244 Druga glavna skupščina društva sv. Cirila in Metoda dne 19. julija 1887 v Trstu. Ponosni smo tržaški Slovenci, da nas je odlikovalo slavno vodstvo tega važnega društva ter je pozvalo svojo drugo glavno skupščino v naši sredini — v »zloglasnem" mestu tržaškem. — Posebno ljubo nam je, da se je isto prepričalo, kako lep sad so obrodile izdatne podpore, koje smo sprejeli za obrambo naporov, sovražnikov naše narodnosti ter razvidelo, da Trst vendar ni še italijansko mesto, ampak daje tukaj obilo stražarjev, koji čuvajo slovensko narodnost, da je v našem mestu obilo pravih avstrijskih Slovencev. Dokaz temu je ravno ta skupščina, koje vršitev je naša dolžnost obširneje popisati. Točno ob 10. uri predpoludne je bral preč. gospod kanonik Debelak sv. mašo v cerkvi sv. Antona novega z asistenco dveh duhovnikov. — Peli so pri maši naši cerkveni slovenski pevci v jako lepo ubranem zboru. Ker se je bilo nadejati mnogo občinstva, pripravile so se prve vrste klopi samo za naše goste. Ljudstva je bilo mnogo v cerkvi — tudi dokaj lahonskih radovednežev. Po sv. maši bil je po programu občni zbor v dvorani slovanske čitalnice pod predsedništvom preč. gosp. prof. Tomo Zupana. Uvodni govor čast. gosp. predsednika bil je v splošnem sledeči: Načelništvo društva je izbralo sedežem II. svoje glavne skupščine mesto Trst, kjer je znalo, da najde tudi tukaj sorodnih bratov. Slovenci v Trstu so se pojavili s tem, da so med prvimi osnovali podružnico, ter se borili z vsakojakimi ovirami, dokler se je moglo v Trstu odpreti otroško zabavišče. — Ravno tako gre vsa čast in hvala tržaškim gospem in gospodičinam, katere so osnovale do danes še edino žensko podružnico (Živele!) Da bi temu vzgledu sledilo naše ženstvo tudi v druzih krajih, posebno ob Soči! Da imam duh našega Vodnika, povzdignil bi se ž njim na višine Vršaca, razvidel bi iz te višine skoraj vse dežele, v kojih zvoni mili glas našega jezika, videl bi narod slovenski v Furlaniji in na Goriškem, kojega zastopnike s posebnim veseljem pozdravljam: „Dobro došli tukaj!" Opazil bi z Vodnikom tudi rojake v Ljubljani, kojih zastopnikom zopet kličem: »Dobro došli gospoda iz središča Slovenstva, iz središča slovenskega delovanja \a Da imam zatem duh Tomanov, pozdravil bi tudi naše vrle Korotance, koje so iz take daljave poslali svoje prvake k današnjemu zboru z njegovimi lastnimi besedami: Kviško mili bratje . . . !" Dobro došli tudi vi! Posebno pa še pozdravljam vrle Tržačane in Trža-čanke v mestu, kjer živi čez 26.000 prebivalcev naše krvi, ob obalih morja, o kojem glasi pesem: „Morje jadransko, Nekdaj bilo si slovansko!" .... Pozdravljam narod ob tej obali, koji je bil vedno zvest svoji narodnosti in svojemu cesarju. Ker so nas ravno tržaški Slovenci letos zvali v svojo sredino, iste ob enem prosim, da delujejo tudi nadalje neprestrašeno na narodnem polju, ter ostanejo nam in naši družbi zvesti, kakor do sedaj! Kaj je društvo storilo od 5. julija 1886 do danes, razvidno je iz poročila gosp. tajnika. Vsakdo bode priznal, da se je storilo mnogo — dasiravno nismo mogli storiti vsega, kar želimo! (Dolgotrajno, živahno odobravanje.) Gosp. predsednik je zatem predstavil navzočega g. vladnega poverjenika Vidica. Potem poroča tajnik preč. gosp. J. Žlogar o delovanji društva, koje prinašamo okrajšano, ker se bode posebno tiskano med ude podružnic razdelilo. Gosp. tajnik čita poročilo o lanski skupščini, katera se je vršila v Ljubljani in koja je osnovala „družbo sv. Cirila in Metoda", izvolivši osrednje vodstvo v Ljubljani. Potem razlaga o delovanji tega vodstva. Začetkom delovanja izdalo se je vabilo na rodoljube, da podpirajo to važno družbo in se je razložil pomen te družbe. Ta poziv je deloval lepo, ker se je od lanskega leta osnovalo okolo 50 novih podružnic. Naznanja imena pokroviteljev družbe, kateri so vplačali najmanj 100 gold., in imena podružnic, katerih število je do danes 64. Želje, koje so bile na lanski skupščini izrečene