usodo našega Prebivalsta na Krku in drugih otokih. Povsod po hribih so otočani zažigali ognje in Prosili pomoči. D Annunzievi arditi izvršujejo največje krutosti.
V Baški so arditi na sv. dan vprizorili v cerkvi izgrede; došlo je do streljanja in bojev. Ljudstvo beži.
Split, 27. dec. V Minjevcih pri Zadru le pristala D’Annunzijeva torpedovka, ki je prodrla blokado in pripeljala 120 ardi-tov. Le-ti so se napotili v Zader, kjer so jih slavno sprejeli. Kasneje so se arditi in dalmatinski dobrovoljci rednim četam udali. _ Miljo je v Rimu izjavil, da položaj v ž,adru ni nevaren.
Kakor se čuje, so Rečani poslali v Rim odposlanstvo, ki naj stavi posredovalne predloge.
Rim, 27. dec. Ministrski svet je sklenil, da se smatrajo vsa dejanja in izjave, ki skušajo kakorkoli podpirati D'Annun-zijevo podjetje na Reki, kot protidržavnc in se morajo krivci zasledovati in zapreti.
LDU Rim, 27. dec. (Stefani.) Listi poročajo: Na izjavo skupine reških legionarjev, da se hočejo vdati, je prikorakala stotnija alpincev, bila pa je izvabljena v zasedo in ujeta. Alpinci so se hrabro branili in ie bilo več ranjenih. Na torpednem rušilcu »Espero« je izbruhnil požar. Vsi poskusi upora reških meščanov so bili krvavo zatrti.
LDU Bakar, 27. dec. (ZNU) Po izjavi generala Fazzinija ni nobene nevarnosti za Sušak, da bi ga d’ Annunzio obstreljeval. Ker čete niso naklonjene Jugoslovanom, bi bilo potrebno, da se naprosi rimska vlada, naj pozove generala Fazzinija, naj na vsak način varuje Sušak, da ne pride v vojno področje. Položaj na Reki je neizpremenjen.
LDU Bakar, 27. dec. (ZNU) Nocoj se je čulo z Reke živahno streljanje topov in strojnic. Dopoldne so pozvali karabinjerji prebivalstvo, naj zapusti svoje hiše, ker bo Sušak bombardiran. Ob 14. je do-šel s torpedovko v Martinščico general Caviglia ter se je vrnil ob pol 16. nazaj. Baje se je dosegel sporazum, da Sušak ne bo bombardiran. Na Reki je več oseb mrtvih in ranjenih. »Vedetta« poroča, da je drobec granate ranil d' Annunzia. Uradno poročilo v »Vedetti« pravi, da so zaplenili dva topa in ujeli 120 karabinjerjev. Karabinjerji so včeraj zahtevali, da jugosloven-ske čete ne smejo na noben način priti na Sušak, ker bi v tem slučaju d' Annunzio obstreljeval mesto.
LDU Sušak, 27. dec. (ZNU) O božičnih dogodkih na Reki in Sušaku se dozna-vajo še nastopne podrobnosti: Že v petek ob 10. so bile po nalogu karabinjerjev zaprte vse trgovine. Karabinjerji so točno vedeli, kaj se bo zgodilo, vendar pa niso nikogar pustili iz mesta. Ob 22. se je za-čula strašna eksplozija, za katero je bil dan z gozdarskega urada na »Buljvaru« znak z lučjo. Karabinjerji so pobegnili z Jelačičevega trga. Detonacija in potres sta bila tako močna, da so se na bližnjih hišah razbila vsa okna. Zlasti je bilo prizadeto poslopje »I. hrvatske štedionice«. Železniški most, ki vodi preko Rečine, je zletel ob pol 24. v zrak. Ogrodje je padlo v Rečino. Naslednji dan ob 5. zjutraj je zletel v zrak drugi mest, ki je bil trikrat miniran. Tretji most, ki stoji ob občinskem kopališču, bi po izjavi častnikov in karabinjerjev moral zleteti ob pol 8. zjutraj v zrak, kar se pa ni zgodilo, dasi je bil dvakrat miniran. Prebivalstvo se je umaknilo v notranjost mesta do Krimeje. Italijanski častniki so bili poučeni o nameravanih eksplozijah, vendar pa niso hoteli ničesar sporočiti prebivalstvu. Od trgovin je ostala samo ena v bližini hotela »Continental«, vse druge so bile demolirane.
LDU Dunaj, 28 dec (DunKU) Kakor poročajo listi iz Rima, so se vršile v Rimu. Benetkah in Trstu radi dogodkov pred Reko nacionalistične manifestacije. Kakor doznava »Neue Freie Presse«, so poskusili demonstranti v Rimu naskočiti hišo ministrskega predsednika Giolittija, kar pa je preprečilo vojaštvo.
