Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 20. maja 1904. I.isl 20. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Marijin veslar. Ziblji me, ziblji ladjica moja K cerkvici rajske Kraljice; Vtrujeno srce išče pokoja V družbi nebes Tolažnice. Strasti viharji, oj kako silni Meni veslarju pretijo; Vali britkosti, oj! brezštevilni, Tulijo in me topijo. V svetni radosti čolnič ko plava Čolnič srca — se upeha, V svetnem razkošju duša ni zdrava: Mre mi v močvirju tu greha. K Tebi, le Tebi, morska vodnica, Srce in duša mi sili, V cerkvici svoji, rajska Kraljica, S Sinčekom se me usmili. Tu je zavetje sladko nebeško V blagor nam zemskim veslarjem; Tukaj pač zabim revo človeško, Varen pred kužnim viharjem. Torej me ziblji, ladjica moja Tje do prestola Marije; Tamkaj ni strasti ljutega boja: Srčni mi mir tam zašije. Radoslav Silvester. Brezmadežne 50letnica in sv. leto Pija Xtega. „ (j 1 e j, sedaj je prijeten čas, sedaj so dnevi zveličanja", te besede sv. Pavla, ki jih je pisal Korinčanoin, veljajo popolnoma letošnji milostni dobi. Prijeten čas je letos, saj praznujemo znamenito petdesetletnico, odkar je bila Mati milosti razglašena za brez madeža spočeto in se je ta nauk uvrstil med verske resnice. Dnevi zveličanja so napočili tudi še v drugem obziru. Sv. oče Pij X. je dr. L', svečana napovedal i z v a nredno sveto leto ravnajc se po starem običaju rimskih papežev. Pred tremi leti smo bili deležni sveto-letnili milosti. Bilo je tedaj redno s velo leto, ki se izza papeža Pavla II. ponavlja vsakih petindvajset let. A sedaj je izvenrediio sveto leto. Kakšno je to? Izvenrediio sveto leto razpisujejo rimski papeži o posebnih znamenitih prilikah. Tako sveto leto je bilo tedaj, ko se je pričel vatikanski cerkveni zbor. Kadar preti vojna ali kuga ali kadar prihrumi preganjanje na katoliško cerkev, o takih in enakih prilikah odpira sv. oče duhovno zakladnico in objavlja svojim vernikom sveto leto. Zelo važna doba v cerkveni zgodovini je nastop novega papeža. Vseli oči gledajo nanj, kakor se ovce obračajo za pastirjem. Vsi blago srčni kristijani žele, da bi novoizvoljeni poglavar modro vladal če do Kristovo. A zato mu je treba podpore od zgoraj od Očeta svetlobe-Da bi si zagotovil božjo pomoč v svoji važn1 službi, zato se vsakokratni novi papež zaleka do ;»j j»»m -tka, kateremu je obljubljen gotov vspeh: Jo mohtve. (>:i i/p >:ll>uj;i vernike, da naj bi pošiljal« goreče prošnje dobrotnemu nebu. ki naj obilen blagoslov na poglavarja >v. cerkve. Da i-i kiislijani tem vneteje molili /:i?ij. zato objavlja novi pape/ kmalu po svojem za\ladanju /vniredno -veto leto. t )/rimo -v na duhovne dobičke, ki nam ., ;»< nuja *cd.»nje -\eto leto Pija X. Prvi dobiček so p.»;>«»j!i: odpustki, ki jih prejme, kdor v treh nu ee:h /a ljubljansko škofijo so odločeni :ik. . v v 1; k i traven, rožnik in vinotok obišče t«.krat -koiij-ko cerkev, ako je v Ljubljani, ali /apno ali glavno cerkev dotičnega kraja, kakor -koi doku:. Proee-ije niso zapovedane. Vsakikrat mora obiskovalec moliti v oni cerkvi za papežev nanku: /:id«»Miije iko i/moli petkrat očenaš, češ-cenamarijo. ea-;oeetu in enkrat apostolsko vero. \ teli trei' llk-eelh llaj -e Vsakdo ell dati strogo po-: . torej naj h' /dr/i tisti dan me-nih jedi in -.iiiio e.iKiat do -itega je. ta namen, da bi prejei -v. odpustke, mora napo-led opraviti izpoved m -v obhajilo. Kdor bi bil v leni času na daijuetn potovanju ali na morju, naj izvrši navedeni pogoje takoj, ko -e vrne in zagotovljeni so mu popolni odpusti. Y-i izpoveduiki. ki so potrjeni p<» sk*'iu. simjo v-a od papeža naložena dobra dela. potrebna za prejem sv. odpustkov, razen izpovedi m sv. obhajila izpreuieniti v eruga dobra dela in -icei: redovnikom 111 redovnicam, tistim, ki