po raznih podružnicah, izpolnile so se kolikor mogoče in sicer v gotovem denarji ali po razdeljenji knjig in drugih šolskih stvari. Na koncu poročila se je gosp. tajnik spomnil živečih in ranjcih domoljubov, kateri so društvo podpirali in pristavil: Takih rodoljubov nam Bog prav veliko daj; oni so slava in blagost naše domovine! ter vzklikne: živeli živeči in blag spomin pokojnim! Potem izreče zahvalo vsem slovenskim listom, kateri so družbo na vsak način javno podpirali ter tako veliko pomogli, da je tako krepke korenine pognala. Završuje svoje poročilo s pozivom na skupno delovanje in slogo, kajti samo zložnim delovanjem se more doseči vzvišeni smoter društva: »Slovenske šole slovenski mladini." Zato prosi vse rodoljube, da vsak po svoji moči tudi nadalje prinaša male žrtve toliko važnemu društvu, da se vresniči stari pregovor: »Zrno do zrna pogača, Kamen do kamena palača!" To se more doseči samo s zedinjeno močjo, kakor to lepo govore stihi naše cesarske pesmi: „Trdno dajmo se skleniti . . . !" Lepše pa g. poročevalec gotovo svojega govora ni mogel skleniti, kakor z divnimi vrsticami našega pesnika : „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam — Bog blagoslovi!" (Dolgotrajno, živo odobravanje.) Iz blagajnikovega poročila razvidimo sledeče: od 1. septembra 1885 do 31. decembra 1886. leta je bilo dohodkov 6513 gold. 61 kr., stroškov 892 gold. 91 kr., torej ostane v blagajnici 5620 gold. 70 kr. 245 Po poročilu blagajnikovem, katero je skupščina z odobravanjem sprejela na znanje, pretrgala se je seja za nekoliko minut. Med tem je razdelilo vodstvo med navzoče knjižice: „Tisočletnica Metodova", „Družba sv. Cirila in Metoda, kaj je to?" in dalje društvena pravila in društveni račun. Po poročilu nadzorništva bila je na dnevnem redu volitev vodstvenega odbora. Gospod poslanec Krsnik predlaga, da se dozdanjemu predsedništvu izreče zahvala vseh podružnic ter da se izvoli predsednikom vrlo zaslužni dozdanji predsednik čast. gosp. Tomo Zupan. Ta predlog je bil sprejet in per acclamationem gosp. Zupan zopet izvoljen predsednikom. — Dalje so bili izvoljeni odborniki: Podpredsednik g. Luka Svetec; blagajnik g. dr. Josip Vošnjak; v tajnik g. Anton Zlogar. Odbor: gg. Murnik, Einspieler, v- V' Močnik, Gogola, Zumar, Zičkar, dr. Bleiweis-Trsteniški. (Konee prihodnjič-.) 252 Druga glavna skupščina društva sv. Cirila in Metoda dne 19. julija 1887 v Trstu. (Konec.) Pri 8. točki vsporeda: »Slučajni nasveti" je spregovoril prvi g. Lovro Žvab ter se zahvalil namesto ne-navzočnega načelnika g. V. Dolenca v imenu tržaške moške podružnice za čast, kojo je skazalo družbeno vodstvo tržaškim Slovencem, ker je sklicalo občni zbor v Trstu. Posebno pozdravlja zastopnike iz daljne Goro-tanske in Štajarske. (Dobro!) Zahvaljuje se tudi v imenu ženske podružnice v istem smislu. — Poudarja posebno, da se gospoda ni bala priti v naš „okuženi Trst", o kojem se govori, da je tako rekoč z dinamitom prenapolnjen. To pa ni tako. Trst je bil od nekdaj slovansko mesto in italijanski pisatelji slepijo se sami, ako imena „Tergeste" iščejo v feniškem, traškem, arabskem in celo v kitajskem jeziku, samo ne v slovanščini. Razvija potem pozivaje se tudi na italijanskega pisatelja Manzano (Annali del Friuli) prav filologično, od kodi prav za prav prihaja ime Trst (emporio), (kajti Trgeste od Tergište, Tržišče Trst). To tolmačenje je zbor z velikim zauimanjem poslušal. Pravo je zadel, ko je dalje omenil, da tujci imenujo nas tujcem, kajti da so Slovenci tu od nekdaj domači, dokazujo razna poitali-jančena imena ulic, slovenski nadpisi in okolica sama. Poudarja, da imamo mi vsekako prav iste pravice, koje imajo ostali narodje ako ne še večjih. Izkazi o poslednji štetvi izjavljajo, da je tukaj Slovanov 26.263. To je uže lepo število, dasi tudi je prenizko. Na vsak način pa smo faktor, s kojim je treba računiti. Konečno opozoruje, da je 1140 očetov podalo prošnjo na magistrat radi osnove