LDU Rim, 28. dec. (DunKU) »Popolo Romano« priobčuje doslej še nepotrjeno 1 vest, da je general Caviglia zasedel Reko. ! Italijanske redne čete so obkolile vladno I palačo. O usodi d' Annunzia ni nič zna-] nega.
Pcga{an]a v Betgradu ne inorefo nikamor.
Poslovnik sc mora izpremenift!
LDU Belgrad, 27. dec. (ZNU) Pogajanja radi sestave nove vlade počasi napredujejo. Položaj je zelo napet. Radikalci in demokrati so se v toliko sporazumeli, da' naj konstituanta reši ustavo, volilni zakon in zakon o upravni razdelitvi države.
V	svrho rešitve agrarnega vprašanja naj bi se.odpravile fevdalne pravice, lastnikom zemlje v Bosni in Hercegovini pa naj bi se plačala pravična odškodnina. Jutri imajo vse stranke predložiti pismene predloge glede izpremembe poslovnika. Delegati vseh strank so se sporazumeli, da novi {ioslovnik ne sme biti vzrok odsotnosti v konstituanti. Glede ustave se je večina delegatov izjavila za načrt dr. Vesniča z nekaterimi izpremembami. Volilni zakon se
KONGRES FRANC. SOCIALISTOV.
. LDU Tours, 26. dec. (Havas) Socialistični kongres je danes nadaljeval debato o pristopu k tretji internacionali. Med govorniki, ki so govorili proti pristopu, je tudi Sembat, ki je v imenu manjšin pobijal predlog in izjavil, da bi sprejem tega predloga koristil reakcionarnim vladam in imel za posledico nasilen korak delodajalcev
Militarizacija stavkujočih rudarjev.
bo izpremenil tako, da ne bo več v korist manjšinam, ker so pn dosedanjem volilnem zakonu dobili n. pr. komunisti s samimi ostanki skoro dve tretjini svojih poslancev.
V	novi vladi zahtevajo demokrati zase ministrstva za notranje stvari, prosveto, finance, agrarno reformo ter šume in rude. Radikalci bi pristali na to zahtevo le deloma, ker zahtevajo ministrstvo financ za sebe, ministrstvo za šume in rude pa za muslimane. Vprašanje razdelitve ministrskih listnic do večera še ni bilo rešeno. V parlamentarnih krogih govore, da bo Nikola Pašič stavil svoj mandat kroni na razpolago, ako tekom jutrišnjega dne ne doseže sporazuma.
Liberalni listi z veliko vnemo poročajo, da je vlada sklenila militarizirati rudnike povsod, kjer se pojavi stavkovno gibanje. Obenem je vlada sklenila, poklicati na orožne vaje stavkujoče rudarje na Slovenskem, Pogajanja med družbo in rudarji so se že začela. Vodstvo stavke je pripravljeno odnehati.
Mi bi k temu pripomnili sledeče:
Sedanjo stavko so sicer izzvali in vodili komunisti. Ob pametnem postopanju bi najbrže ne bilo prišlo do stavke, posebno, ker je prejšnja deželna vlada po posredovanju poverjenika inž. Serneca stavila res pameten posredovalen predlog. Toda vkljub vsemu ima stavka do danes še značaj mezdnega boja. Življenjske razmere namreč daleč niso tako rožnate, kakor to trdi trboveljska družba. Za vzgled navajamo delavce, ki so kot koroški begunci bili sprejeti v rudnik. Dobivali so dnevno plačo 20—23 kron, kar je sicer ne ravno razvajene koroške delavce tako oplašilo, da so skoro vsi zapustili rudnik in šli drugam, ker s to plačo niso mogli živeti.
Jasno je, da imajo rudarji tudi večje plače. Družba trdi, da imajo nekateri nad 100 kron plače na dan. To je resnica. Toda to so le nekateri. V sedanjem gibanju pa je šlo v prvi vrsti za zvišanje minimalnih plač, ki so uprav sramotne. Družba na račun delavca dela ogromne milijonske do-
bičke. To je stvar, ki stoji. Vlada bi morala tedaj najprvo pritisniti na družbo. Toda belgrajska vlada tega ni storila, pač, pa pritiska na rudarje z militarizacijo.