imenovanih del nikakor ne morejo izvršili n. pr. bolnikom; otrokom sinejo i/pregledan ceio s-., obhajilo, ako ga si- niso nikdar prejeli in ui-«» sv dovolj pripravljeni zanj. llriigi d »bicek ponuja -veto leto tistim, \atere je zaikla kaka ceikveiia kazen ali jim tezi ve-t kak papežu ah skoiu pridržan greh i,. i>; ad; lzpieiiKiuii kako nepremišljeno storjeno 11111 j11 i' t • v kako drugo dobro delo. V svetem U a un ijo nannec izpovedniki večjo oblast nego -ver. Pooblaščeni od -v. očeta odvezujejo za vest o t v-ake cerkvene kazni, naj si je pridržana skotu .ii pape/u. V svetetu K*Hi izpovedniki rešujejo i/povedauce vseii grehov tudi takih, ki jih more - e' odv-zavali -am >ko| ali papež, seveda se grešniku, \i -e hoee znebiti takih grehov. nalaga primerna pokora. V svetem letu smejo izpoved-ain ./prem.njati obljube razen obljube vedne Ci-sto-ti. v-topa v red lil obljube sprejete od tretje o-ebe. I/pretinnjajo j i 11 v druga dobra dela. Pomniti treba, da se odpustki sedanjega svetega leta vpriditi morejo tudi dušam v vicah iu da v tem času ne prenehajo drugi odpustki. .Udeležimo se prav vestno podeljenih odpustkov — tako i z po d bit j a ljubljanski vladika svoje vernike ozna-novaje jim sveto leto -- sprejmimo vredno sv. zakramente, molimo, postimo se i n delajmo pokoro zase, za vse grešnike, posebno za vse odpadnike od katoliške vere v naši škofiji, da se izpolni veliko upanje, katero stavijo sv. oče na ta sveti čas po dobroti brezmadežne Device. Upajo namreč, da se mnogi odpadniki povrnejo nazaj k Bogu Jezusu Kristu in da v krščanskem ljudstvu zopet v z c v e t e ljubezen do čednosti in gorečnost za pravo pobožnost. Saj se je v teku petdesetih let, odkar so Pij IX. nauk o brezmadežnem spočetju Device Marije razglasili za verski nauk, preobilo nebeških milosti razlilo na našo zemljo; zakaj ne bi v prihodnosti pričakovali še večjih milosti!" A. H. I. nedelja po Binkoštih. (Praznik psv. Trojice.) In kršilijte ji- v iiiKTUi (Viti in Sina in s\. Duha. i Mat. 2H ) Še le zadnja leta je zamrl na poljski zemlji star, sivolas škof. Možu — ki je dobro vedel, kaj so bogoslovci in kako velika odgovornost mu je na njihovi izreji — je bil počitek in veselje mu je bilo, da je prav pogostokrat prihajal v bogoslovišče do njih prepričevat se, kako kretajo v svojih učnih sobah; kateri napori in kaka razvedrila so jim najljubša; kako in za katera poslanja vsacega njih porabi najbolje, ko je za kratko dobo odredi kakor mlade dušne pastirje med svet. Ti. za vse blago vneti prihodnji svečeniki so pa tudi kar hrepeneče pričakovali njegovih obiskov. Nikoli ni namreč odhajal brez najdobrohotnejih opominjev; nikoli, da bi jim blagodejne luči ne bi bil zažgal na pot njihovega važnega prihodnjega delovanja. A kar jim je govoril nekokrat. to pa jim je bivalo za ves čas duhovskega delovanja najživahneje v spominju. Rekel jim je namreč: Ko se zaznamenujete s sv. križi, sinovi, delajte velike križe, ker velik je tudi hudobni duh. Ta nauk so izpolnovali sami in ga nesli potem na vse kraje po deželi in še danes menda ljudstvo te škofije dela prav velike križe v spominj te resnice, kako velik da je hudobni duh. Sama na sebi, dragi, nas spominja današnja nedelja psv. Trojice znamenja sv. križa. Saj z nobenim znamenjem ne proslavljamo tolikrat sv;Trojice kakor uprav znamenjem sv. križa. Če mislim le samo najpotrebnejih kristijanovih molitev — jutranje, večerne, pred in po delu, pred in po jedilih sklepati smem, da slednji dan narediš n. pr. najmanj 14 križev. Tolikrat, dragi, sv. Trojico proslavljaš na dan sv. križi ti. ki opravljaš le malo število, le najnavadneje število molitev. Koliko križev pa oni. ki moli veliko in pogosto! Brezdvombeno nam bo v prid. če premislimo to uro: ob katerih prilikah nam je splošnja navada, da del a tu o sv. križ ter počastujemo s tem sv. znamenjem ob enem psv. Trojico. Sv. križ delamo tako, da si na čelu s palcem desne roke naravnost od zgoraj doli in potem v sredi črez od leve na desno zarišemo črtici, kojih vsaka je n. pr. dolga toliko, kolikor je čelo visoko ali so usta široka. Tem istim načinom se znamenujemo čez ustnice in na prsih. Tako smo včinili prav za prav 3 križ-čeke; vender pa imenujemo te križčeke sploh le en križ. Kedaj torej imamo bogoljubno navado se prekriževati? Znamenje sv. križa ti je, dragi, prvi čin, ko se zjutraj prebudiš iz spanja. Božja milost te je čuvala v tem brezzavestnem stanju, ki je vsekako vsaj na pol podobno umiranju. Ni mi treba dokazovati, da se prav izražam govoreč: vsaj na pol podobno umiranju. Koliko se jih namreč vieže čisto zdravih in se jih ne dvigne nikedar več, in to ne le starejih; tudi čisto mladih. Li ni potem tako krepilno spanje vender le v resnici na pol umiranje? Ni li torej prvi dnevni čin sv. križ — neka sila \mestna zahval.! Trojedinemu napram, da krepeč so in speč nisi obnemogel in zaspal za vodno? Ce imaš priliko po jutranji molitvi stopiti do sv. maše v cerkev tudi ob de-lalnikih to mislim ni li prvi čin v cerkvi ob kropilniku sv. križ? In kolikrat se li ponavljajo križi ob daru sv. mase. Ivo pa sopet zapuščaš sv. kraj. ne stopiš li do blagoslovljene vode ter se sopet znamenjem sv. križa z njo pokropiš proseč sv. Trojice: naj bi te vsaj pred neprevidnimi in velikimi nesrečami tega dne sprejela v milo varstvo ' In če začenjaš svoje dnevno delo bodi si že poklica katerega koli ali ti ni njega začetek sopet sv. križ? \'i !i sv. križ in klic do psv. Trojice prav kakor neka za stava, da tako tvoje dnevno delo dokonča srečen vspeh? Ce se vsedeš do svojega obeda ali že sam ali v družbi - ne začenjate li to telesno krepilo s pogledom gori do Očeta vseh dobrih darov, brez kojega radodarne roke bi nam tu na zemlji živenja ne bilo tudi niti eden dan? Ali ti ni to >e pra\ posebno važno in izgleda polno (»pravilo \ tem slučaju, če načeluješ drugim kakor hišni oče ali hišna mati? Svojim otrokom in svoji družini moraš prav v prvi vrsti biti tisti učitelj in tista učiteljica, ki jim dovede-do uma to resnico - da ne prejemajo hrane iz tvoje roke; ne iz tiste tvoje roke namreč, ki sploh ničesa nima: ki jo polni le božja dobrota ? Koliko pa ti pride po dnevu na vrsto raznih dejanj, koje naj začenja ali spremlja spominj na psv. Trojico znamenje sv. križa ? Ti ni le sv. križ v kateri si bodi nevarnosti ali izkušnjavi tisto mogočno sidro, ki zapiči barko tvojega živenja v najgoto-vejo trdino sredi viharnih morskih voda? Ne položiš li, krščanska mati, svojega otročiča, ko ga devlješ spat, v posteljico znamenjem sv. križa govoreč ob takem sv ojem bogoljubnein dejanju najsveteja imena: Oče, Sin in sv. Duh? Kolikrat ima tudi njegova zibelka na končnici naslikano prav božje oko v triogelniku, kar je znamenje psv. Trojice. Nimaš li navade, hišni gospodar, da zahtevaš, naj se blagoslovljeno vodo — ki jo imaš ob vratih vselej, kadar gredo iz hiše, pokrope tvoji otroci in tvoji pod-ložniki, da se jim vrši ta izhod v tistem imenu, v kojem naj jim bode sopet prihod: v imenu trojedinega Boga? In to vselej kadar gredo iz hiše v šolo: na daljnje delo ali celo v cerkev do sv. zakramentov -morda zakramentov kakor je sv. birma, ki se deli le enkrat ali najsveteji zakrament, ki ga gredo prejet morda prvokrat ali pa kadar si že v poznejem živenju? Ali te niso. draga mati. poučili že dolgo v črni zemlji počivajoča tvoja mati, da naredi z nožem znamenje sv. križa čez hleb proden začneš družini rezati kruha? Ti ni li takrat vselej prod očmi, da še danes čuva nad nami tisto