slovenske ljudske šole, toda ta prošnja se je skoraj gotovo vrgla v koš. Ker se tedaj ni moglo na tak način priti do cilja, morala bi se druga sredstva porabiti in posebno smo tržaški Slovenci dolžno hvalo vodstvu družbe ss. Cirila in Metoda, da je osnovalo v Trstu otroško zabavišče. — Zaključuje s prošnjo, da bi slavno vodstvo v tekočem letu ustanovilo I. razred ljudske šole. Gosp. poslanec Nabergoj podpira predlog pred-govornikov. Opazuje pa, da omenjena prošnja ni bila vržena v koš, ampak od kompetentne oblasti žalibog zavržena. Slavna vlada je namreč v velikanski svoji modrosti mnenja, da morejo slovenski stariši v Trstu pošiljati svoje otroke v šolo v Rojan — v Skedenj — ako hočejo celo v Bazovico! — Zato prosi, da izvoli vodstvo napraviti potrebne korake pri ministerstvu, čim se povrne dotična prošnja. Gosp. Žvab je proti temu predlogu, ker misli, da se s prošnjami nič ne opravi. — Trkalo se je dosti in ako se trka dalje, čakali bodemo do sodnega dne! (Odobravanje.) Gosp. odbornik Hribar opazi na to, da družba nima toliko sredstev, da bi mogla tej želji takoj ustreči, akoravn* sama priznava nujno potrebo. Posebno je potrebno preudariti, da moramo za prvim razredom potem odpreti drugi, tretji in četrti. Dokler pa po postavi prevzame šolo magistrat, prešlo bi — Bog ve koliko let in društvo bi moralo celi čas vse stroške nositi. — Po društvenih pravilih pa se ta predlog sploh takoj rešiti ne more, ampak ostane samo nasvet, na katerega se bode vodstvo o svojem času gotovo oziralo. Kar se tiče prošnje tolikih tržaških očetov za osaovo slovenske ljudske šole, bode vodstvo uže našlo postavnih sredstev prisiliti tržaški magistrat, da osnuje slovensko šolo, ako ta prošnja po izjavi gosp. Nabergoja ce bode imela nobenega vspeha. (Živio!) — Predlog za osnovo slovenske ljudske šole v Trstu je bil za tem navdušeno sprejet. Na to povdarja g. Wutti (predsednik koroške podružnice) zasluge g. prof. Andreja Einspielerja, prvaka koroških Slovencev. Prosi, da skupščina tega zaslužnega gospoda izvoli častnim članom družbe ss. Cirila in Metoda. — V smislu §. 12. društvenih pravil je bil predlog sprejet ter se sklenilo novemu častnemu članu zaključek skupščine brzojaviti. (Živio). Gosp. podpredsednik podružnice postojnske predlaga, da se vsem udom pošilja vsako leto poročilo društvenega delovanja, posebno kar se tiče šolskih zadev. — Gosp. tajnik Žlogar opazi na to, da je uže načelnistvo mislilo na to, ali žalibog ni pisateljev, koji bi se stvari poprijeli. — Z časom se bode tudi to osnovalo. Gosp. Gregor Einspieler (Celovec) prosi, da bi se odbor poklonil tudi krškemu škofu, koji bi ga gotovo prijazno sprejel in veliko pripomogel k razširjenju družbe na Koroškem, kjer ste do sedaj žalibog samo dve podružnici. — Gosp. predsednik obljubi, da se bode tudi to zgodilo. Gosp. grof Obizzi (Gorica) pozdravi skupščino in prosi, da se pomaga narodu ob italijanski meji s knjigami in obleko. Znano je, da je v Podgorji tudi ,.Pro Patria" osnovala otroški vrt, nevarnost je tedaj velika in naj se radi tega osnuje drugo slovensko otročje zabavišče v Klumu. Gosp. tajnik /logar omeni, da se je imelo vedno poseben obzir na Slovence ob italijanski meji in gotovo se bode še več storilo. Naj se tedaj v tem obziru stavijo vodstvu konkretni predlogi. Zast. gosp. Matej Klinar (Zidani most) se zahvaljuje za darila, koja je sprejela podružnica. Omenja tudi, kako dela „Schulverein" na vse kriplje, da ponemči narod. Prosi, da se med otroke razdele knjižice. Gosp. predsednik obljubi, da se bode storilo. Konečno se gosp. Žvab zahvali vodstvu na požr-tovalnem delovanju in izreče v imenu Slovanstva iskreno željo, da slavno vodstvo deluje vedno naprej ter doseže blaženi svoj namen. 253 Gosp. predsednik T. Zupan se zahvaljuje vsem pričujočim in posebno še načelništvu slavjanske čitalnice, koja je velikodušno prepustila svojo dvorano občnemu zboru. Zborovanje je bilo končano ob l!/2 V°* poludne.