S tem pa je ustvarjen nevaren položaj za bodoče. Pred očmi imamo boj ameriških kapitalističnih kompanij proti zvezi ameriškega delavstva. Ta ameriška delavska zveza ni ne socialistična, ne komunistična, ker socialisti in komunisti v Ameriki nič ne pomenijo. Ameriško delavstvo je organizirano strogo strokovno. In vendar hočejo milijarderji delavske organizacije razbiti.	i
V	poskusu naše vlade proti rudarjem vidimo mi podoben namen, kakor ga imajo ameriški trusti, odkar so dobili v roke politično moč po takozvani republikanski stranki. In proti takim poskusom se bo vse delavstvo borilo solidarno. Nam ni štrajk namen, štrajk nam tudi ni politično orožje; toda delavstvu je štrajk zadnje obupno sredstvo v sili, ki se ga ne poslužuje veselga srca, ki ga pa mora rabiti v boju za svoj življenjski obstoj. Militarizacija pa pomeni uničenje tega zadnjega sredstva. Vlada, ki se s takim korakom postaVlja na stran kapitalistov, igra nevarno igro, pred katero svarimo, ker verno, da Še delavstvo v sedanjih razmerah ne bo moglo odpovedati boju za svoje življenje.	.	-
in buržoazije napram proletariatu. Izrazil je bojazen, da bi priklopitev k tretji internacionali podaljšala vlado buržoazije, ne pa, dn bi jo ugonobila.
ITALIJANSKI POSLANIK V BELGRADU.
LDU Belgrad, 27. dec. (ZNU) Semkaj je dospel profesor Manzoni, italijanski poslanik na našem dvoru.
Proti katoliškemu tisku.
Za božič je ljubljanski knezoškof izdal svoji duhovščini pismo, v katerem naroča, naj o praznikih ljudstvo z lece pouče o dobrem in slabem časopisju in uvedejo živahno delo za razširanje dobrega in zatiranje slabega časopisja. Da ima višji cerkveni pastir za tak korak ne le pravico, ampak tudi dolžnost, je jasno. Vsi vemo, kako velik vpliv ima na posameznika in s tem na splošno javno mnenje časopisje. Škofu, ki mu je izročena skrb nad nravno in večno blaginjo vernikov, skrb za procvit verskega življenja, za zmago verske misli na zemlji, pač ne more in ne sme biti vseeno, kakšne liste čita ljudstvo, da-li čita liste, ki krščanska nravna načela spoštujejo, ali pa liste, ki ta načela zasmehujejo, da-li čita liste, ki so veri prijazni, ali liste, ki so veri sovražni. Slabo, protiversko časopisje je z verskega stališča nravno zlo kakor vsako drugo in je cerkev naravnost poklicana, da proti temu zlu nastopa..To cerkev tudi dela in ljubljanski knezoškof je s svojim gornjim pismont duhovščini le izvršil; kar mu nalaga njegovo višjepastirsko zvanje.
Ta škofov korak pa seveda ni našel prijaznega odmeva v časopisju, ki se čuti prizadeto, ki zastopa protiversko stališče. Razumemo, da se to časopisje brani proti nevarnosti, da izgubi kak del svojih čita-teljev in naročnikov in da naskakuje nasipe, ki se stavijo njegovemu nadaljnjemu razširjenju. Drugega ni mogoče pričakovati. Ampak značilno je, na kakšen način se nasprotno časopisje bori, na kakšna načela se pri tem opira. Tu je posebno poučen uvodnik V »Jutru«, ki kaže vse na-zadnjaštvo našega političnega svobodomiselstva. »Jutro« se postavlja enostavno na stališče, da duhovščino plačuje država in da mora zato duhovščina biti nasproti javnosti nevtralna, to se pravi: molčati mora k vsemu in vsakemu. List kliče na pomoč Belgrad, ki naj slovenski duhovščini zapre usta.
Kolikor vemo, plačuje .država duhovščini le revne pokojnine in prispeva nekaj malega k plačam aktivne duhovščine; v ostalem vzdržuje duhovščino ljudstvo samo. Pa plača gori ali doli; duhovnik mora živeti od svojega poklica, bodisi da dobi plačo v tej ali oni obliki. Eno pa je gotovo: duhovnik zaradi plače ne more in ne sme zatajiti svojega poklica. A ta je, da bdi nad vestjo posameznika in splošnosti. Tu ni zanj nobene oblasti in nobene postave, ki bi ga smela omejevati, zanj je merodajna le božja zapoved. Le tako more duhovnik vršiti svoje zvanje in le tako ima duhovni-
ški poklic svoj pomen in zmisel. Tako je tudi katoliška Cerkev in njena duhovščina vedno umevala svojo nalogo in stala ravno zato tako visoko nad drugimi krščanskimi cerkvami, kjer se je duhovščina zaradi plače ali zmotnega narodnodržavnega načela vdinjala in usužnjila državi in njeni oblasti. Tako poniževalno stališče je določal duhovniku bizantinizem.