pomnožujočo roko Tro-jedini. ki je po svoji 2. osebi nasitil v puščavi vse ljudstvo in včinil. da je ostalo več kruha po delitvi, nego ga je pred delitvijo bilo? In ko ti zapušča ljubljena hči rojstno hišo. da poda ženinu svojo zvesto roko do groba stopi ti. draga mati. pred dušo ta bridka zavest, da jej od slej ne boš več ti prva oseba, nego le druga. V tej opravičeni žalosti si poiščeš toga veselega tolažila, da je tok človeške družbo od nekedaj bil tak in da ostane. Mi so ločujemo in zedinjujemo na svetu. Moč ob tej ločitvi ti pa zopet doli tisto svetotrojiško znamenje, ki je nevesti narejaš na jasno čelo proseč, da bi težko skrbi za-konskega poklica ne zaoblačilo prekmalu njega j.Miobe kar bi bilo škoda: tako zelo škoda njej in pa tebi. In zvečer! Zvečer se pa križem sopet podajaš v božjo varstvo kakor si bil vstal v znamenju sv. križa podajaš se v počitek s prav velikim križem: kor velik je hudobni duh. To. dragi, nekaj prilik, kadar in kako /namenujemo sobo iu druge znamenjem prsv. Trojice — sv. križem v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Bodi nam torej to znamenje, sv. križ, spremljevalec, tovariš in čuvar od zibeli do groba. Kadar bode pa na tvojem, na mojem grobu — upajva tega — tudi stal kedaj sv. križ — takrat še naj to sv. znamenje — akopram tiho — vender le glasno pridiguje vsake.nu memoliodečemu, kako zvesto je bilo najino zaupanje na 3 božje osebe v vsem najinem živeniu in kako naj bo to sv. križevo znamenje vsakemu memogredočih bodrilo, da jim tisto upanje polni njihova hrepeneča srca, kakor je je polnilo nama: upanje na psv. Trojico. Amen. Srčna Tirolka. Slavno znano je junaštvo p o g u m n i h Blejk. ki so leta 1813. trikrat zapodile Francoze, ko so hoteli oropati cerkvico Matere božje na blejskem otoku. Podoben čin srčne deklice nam navaja zgodovina tirolskih bojev za svobodo domovine. Junakinji, ki se je leta 1887. srčno v/proti vila Francozom, je bilo ime Katarina Lanc-eva. Porodila se je dne 2i. kimalca 1771 pri sv. Vigilu v Eunebergu na Tirolskem. Njeni stariši so bili najemniki. Zgodaj so jo dali služit v Spi n g e s , kjer je ostala dvanajst let. Bila je čvrsta, ponosita, vesela deva, a tudi istinito pobožna. Junaštvo, ki se je poslavila ž njim dne 2. malega travna i 787, je bilo sad njene pobožnosti. Ona sama je molčala o tem in še le kakor priletna starka je razodela nekatere spominje na to. Iz njenih izjav posnemamo tole: Ko so po zmagovitem boju za spingeško pokopališče sovi ažne čete dalje drle, da bi prišle Tirolcem za hrbet, zaradi česar so strelci groblje in mestece Spinges osiavili odtegnivši se na spingeške travnike. ostala je Katarina sama na pokopališču. Pogumno je stopila pred cerkvena vrata in nastavila proti prihajajočim Francozom senene vile. Čude se gledali so sovražniki nekaj časa junaško dekle in potem odšli ne storivši ji nič žalega. Grob srčne braniteljice cerkve in pokopališča krasi kamen s pomenljivim napisom. Spomenik so ji postavili tudi v rojstvenem kraju pri Sv. Vi-gilu. Sedaj je dovršil umetnik Fd- mund Klatz krasno soho predstavlja-jočo prizor, ko je Katarina L a n c -eva odbila z vilami, pred cerkvenimi vrati stoječ, sovražni napad. Kdaj dobe naše zmagovite Blejke podoben spomenik? Zaslužila bi ga pač junaška mati Frjanova! L. P. C. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 10. Cerkev sv. Jožefa. (Dalje.) Kakšna je bila zunanja podoba cerkve sv. Jožefa in kako sojo zidali. Ljubljanski deželni muzej hrani veliko oljnato sliko, ki nam predstavlja cerkev sv. Jožefa, ka-koršna je bila v drugi polovici 18. stoletja. Preprosto pročelje s štirimi lisenami kaže v gornjem loku sliko božjega očesa. Nad lokom je zapičen križ. Med skrajnima lisenama tičita v dolbinah svetniška kipa. Brezurna zvonika z zvončastima, čebu-ljastima strehama in z dvoprečnima križema na vrhu stojita ob pročelju. Na desni se širi cerkev v mrtvaško kapelo; s strehe kapeline se dviga smrt vihteča v roki koso, kakor da bi pretila Ljubljančanom: vse vas pokosim! Cerkveno pročelje je gledalo na sedanjo Dunajsko cesto. Tik cerkve na levi so bila vrata v samostan, ki se je na severni strani dotikal svetišča sv. Jožefa. Tudi Valvazor nam je ohranil na sliki ljubljanskega mesta podobo diskalceatske cerkve iz prve njene dobe, ko še ni imela zvonikov dozi-danih, nego samo nadstrešen stolpič. Kdaj so zgradili diskalceati c e r k e v s v. Jožefa? Ko so se bili srečno rešili iz Jame in si kupili selišče na Ajdovščini v ljubljanskem šentjanževem predmestju, bila je prva skrb njihovemu vikarju o. Arzenu a s. An-tonio, da je dal postaviti tamkaj leseno kapelico. Dne 3. velikega srpana 1653 se je prvikrat brala v njej sv. maša. Da se je skromna deskata kapela sčasoma umaknila krasni zidani cerkvi, zato gre zasluga v prvi vrsti knežji rodbini E g g e n b e r g o v. Tedanji načelnik njen knez Ivan Anton Eg-genberg je naklonil diskalceatom tistih 8000 gld., ki jih je bil njegov oče I v a n U r i h v svoji /C.^-^, M^UJt^-* uJJL *ryi . L/M ^ ^ -^V« ^ —* oporoki leta 1634. volil za ustanovitev prosjaškega samostana v Ljubljani ali v Gradcu. Temu volilu je še sam dne 12. velikega travna 1645 primaknil prav tolikšno svoto v isti namen. Ustanovnik ni obremenil menihov z nobeno dolžnostjo; a diskalceati so se skazali sami hvaležne Eggenbergom. Njihov generalni vizitator je leta 1654. ukazal, da naj opravljajo za svoje knežje dobrotnike vsak mesec po eno sv. mašo. Maševali so za Eggen-berge tudi o kvaternih tednih. Ti so se tudi pozneje večkrat spominjali diskalceatov in njihove cerkve. Knez Ivan Seifried Eggenberg jim je podaril leta 1677. za zgradbo 400 gld., leta 1690. zopet 500 gld. Ko je bil deželni glavar, koristil je mnogo diskalceatom, ker jim je dajal razne kaznine. Poleg denarnih prispevkov je dohajalo diskalceatom tudi gradivo v dar. Leta 1654. je ukazal cesar na njihovo prošnjo deželnemu vicedomu grofu Frideriku Attemsu, da naj izroči diskalceatom iz vicedomskih gozdov 260 večjih in manjših debel za cerkev in samostan. Z i d a n j a cerkve so se lotili bosonogi avguštinci leta 1657. O prazniku presv. Trojice dne 22. velikega travna i. 1. so položili temeljni kamen svetišču sv. Jožefa. Na to svečanost so povabili cesarja, ki je pooblastil deželnega glavarja, da naj ga namestuje, diskalceatom pa je poklonil 300 gld. O tej znameniti priliki se je sešla domalega vsa Ljubljana in ljudstvo z okolice na Ajdovščini. Bil je navzoči mestni magistrat, višje in nižje plemstvo, d e -ž e 1 n i glavar, ki je v cesarjevem imenu položil t e m e 1 j n i k na kraju odločenem za veliki oltar. Temeljni kamen je nosil tale napis: Av. - A. M. D. G. — B. V. Mariae, SS. Josephi — Augustini, Sebastiani, Rochi, Wolff-gangi, M. Magdalenae et Barbarae honorem — Fundata est Ecclesia FF. — Discal. Ord: S. Augustini — Civit. Labaci, Provinciac -- Car-nioliae. Rev. - Anno Salutis Pont. Max. Alexand: VII. - — M.DC.LVII. Ep. Lab. Ottone Friderico Coni. — a Buchaim. Loco Sac. Caes. Maj. — Ferdinandi III. Seren: Domus — Austr. Fxcell: D. D. Wolffgan. — Coni. ab Aursperg Capit. Provinciae. Slovenski prevod tega napisa slove: Na večjo čast božjo, bi. Device Marije, ss. Jožefa,% Avguština. Roka, Volbenka. M. Magdalene in Barbare je vtemeljil cerkev bratov diskalceatov reda .">7. za papeža Alesandra VII.. Škota ljubljanskega Otona Friderika grota pl. Buchaima namesto svetega cesarskega veličanstva Ferdinanda III. iz prejasnega doma avstrijskega prev-zvišeni gospod Volbenk groi pl. Aursperg, deželni glavar. O polaganju temeljnega kamena je dovolil skoi Oton Friderik diskalceatom. da smejo nabirati darove za cerkveno zgradbo in sicer na posebno knjižico. Na prvem mestu je bii zabeležen v njej cesarski dar sto zlatnikov, takoj za njun dar deželnega glavarja: 210 zlatnikov. Oglašali st i -e mnogi dobrotniki z večjimi in manjšimi prispevki; a -iroski su bili preogromni. Nedozi-davši cerkve s«( prenehali diskalceati leta lotil, z delom. 