LETO XXXV, ŠTEVILKA 47, 12. DECEMBER 2003, CENA 269,00 SIT OSREDNJA I 1 lu KNJIŽNICA TEDNIK OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzeiski trq 1 a 3000 CELJE SN00032 ŠTEVILKA IVANA ŽVIPEU Moje delo je pomemben del mojega življenja, pri tem mislim življenja z veliko začetnico (foto: Benjamin Kanjir) MIRAN STRGAR Dušan je odnesel orodje do avta. Potem se je vrnil na vrh previsa... Zakričal sem, vendar je bilo prepozno... Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem i Zadruga mozirje Polsuho peneče vino 0,75 litra Kraški pršut 1 kg MIP in KRAS Televizor Oenver DTX-1410 Televizor Gorenje 70 STR 10 Čokolada Milka s celimi lešniki, 300 g Radiokasetofon s CD-jem Samsung RCD S 50 Prenosni CD predvaj. Silva Schneider MCD Majoneza Hellmann's, 630 g_________________ Margarina Petra, Pralni stroj Gorenje WA1581S Metalni rezalni stroj Siemens MS70001 Zamrznjena zelenjava zafra. solato, 450 g Jetrna pašteta Leo, 100 g______________ TEKSTIL GORNJI GRAD, tel. 58 43 036 BLAGOVNICA LJUBNO, tel. 58 41 020 Sir Jošt, mini, Surovo maslo, 250 g # UGODNI PRAZNIČNI NAKUPI TEKSTILA IN KONFEKCIJE 4 čevlji ALPINA, ADIDAS # smučarskih čevljev ALPINA, smuči ELAN, sani... * talnih oblog, itisonov, tekačev... do 24.12. 03 30% gotovinjski popust WP za izdelke GORENJSKIH OBLAČIL V000ß «emm.ihh Kompot mešano sadje Your Choice, 825 g Napolitanke oblite s čokolado, 1 kg MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI, Z ZADRUŽNO KARTICO IN OSTALIMI PLAČILN IMI VELIKA IZBIRA AKUSTIKE in BELE 2.199,00 SIT 27.990,00 SIT 109.900,00 SIT 449,00 SIT 19.990,00 SIT 14.990,00 SIT 17.500,00 SIT 104.900,00 SIT 384,00 SIT PRODAMO GRADBENI PARCELI □ LOKACIJA: naselje TIČEK GORNJI G □ VELIKOST: 789 m2 in 858 m2 □ CENA: 5.107,356 SIT in 6.050.714 SIT □ DODATNI OPIS: lepa sončna lega ob Http://www.rlv.si/habit ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 098 1600. GSM: 041 66S 223 PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev ( delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91,041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! KNJIŽNICA ,.,,-ii.iiji-1 „ . Tretja stran Leto 2003 se že nagiba k svojemu koncu. Ko napoči čas Miklavža in začno trgovci v prodajalnah obešati lučke, je nesporno jasno, da so letu šteti dnevi. Z vsakim novim dnevom v decembru smo bližje predpraznični euforiji, ki nas po neki čudni inerciji običajno vodi v pretirane nakupe in nezdravo življenje pred in med prazniki. Prav zato je pri marsikom januarski »maček« tako »hud«. Sprva smo načrtovan, da bo zadnja letošnja številka Savinjskih novic izšla v petek, 19. decembra, kasneje pa smo ugotovili, da bi bil premor med omenjeno in prvo januarsko izdajo predolg, zato bomo po božiču izdali še eno številko, l/se-binsko jo bomo prilagodili prazničnemu času, da bo branje nekoliko bolj lahkotno. V tokratni številki zaključujemo akcijo Fotografije moje mladosti, zato naj vas opozorim, da lahko ujamete še zadnji trenutek in se s pravilnim odgovorom na glasovnici potegujete za glavno nagrado - fotoaparat. Hkrati pa začenjamo tudi že z novo akcijo Brezplačno do novega videza, o kateri lahko več podrobnosti preberete nastrani 11. Če želite spremeniti svojo podobo, je to vsekakor nekaj pravega za vas! Ni naključje, da v tej številki objavljamo tudi prispevek o delovanju kluba anonimnih alkoholikov. Nekateri se namreč tako »navadijo« raznih praznovanj