Na mkatoličanom je ta- duh tuj in ne bomo nikdar dovolili, da se uveljavi v naši jugoslovanski državi — vsaj v kolikor se tiče naših katoliških pokrajin. Cerkev mora med nami ostati v svobodnih višinah vesti, kamor ne sme posegati nobena zem-ska oblast.
To naj si zapomni "»Jutro« ih tisti, ki stoje za njim, pa tudi tisti, za katerih hrbet se on in njegovi skrivajo.
Ta pisava svobodomiselnih listov pa nam je dokaz vec, kako bi morali katoli-r čani skrbeti za svoj tisk. Svobodomislec se nobene stvari tako ne boji kakor odločnega katoliškega tiska. Zato bi moral vsak katoličan žrtvovati vse, kar mu je mogoče, da uveljavi dober krščanski tisk v vedno večji meri. Zato pa je treba idealizma ih požrtvovalnosti. Te je sposoben najprvo tisti, ki ne visi na svojem mamonu. Zato bo krščansko delavstvo v svojem idealizmu svojo dolžnost tudi v tem oziru vršilo v polni meri! Vsi katoličani se bodo pridružili temu prizadevanju!
PRED NOVO RUDARSKO STAVKO NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 28. dec. (DunKU) »Pra-ger Tagblatt« poroča iz Moravske Ostrave, da preti izbruhniti nova stavka rudarjev, kateri zavračajo pravkar sklenjeno kolektivno pogodbo in ki so slavili več novih zahtev, naj se sprejmejo do 31. t. m. Za ugoditev tem zahtevam bi bilo potrebno 19 milijonov kron. Na skupščinah rudarjev imajo levi socialisti zopet premoč. Kakor poroča »Tribuna« iz Moravske Ostrave, je začelo včeraj stavkati 4000 delavcev. Kakor javlja »Češke Slovo«, so bili zaupniki ostrovskih rudarjev, opozorjeni na možnost militarizacije rudnikov.
RAZOROŽBA NEMČIJE.
LDU Pariz, 27 dec. (Havas) Ko je veleposlaniška konferenca razmotrila korespondenco med generalom Nolletom in nemško vlado glede razorožitve domače brambe, je soglasno sklenila predložiti to vprašanje zavezniškim vladam. Obenejn je nredzavezniški vojaški komite v Versaillesu pozvala, naj ji nemudoma pošlje por ročilo o sedanjem stahiu določbe pogodbe glede vojaštva, mornarice iri letalstva, da se odda zavezniškim vladam.
Stran 2
»Večerni list«, dne 28. decembra 1920.
Štev-
BOJI NA IRSKEM.
LDU Dublin, 27. dec. (Reuter.) Na božični večer je množica vdrla v jjrostore Hibernian banke v Droghedi in vplenlla 36.000 funtov šterlingov. Dalje je vdrlo 36 j oboroženih maskiranih ljudi v uredniške prostore corškega lista »Examiner«, razbilo pohištvo in zapalilo poslopje. Požarni brambi se je posrečilo ogenj pogasiti.
NEMIRI V BRESLAVI.
LDU Breslau, 27. dec. (Wolff.) Tukaj se je vršila včeraj popoldne skupščina nezaposlenih, katero je sklicala komunistična stranka proti volji strokovnih organizacij. Ko se je skupščina končala, so se podali udeleženci pred mestno hišo. Množica je policijo, ki je bila zbrana pred magistratom, napadla. Ko je policija oddala svarilne strele, se je množica razpršila. V gnje-či je bilo nekaj oseb ranjenih.
STAVKA V ŠVICI.
LDU Bern, 27. dec. (ŠBA) — Vsled mezdnih zahtev nameščencev švicarskega časopisja in tiskarstva, je izbruhnila dejna stavka. V Bernu in St. Gallnu delo popolnoma stoji, v Ženevi se ponekod dela. Po drugih švicarskih krajih listi še izhajajo.
BOMBNI NAPAD NA PORTUGALSKEM.
LDU Madrid, 28 dec. (DunKU) Na portugalskega ministrskega predsednika in na več političnih osebnosti je bil v Lizboni izvršen bombni atentat, pri čemer pa ni bil nihče ranjen.
OBSOJEN MADŽARSKI KOMUNIST.
LDU Budimpešta, 27. dec. (MKU) V komunističnem procesu je bil prof. Rrnst Czobel, zastopnik sovjetskega režima na Dunaju, obsojen na eno leto in dva meseca ječe. Smatra se, da je kazen že prestal s preiskovalnim zaporom. Predlagali so njegovo internacijo.