1'rosili -o mnogokod. a nahajali so pogostnimi gluha ušesa. Leta 1(>71. >o potrkali pri vladi, da bi iim odstopila mestno vtrdbo (Basteh pred v icedoiiiskimi vratmi, ki je če/dalje bolj lezla narazen. Okoristiti s(> se hoteli s kamenjem in drugim porahuim gradivom za cerkev ; ali njihova prošnja je bila odbita. Diskalceati s(» /ašh tedaj v nemajhno stisko. Nekaj nedotakljivih glavnic so imeli naloženih pii deželnih stanovih, a ti jim Ze precej let niso izplačevali obresti. Ko pa je leta P>7">. zopet jel teči ta vir. lotili s(, naši menihi iznova zidanja cerkve. Meseca prosinca i. I. -o -e jeli pogajati s stavbenikom Karolom .lakoboin Finalom, ki pa je kmalu nato umrl v Karlovcu. Namestu njega je prevzel delo stavbenik L r a 11 č i š e k k o s 1 11 a zavezavsi s<_ d.i bo odgovoren za sle-hrno škodo. Diskalceati 11111 bodo dajali vsakdan, kadar sC |>,> \rsilo zidanje, t.»rej razen nedelj in praznikov po četrt krone. Pač >o >e veselili bosonogi menihi jeseni leta 1(>7">.. ko je bila po tolikem «»mečevanju njihova cerkev pod streho in ob njej na pol zgrajen zvonik. Leta 1»>77 s,, obokan del cerkve. Obokanje glavne ladije in stranskih kapel s,» dovršili dve leti pozneje. Mukaliirna dela pa leta 1US0. Namestil kosjne je vodil izza leta 1«»77 zidanje stavbenik N. M a r c e 1 1. Cerkev s\ . Jožeta z njenimi tremi poglav itnimi oltarji vred je ^loveMio posvetil na tiho nedeljo dne _0 jiii tirali pogani na trg stolnega mesta Miaka. Tamkaj so vsakemu izmed njih odrezali kos levega ušesa. Junaško so pretrpeli to muko. Mladi tretjerednik Tomo Duisko je dejal rablju, ko 11111 je odčesnil levi uhelj: „Dobro se napij krščanske krvi, in ako je hočeš še več, odreži mi še desno uho." Mučeiiikom so zvezali roke na hrbtu, naložili jih na sedem voz in jih prepeljavali najprej po ulicah glavnega mesta, potem pa še po drugih japonskih mestih, da bi se njihova sramota razglasila po raznih pokrajinah in da bi bili vsemu ljudstvu za svarilni zgled. Pred vsakim vozom je korakal birič, ki je razglašal, zakaj so bili ti ljudje obsojeni na smrt; zato namreč, ker so navzlic cesarjevi prepovedi oznanovali vero krščansko. Odvsakod so vreli ljudje vkup, kristijani in pogani. Prve so morali odganjati rabi j i, ker so se vsekakor hoteli pridružiti niučenikom in iti ž njimi na morišče. Vsi solzni so se čudili kristijani njihovemu junaštvu in vztrajnosti. Pogane je gnala do nenavadnega vozovlaka radovednost, nekatere pa tudi želja, da bi oteli kakega obsojenca. Nekemu možu se je zasmilil dvanajstletni Ludovik I b a r k i, pa 11111 je zaklical: „ Rešim te, ako se odpoveš svoji veri." A na morišče tirani deček je odločno zavrnil pogana: „Ti — ti bodi kristijan, ker sicer se ne moreš \ zveličati " O. Peter Krstnik in njegovi tovariši so potoma na vozeh propovedovali sedaj v španjskem sedaj v japonskem jeziku in potrjevali prihitevše kristijane v veri. 25. Smrt 11 a križ u. Na sv. Agate dan so dospeli mučeniki v Nangasaki. Mestni poglavar je bil ukazal prejšnji večer, da se pod smrtno kaznijo nihče ne sme goniti iz mesta. Zato je zastražil mestna vrata. „Že gredo" — zagnali so zdajci glas po mestu in kakor silen hudournik je zagrinela nepregledna množica ljudi do mestnih vrat. prodrla stražo in hitela obsojencem naproti. Za njimi sta skrivajo prišla dva jezuita: o. Pcsji in o. Rodriguez, da sta podelila ujetnikom zakrament sv. pokore. Očetje frančiškani so se izpovedovali med seboj. Sv. obhajila niso mogli prejeti, preveč se je mudilo rabljem. Blizu mesta Nangasakija se dviga gora j a p o 11 s k a G o 1 g o ta, morišče, ki je pilo potoke krščanske krvi. Dne 5. svečana 1 ~>(J7 se je pomikala na to sveto goro iz nie>ta čudna procesija. Množicam, ki trumoma spremljajo ta izprevod, se bere pomilovanje na obrazih. Sredi rabljev korakajo krščanski ujetniKi, a tako naglo, da jih biriči komaj dohajajo. Kaj jim je pospešilo korake? Nagel jim je hod in radost jim sije z obrazov, ker jih prešinja zavest, da skoro sprejmo krono mučeniško in se združijo s Kri-stom. Zmagoslavna pesem, hrepeneča po nebesih, vre iz njihovih ust. Na gori je bilo pripravljenih šestindvajset križev. Položili so jiii na zemljo v vrstah. Srednjih šest j e b i i o 11 a 111 e -n j o 11 i h t r a 11 č i š k a 11 o 111 , pod e s e t 11 a desni i 11 11 a 1 e vi pa dr u g i 111 111 u č e -11 i k o 111. Vrli vsakega križa je bilo zapisano ime obsojenca, za katerega je bil narejen. Japonski križi so imeli v spodnjem delu za podnožje pri- trjen križec, sredi pa nekako sedlo, da je mogel križani sesti nanj. P r v a sta dospela n a g o r c strežnik A 11 t o 11 in tovariš L 11 d o v 1 k. Vsa srečna sta bila, ko sta zagledala križ. Ali sedaj ju je čakal poslednji boj. Pristopili so stariši Antonovi in ga nagovarjali, da naj si reši živenje. Zlasti mali je silila nanj jadikovaje. da naj vsaj sedaj še ne umrje za sveto vero nego pozneje, ko odraste. Toda vrli Anton se upre njeni želji, češ da se nikakor noče odpovedati sveti veri, nego hoče umreti zanjo. Ako bi ji postal nezvest, bil bi ostuden odpadnik in kriv, da bi se neverniki norčevali iz svete vere. Ludovika je izkušal premotiti sodnik. Predno so ga privezali na križ, jel se 111 u je prilizovati obetaje, da ga vzame k sebi /a sina in ga priporoči cesarju, ako odstopi od vere. A ta ponudba je bila brezvspešna. ..Zelo nespameten bi bil odgovori mu deček ko bi pustil večne obljube za časne, ki kmalu izginejo, one nebeške pa nikdar. Kar mi obetate, dobim z o. Petrom Krstnikom." Sodnik je poizkusil še enkrat Dejal je dečku, da samo njemu ponuja vladarjevo milost. Ali tudi to mainljeiije je premagal Ludovik odvrtiivši: -Da veste, kako malo se zmenim /a vaše obljube, vam rečem, da se ne odpovem sveti veri tudi tie. ko bi mi zapovedal sam o. Peter Krstnik. ker grem v nebesa." Rablji so urno izvršili delo. Privezali so mučenike na križe. Drugega za drugim s,> dvignili kvišku iu zasadili v zemlji*. Grozau prizor! Šestindvajset junakov visi med nebom in zemljo. Krog njih je straža, /a njo neštevilna množica gledalcev. Kaj so čuli? Poslednjikrat je pridigal Pavel Miki. Z vzvišene p r i d i ž n 1 c e, s k r i ž a je ta 11 e v s t r a š e n i misijonar poslednjikrat oznanoval sveto vero z a t r j e v a j e , da 11 i d r u g e p o t i v nebesa, nego tista, ki hodijo p o njej kristijani. Po Kristovein zgledu odpušča s tovariši vred cesarju T a i k o S a mi i 11 vsem sovražniku m in želi, da bi v s e J a p o n s k o s p o -z 11 a 1 o pot resni c e i 11 p r a v i c e. Naposled se je obrnil k sokrižanim izpodbujaje jih k vstrajnosti. Blizu o. Petra Krstnika sta visela dečka Anton in Ludovik. Prvi je komaj čakal, tla bi mu ukazal o. Peter zapeli l i2. psalem, kakor mu je bil naročal grede na morišče. Vide, da čaka zastonj, vpraša: .