in zaključkov ob koncu leta, da z njimi redno nadaljujejo tudi v novem letu. In ko takšno početje postane resna navada, je problem ponavadi zelo pereč. Pretresljive so zgodbe ljudi, ki so zmogli dovolj energije, da so se odlepili z dna, kamor jih je potisnila zasvojenost z alkoholom. Tudi sam imam znanca, ki mu je to uspelo. Pod dolgih letih »tavanja« se je pobral in zaživel človeka vredno življenje. Vedno znova sem vesel, ko ga srečam, in čeprav mu tega ne rečem, ga po svoje celo občudujem. Za takšne poteze je zagotovo treba biti močan. Zelo močan, saj v nasprotnem primeru človek omahne nazaj na pot brez povratka. Ljudje pa odhajajo in eden izmed zadnjih, ki so odšli, je bil Dušan Perhač. Vrhunski lokostrelec, kije uspel poslati še zadnje poročilo s tekme, preden je pri delu, pri katerem je bil prav tako cenjen kot pri športu, naredil usoden korak. Kamnita gmota je vzela moža, očeta, športnika, minerja in, lahko bi rekli, našega posrednega sodelavca, ki je vestno skrbel, da ste bili z odličnimi rezultati lokostrelcev seznanjeni tudi vi, cenjene bralke in bralci Savinjskih novic. BSH Hišni aparati Nazarje: Tretji v državi pri uvajanju 20 ključev.4 Gospodarska zbornica Slovenije: Puškarstvo Podkrižnik v družbi najiepših....... Intervju: Ivana Žvipelj, vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti Logarska dolina: Čas za zdravico in prijateljski stisk rok Klub anonimnih alkoholikov: Koje en kozarec preveč in 20 premalo.16 KMN Nazarje: Z remijem do mirnega počitka na četrtem mestu Smrtna nesreča v kamnolomu Izkušenega minerja pogoltnil prepad.21 Na naslovnici: Utrinek z miklavževanja v ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 47,12. december 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. m BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Tretji v državi pri uvajanju 20 ključev V Radencih je zadnji novembrski konec tedna potekala 3. slovenska konferenca 20 ključev, na kateri se je zbralo 140 predstavnikov iz 60 podjetij, ki uvajajo omenjeno metodo v lastno poslovanje. Moto metode 20 ključev je »bolje-hitreje-ceneje«, vsak ključ pa se nanaša na eno področje poslovanja podjetja. BSH Hišni aparati so na konferenci v Radencih prejeli priznanje za tretje najuspešnejše podjetje v Sloveniji pri uvajanju 20 ključev. Direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi (desno) je sprejel priznanje iz rok predstavnikov podjetja Deloitte & Touche, ki je nosilec licence za 20 ključev (foto: DT) V nazorski tovarni hišni aparatov uvajajo metodo 20 ključev dobri dve leti. Kot je to običajno, niso začeli z uvajanjem vseh ključev naenkrat, ampak jih trenutno uvajajo osem. Ko so se na začetku procesa ocenili po standardizirani metodologiji, so dosegli 33,13 točke, po dveh letih pa so že na 44,3 točke, kar pomeni nivo 2,6 na lestvici od 1 do 5. Najvišje stopnje ni dosegli še nobeno podjetje na svetu, ocena 2,6 pa v Sloveniji predstavlja vrhunsko uvrstitev. V dosedanjem postopku so se največ ukvarjali s skupinskim delom in čiščenjem organizacijske strukture. Na ta način so neposredno izboljšali urejenost poslovnih procesov in zmanjšali medfazne zaloge. Skrajšali so čase menjav v proizvodnji in odgovornost prenesli na nižje nivoje odločanja. V delovnih skupinah so s spodbujanjem koristnih predlogov in njihovo uporabo v prak- si dosegli znatne prihranke, še posebej pri menjavi posameznih orodij. V