Dnevne novice.
— Žgane in alkoholne pijače se mladoletnim osebam ne sme dajati. Poverjeništvo za socialno skrb je izvedelo, da se naredba celokupne deželne vlade z dne 5. maja 1920, št. 198, člen 1 in 2 prepovedi točenja in prodaje žganih opojnih pijač in dajatve opojnih pijač v javnih lokalih mladoletnim osebam, ki še niso izpolnile 18. leta svoje starosti, po večini sploh ne izpolnjuje. Posamezni gostilničarji in drugi prodajalci žganih opojnih pijač se prav nič ne ozirajo na to naredbo in je značilno, da na primer razni fabrikantje špirituoz v večjih množinah oddajajo svoje izdelke kupcem, ki to blago najbrže nemoteno in ne oziraje se na gornjo naredbo na drobno razprodajajo po mestih, trgih in vaseh. Ker je pa v interesu državne avtoritete in ljudske blaginje, zlasti doraščajoče mladine nujno potrebno, da se določbe te naredbe kar najnatančneje izpolnjujejo, navedeno poverjeništvo opozori na ta dejstva s pripombo, da se mora najenergičneje nastopiti za izvrševanje citirane naredbe.
— Nova stanovanjska naredba. »Jutro« prinaša: Pri deželni vladi se pripravlja nova stanovanjska naredba za Slovenijo, ki bi vse dosedanje stanovanjske naredbe unificirala ter izpopolnila, kakor to zahtevajo razmere časa. Ker nove naredbe ni mogoče razglasiti še pred novim letom in ker sedaj veljavna stanovanjska naredba koncem tekočega leta preneha, je deželna vlada njeno veljavnost podaljšala.
— Ohridski škof odpotuje v Ameriko. Kakor poročajo belgrajski listi, odpotuje ohridski pravoslavni škof dr. Nikolaj Veli-mirovič na povabilo nekaterih severoame-riških vseučilišč v Ameriko, kjer bo imel vrsto predavanj. V Ameriki ostane dr. Ve-limirovič dva meseca ter bo v tem času proučil tudi nekatera vprašanja, ki tičejo tamošnjo pravoslavno cerkev.
— Za jetične. Zagrebška mestna občina bo tekom prihodnjega leta zgradila odprto solnčno kopelj za jetične, kjer se bodo mogli solnčiti. Kopelj je namenjena v prvi vrsti ljudskim slojem in bo zgrajena na enem izmed gričev v severnem delu mesta. Za zgradbo je dovoljenih 1,300.000 K.
— Zasebna varnostna straža se ustanovi v Belgradu. Zavod bodo vodili znani policijski strokovnjaki.
— Železniška zveza Praga—Belgrad. Češkoslovaško železniško ministrstvo je dovolilo, da smejo podaljšati direktni vlaki, ki vozijo trikrat na teden med Prago in Zagrebom, svojo pot do Belgrada. Prvič se bo to zgodilo, ko bosta vzpostavljena direktna vlaka št. 5 in 6 med Belgradom in Zagrebom.
— Carinsko uradništvo. V finančnem ministrstvu je izvršen obširen ukaz o napredovanju, kakor tudi o številnem pre-
meščenju carinskih uradnikov. Po istem ukazu bo mnogo carinskih uradnikov, ki šo se kompromitirali, odpuščenih iz državne službe.
— Pridelek tobaka. Uprava državnih monopolov je izdala naredbo, ki določa, koliko se prihodnje leto lahko producira tobaka v posameznih okrožjih. Rok za prijavo tobačnih nasadov je do 31. januarja 1921. Ko ta rok poteče, se prijave ne bodo več vpoštevale. Prijave se pošiljajo upravi državnih monopolov.
— Iz državnega vzgajališča v Ljubljani je pobegnil v Ratečah rojeni Ivan Koren.
— Tatvina v Veliki Gorici. Katici Ve-ček v Veliki Gorici je odnesel tat raznega blaga v vrednosti 2000 kron.
— Vlomi v Ljubenski gori. Cigan Jože Hudorovac in ciganka Angela Brajdič sta vlomila pri posestnikih Ivanu Gačniku, Ivanu Muhiču in Francetu Sajetu in odnesla med drugim blagom do 100 litrov vina in škaf jabolk. Škoda znaša do 3700 kron.
— Strasten tihotapec živine je Franc pl. Klemen iz Gaberjev pri Celju, kateri je iz svojega kraja izginil, ko si je prej izposodil večjo vsoto denarja in odnesel svoji ženi 6000 kron. Klemen je strasten tihotapec živine, ki tudi veriži, izključeno pa tudi ni, da ni bil kje napaden ali pa tudi ubit.