Častiti oče, ali se ne spomnite, kaj ste nama rekli potoma, da naj zapojeva psa-leni: .Hvalite, otroci. Gospoda! ko bova visela na križu? Ali naj začneva?" O. Peter Krstnik ni odgovoril; bil je zamaknjen tedaj. Anton in Ludovik pa sta jela prepevati tako lepo in milo, kakor morejo peti samo angelji. Naposled je zapel tudi o. Peter zahvalnico Zaliarijevo: .Hvaljen bodi Gospod Bog Izraelov . . ." Vojaki so stopali od križa do križa in sle-lirnega m učenika prebodli z dvojnim kopjem od boka do rame. Jezus! Marija!" se je razlegalo s križev, potem pa so se povesile glave umirajočim in šestindvajset junaških duš se je dvignilo v nebeške višave. Gledalci so prodrli skozi stražo in hiteli h križem. V robce so prestrezali kri, ki je curkoma I i 1 a z v i š a v e in si od-rezavali v spomin kosce obleke umorjenih kristijanov. i Konec pride). P. H Zrnje. Sveta načela. (Iz spisov kardinala Man-ninga.) Ne razodevaš ponižnosti in še manj velikodušnosti, če praviš: .Ako morem biti le zveličan, bom zadovoljen". Naše zveličanje nam ni poslednji namen v življenju, temveč slava božja, in ako samo po tem hrepenimo, da bi bili končno zveličani v slavo svojemu Odrešeniku, utegnemo še pogubiti svoje duše. Najvišje težnje so mnogokrat združene z najslabotnišimi naravami. Naša naravna slabost se trese, kadar nam je volja neupogliva. Jezus v smrtnem boju je izgled, kaj mora prestajati, kdor Bogu zadostuje za svoj greh; in kaže nam, da naša pokorščina ali naša žrtev ne izgubiva svoje popolnosti, ako nam povzroča trpljenje. Gojimo veliko ponižnost in veliko upanje. Preveč ponižni ne moremo biti in tudi ne moremo preveč upati . . . Ponižnost ne more biti nikoli potrta, dokler ima upanje, in upanje ne more biti nikdar pte-drzno, dokler ima ponižnost. (Dalje pride.) Filaret. Za sveti križ. Pred malo časa je nastopila pred sodnijo v Parizu branjevka za pričo, ki se je odlikovala po svojem poštenju in srčnosti in je bila pri ljudeh močno v čislih. Iz soban iste sodnije so pa uprav poprej odstranili križe, ne da bi bili čakali okrožnice justičnega ministra. Ko jo je pozval predsednik sodišču, naj zato roko dvigne za prisego, da bode izpovedala resnico, vso resnico — vzkliknila je vrla žena: .Prisežem naj in roko dvignem, gospod sodnik? Pred kom? Pred vami? Pa tu moram že prositi, v tem oziru vi niste več nego jaz." Nato je segla po kronico v žep ter z vso dostojnostjo, ki gre temu sv. činu dvignila križček ter rekla: .Tu, gospod sodnik, ta, pred katerim edino se more priseči, in pred njim prisegam, da izpovem resnico, golo resnico in celo resnico." Na to ponosno izpovedanje vere je navzoče občinstvo zaploskalo z rokami tej v dotičnem mestnem oddelku radi njene odločnost sploh znani prodajalki jestvin. A tudi med francoskimi sodnijskimi advokati se kaže ogorčenje radi odstranitve križev iz sodnih dvoran. Da, celo verni protestantje ne gredo Combesove poti in so se izrekli za križe. Župnik Alojzij Kummer. Število na Francoskem zatrtih redovnih šol je velikansko. Vlada je ukazala zapreti 13.000 javnih ljudskih šol, ki so jih vodili uradoma nepooblaščeni redovi. Zatvorili so 12.000 zasebnih šol, med katerimi je bilo 2000 deških šol z 200.000 učenci in 10.000 dekliških šol z 1,000.000 učenkami. Redovniki so bili voditelji 152 srednjim šolam. Teh so 20 popolnoma zatrli, druge pa so izročili svetnim duhovnikom. Po najnovejši postavi zapro še krog 4000 šol z 405.000 gojenci. Škoda, da vrla Francoska plača ta veri sovražni korak svojih sedanjih postavodajalcev. Škoda, ker le malokatero ljudstvo je simpatično tako kakor francosko. k. b. Popravek. V poslednji štev. .Danice" stoj na str. 151. letnica 1651, ne pa 1551. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto ti kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 \in Zunaj Avstrije velja za vse letu 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako hi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej. V Ljubljani m- dobivajo posamezne številke po 1(1 vinarjev v tabakarni: Mak so Brusovi, pred škofijo 12.