— Kronika tatvin. Kajžaricama Jeri Mojškerc in Jeri Genusi je bilo ukradeno razno blago vredno 5750 kron. — Tatovi so oškodovali Jakoba Gabrovca v Tolstem pri Laškem za 950 kron. — Gostilničarki Mariji Jalen v Kropi je bilo ukradeno blago vredno 1820 kron. — Josipu Samsi v Po-ganiku sta bili ukradeni dve konjski opremi vredni 3000 kron.
— Poldinarske ponarejene novčanice so pričele krožiti v Zagrebu. Ponarejeni denar je zelo bled, neenako rezan in se na eni strani odtisi zelo malo poznajo, kot bi bil bankovec v vodi.
— Ker je verižil s poprom, je bil obsojen Emil Pirnat na 4 tedne strogega zapora in na 9000 kron globe.
— Ker je tihotapil, so zaplenile oblasti dr. Albertu Hufschmiedu iz Ehrenhaus-na 1 kravo, 3 koze, 4 gosi, 2 soda in nekaj žita.
— Ker je poizkušal iztihotapiti konja,
je bil Jožef Torkar iz Davč obsojen na 1000 kron globe, 5 dni zapora in so mu konja zaplenili.
-- Očeta ranil je s kolom na desni roki Mihael Šega v Lipsenjih.
  Naraščanje zločinstev. Glasom
ameriških listov so tam zločini v zadnjem letu narastli za 20 odstotkov. Zločinci se zelo rekrutirajo iz bivših vojakov, ki ne morejo dobiti službe. Zdi se pa, da so se mnogi v flandrskih okopih sploh čisto izpridili. Nedavno so v newyorški ječi »Sing-Sing« na električnem stolu usmrtili pet zločincev na en dan. Prvi je ubil na perverzen način 5 delavk, drugi je umoril svojo nevesto na pokopališču, tretji je umoril in oropal dva starčka, četrti je ubil svojega očeta, peti pa svojo nevesto, katero je potem oropal.
— Ljubezniva prenočevalka. Veronika Fajdiga je prenočila pri posestnici Lavrin v Podbukovju. Ko je zjutraj vstala, je obula Lavrinkine nove čevlje, svoje stare, raztrgane pa pustila Lavrinovi v spomin. Orožniki v Zagorju so pa Fajdigovo aretirali.
— Pegavica v Zagrebu, Zagrebški listi poročajo, da so v Zagrebu ugotovili že 30 slučajev pegavice in da se nahaja 150 oseb v karanteni.
UubUanske novice.
lj Seja vodstva orlovske zveze se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v Marijanišču I. nadstropje. Seja je važna, pridite vsi gotovo! — Jutri zvečer se vrši v Rokodelskem domu prijateljski sestanek na čast udeležencem organizatoričnega tečaja. Začetek ob 8. uri. Vabljeni vsi ljubljanski Orli in Orlice.
lj Predavanje v Ljudskem domu. Danes zvečer ob pol osmih bo predaval v SKSZ v Ljudskem domu o koroškem vprašanju g. Franc Smodej. Vstop prost.
lj P. Z. »Ljubljana« priredi 31. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionovi veliki dvorani Silvestrov večer z izbranim sporedom. Podrobneje na lepakih!
lj P. Z. »Ljubljana«. Pevske šole ne bo v četrtek. Pevska vaja točno ob pol 8. uri za vse pevke in pevce. Točno!
lj Pobiranje pasjega davka za leto 1921 se bode pričelo z dnem 7. jan. 1921. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta za vsakega psa, izvzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev neob-hodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk
najkasneje do 20. februarja 1921 pri mestni blagajnici proti plačilu 30 kron. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se opozarjajo lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1921 nadalje vse one pse, ki se dobe na ulicah brez veljavnih znamk.
lj Napoved za odmero dohodnine in plačarine za leto 1921. imajo podati vsi davčni zavezanci najkasneje do 31. januarja 1921 pri davčni administraciji. Tozadevni razglas je nabit na mestni deski in pa po mestu.
lj Naznanilo glede plač in pokojnin. Vse osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd., ki izplačujejo plače in pokojnine na leto za eno osebo eč nego 1600 K, se poživljajo, da vlože naznanila o upravičenih prejemkih najkasneje do 31. januarja 1921 pri davčni administraciji. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski in pa po mestu.
lj Izseljevanje v Ameriko. V črno-meljskem okraju so se izdajali vojnim ob-vezancem vsled goljufivih navedb potrebnih podatkov potni listi v Ameriko. Ljubljanska policija je prišla temu na sled in je uvedla strogo kontrolo. Mnogim osebam so se odvzeli potni listi. Proti krivcem se vrši pri okrajnem sodišču v Črnomlju kazenska preiskava.
lj Napad na ulici. Jurij M., artil. nad-mojster, stanujoč v Jeranovi ulici, je dne 26. decembra ob pol 9. uri naznanil, da je bila njegova žena dne 25. decembra 1920 ob 7. uri zvečer, ko se je iz mesta domov vračala, v temni, neobljudeni Razpotni ulici na vogalu Frohlichove in Kačarjeve hiše od dveh nepoznanih moških napadena. M je na policiji izpovedala, da sta oba napadalca srednje postave, okrog 24 let stara, imata male pristrižene brke, oblečen je bil prvi v črni kratki suknjič in drugi je imel dolgo črno suknjo, oba sta imela na glavi športne čepice, govorila sta slovensko. Ko sta jo ustavila, je eden zakričal, kje ima denar; ker je rekla, da nima denarja, sta jo nameravala preiskati, nato je pa pričela na pomoč klicati. Slučajno je pa prišel mimo neki nepoznan vojak, katerega sta se napadalca ustrašila ter zbežala v Kunjušno ulico, in sicer proti vojaški jahalnici, dotični vojak je pa M. spremil do Jeranove ulice, nakar je šla sama domov. Napadalca sta M. strgala 500 kron vredno šerpo in na zimskem jopiču sta ji odtrgala 2 skupaj 6 kron vredna gumba.
lj Pregnani vlomilec. Dne 26. decembra okrog pol 12. ure ponoči je pri oknu trgovca O D., na vogalu Zatiške ulice ter sv. Jakoba trga, v katerem ima imenovani naloženo pralno milo, opazil stražnik nekega moškega, ki se mu je zdel sumljiv. Ko se je stražnik bližal, je dotični urno pobegnil po Zatiški ulici na sv. Jakoba nabrežje, proti čevljarskemu mostu, ker pa je opazil za seboj preganjalca, kateri je dajal signal s piščalko, je nasproti čevljarja Salmiča prebrodil Ljubljanico ter pobegnil na Breg in izginil brez sledu. Nato je stražnik pri omenjenem oknu ugotovil da je bil poskušen vlom, ker je pri eni, iz dveh delov sestavljeni šipi, od spodnjega dela že skoro ves kit odstranjen ter je bila izvršitev odvisna le od nekaj minut,
lj Nepoboljšljiv tat je Edvard Reberšak, ki je bil 18. septembra obsojen na 6 tednov težke ječe, ker je v Iliriji okradel sobarico, ki je takrat pri razpravi še prosila, naj se Reberšak ne kaznuje strogo. Ko je Reberšak prestal kazen, je dobil službo pri Khamu, kjer je zopet kradel. Deželno sodišče v Ljubljani mu je zato prisodilo 6 mesecev težke ječe.
lj Pred poroto oproščeni zopet krade. V zadnjem porotnem zasedanju oproščeni tat in vlomilec 29 letni Jakob Vojska je dobrih 14 dni po oprostitvi med 25. in 26. decembrom že zopet vlomil v Kolodvorski ulici 34 pri žel. nadrevidentu g. Francetu Papst ter odnesel novo sivkasto-črno moško obleko, 2 para novih čevljev, zelen baržunast klobuk in nabit samokres. Škoda znaša 5270 kron. Tat se zasleduje. Stanovanje je bilo odprto z vitrihi.
Razne novice.
r Kajetan Stefanovič, nadarjeni poljski slikar, je umrl v zadnjem boju na poljsko-boljševiški fronti. Padel je po nesrečnem slučaju na predvečer dne, ko so bile sovražnosti definitivno ustavljene. Morda lahho rečemo — piše »Kuryer Warszaw-ski« — da je bila to poslednja krogla, ki je padla na bojišču ter ugrabila Poljski eno najlepših nad ustvarjajočih umetnikov. — Najprej je študiral na krakovski akademiji,
pozneje v Monako vem in v Lvovp, kjer je 1. 1908. prvič stopil pred občinstvo kot na-depolni slikarski talent. Tri leta je živel v Parizu, kjdr se je umetniško izpopolnil, da je slovel daleč preko poljskih mej.
r »Senzacija«. V nekem nemškem časopisu je bilo te dni čitati tole poročilo: »K ravnatelju berolinskega zabavnega podjetja »Zimski vrtovi«, je prišel mož in mu rekel: »Gospod ravnatelj, jaz sem »senzacija«. Snem pred občinstvom v 10 minutah 80 kuhanih jajc.« — »Pa menda vendar ne,« se je čudom čudil ravnatelj. — »Pač, pač, tu je moje priporočilo.« — »Hm, hnv je dejal ravnatelj, »torej Vas bom angažiral. Ali povedati Vam moram, da ste ob nedeljah dve predstavi.« — »Nič ne d®<* je odgovoril artist, »samo da mi ostane med obema predstavama toliko časa, da bom kaj malega lahko zavžil.«
r Štirideset milijonov dunajskim klim* kam. Ameriški milijardni- Rockefeller je daroval dunajskim klinikam 40 milijonov avstrijskih kron. Ta nenavadni dai je znak čile inozemske delavnosti dunajske diplomacije, ki umeje vkljub svoji nezmožnosti med vojsko prepričati in poiskati pota k novim virom, kar se o naši diplomaciji, žal, ne more reči, dasi si domišljamo, bogve kako nas respekti-ra tujina, dejansko pa smo doživeli v poslej' nji dobi same poraze.
r Reforme v kuhinji. Pomanjkanje služkinj in prirojena praktičnost sta v Ameriki že davno izvedla v gospodinjstvih reforme, ki omegočujejo Američanki, da izhaja brez služkinje m ji ostane še dovolj Časa za razvedrilo in javno delo. Amerj-čani so tudi v malih gospodinjstvih uvedli Tay)orjev setav, ki čim najbolj štedi delavne sile. Reformirana ameriška kuhinj? je urejena tako-le; Kuhinja je čisto majhna, meri 2 m podolgem in 1.8 m v širino: . Sredi kuhinje je stolček za gospodinjo, katerega sedež se da z nogo zvišati ali znižati. S tega stolčka doseže gospodinja malone vse, kar potrebuje. Na desni strani je ognjišče s pripravami za kuhanje, pečenje in gretje, na levi miza za pomivanje z lijakom, nad katerim teče topla in mrzla voda. Pod pomivalno mizo je omara za jestvine in omara za led; nasproti ognjišča miza za pripravo jedil. V kotu telefon, pod njim mala blagajna za gospodinjske knjige in denar. Nad mizo odprtina z vra-ticami, skozi katero se dvigajo dnevne kuhinjske potrebščine iz vratarjeve lože v kuhinjo — naravnost na mizo. Na drugi strani je drug rov, ki drži v klet; tu notri se mečejo odpadki. Vsa kuhinjska posoda in orodje je razvrščeno tako, da se doseže sede in ga je mogoče prijeti z enim posegom. Deska za likanje z vsemi pripravami za likanje rokavov itd. ter električnim likalnikom se na pritisk na majhen gumb izloči iz stene in postavi tako, da more gospodinja likati sede. Seveda je kuhinja opremljena z napravami, ki omogočajo neprestano razčiščevanje zraka. V taki kuhinji je delo igrača. Le žal, da so za naše razmere te ameriške kuhinjske reforme zaenkrat — utopija.
r Razmah slovaške industrije je razviden iz naslednjih številk: v zadnjih 14 mesecih je bilo ustanovljenih 206 tvrdk, d\e komanditni družbi, 64 delniških družb s skupnim kapitalom 92,430.000 češkoslovaških kron, 67 društev, 8 društev z o. z. z glavnico 4,475.000 čsl. kron. Da pa ta razmah ni povsem zdrav za češkoslovaško republiko, priča okolnost, da pripravlja vlada naredbo, s katero bo pod gotovimi pogoji lahko ustavila poslovanje že dovoljenih družb, katere bi obratovale s preveč velikim madžarskim kapitalom.
r Dvojna mera. Pod tem naslovom pišejo »Občanske novine« med drugim tudi to-le: V Pragi izhaja ruski pisani list »Ru-skaja Volja«. To uredništvo je bilo nedavno ustanovljeno in ima pet velikih sob, v katerih poslujejo večjidel židovski žurna-listi. Njih glavar je baje Hillersohn, apostol boljševištva. Za Žide so dobili v Pragi, kjer ni mogoče najti stanovanja za nobeno ceno, v kratkem času lepe sobane v sredini mesta, dočim je toliko revnih družin brez strehe.
Trpite na revmatizma in gihtičnlh bole* cinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim Elža-fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatm ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller-jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 kron. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej: a najceneje. Eugen V. Feller. Stubica donja. Elsatrg št 245, Hrvatska. E-
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani-
vseh vrst po naj nižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljubljana, j Mestni trg št. 25.