Hišnih aparatih so v letošnjem letu poleg metode 20 ključev začeli uvajati tudi metodo 6 sigma, ki se je že uveljavila v koncernu Bosch Siemens, njen osnovni namen pa je preprečiti podvajanje aktivnosti oziroma s čim manjšimi stroški doseči čim boljšo učinkovitost. Prav na to temo je imel na konferenci v Radencih referat Matjaž Ab-eršek, ki je v nazorski tovarni avgusta prevzel področje zagotavl- janja kakovosti. Iz povzetka Aberškovega referata je razvidno, da metoda 20 ključev mobilizira vse človeške potenciale v podjetju, gradi na delovnih skupinah in na njihovih akcijskih načrtih, medtem ko je 6 sigma bolj sofisticiran projekt, ki zahteva določena specifična znanja. Večji poudarekje na spremljanju statistične sposobnosti procesov in iskanju rešitev oziroma izboljšav na podlagi teh rezultatov. Poleg BSH Hišnih aparatov, ki ga je v minulih dneh obiskala ekipa hrvaških novinarjev, uspešno uvajata metodo 20 ključev tudi nazorski Elkroj in velenjsko Gorenje. Kot običajno bodo v Hišnih aparatih tudi letos ob izteku leta namenili pozornost svojim zaposlenim, njihovim otrokom, upokojencem in še posebej inovatorjem ter jim pripravili predpraznična družabna srečanja. Franci Kotnik Naša anketa Verouk v šolah - da ali ne? Da so šolarji deležni etične vzgoje, je vsekakor prav. Temu nihče ne nasprotuje. Do polemik in različnih pogledov pa prihaja, ko se je treba opredeliti, ali naj bi takšna etična vzgoja potekala v okviru verouka, ki bi tako postal šolski predmet, ali ne. Zagovorniki za vzor postavljajo Nemčijo, kjer je verouk v šolah povsem uveljavljena praksa, nasprotniki pa so proti pretiranemu mešanju Cerkve v šolstvo. In kakšno mnenje imajo o verouku v šolah naključno izbrani sogovorniki v Mozirju? Ali naj bi državljani o tem vprašanju odločali na referendumu? Marko Goličnik, Lepa Njiva Treba bi bilo, da bi bil verouk v šolah. Že sedaj se pojavlja problem spremslva iz šole do tja, kjer verouk poteka. Tako bi bil ta problem rešen. Sem pa vsekakor proti, da bi se glede te zadeve izvedel referendum. Adolf Hofer, Šmartno ob Paki Zdi se mi, daje ta stvar že urejena. Naj verouk še naprej poteka tako kot do sedaj. Verouk v šolah bi za sabo potegnil še več stvari, kot so npr. dodatni stroški, spremembe v šolah. Naj ostane tako kofje. In naj to zadevo rešuje parlament in naj ne prenaša tega bremena na ramena davkoplačevalcev. Robi Stropnik, Lepa Njiva Sam sem za verouk v šolah. Vsekakor mora obstajati oblika etičnega pouka, in če je to verouk, zakaj pa ne. Referenduma pa ne bi predlagal, jih je že tako preveč. Majda Budna, Mozirje Sem za eno obliko moralno verske vzgoje tudi v šoli, vendar bi do neke mere lahko ostalo tako, kakor je sedaj. Naj hodijo k verouku tisti, ki to želijo. Niko Mlakar, Mozirje Če bomo šli v Evropo, bomo morali prevzeti tudi to obliko verskega pouka. Morda pri tem referendum res ne bi škodil. Danijela Pinculič, Mozirje Sem za verouk v šolah, zakaj pa ne bi bil. Tudi takšna vzgoja mora biti. Vendar referenduma na to temo res ne bi predlagala, jih je že tako zadosti. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem PRAVILA 0 PLANINSKI PAŠI POTREBNO UČVRSTITI NA PODLAGI NOVEGA STANJA LASTNIŠTVA Na račun gospodarskega gozda se pašniki ne bodo povečevali V uredbi, ki ureja subvencioniranje kmetijstva, je določeno, da je potrebno za uveljavljanje subvencij priložiti tudi veljavno zakupno pogodbo. Za planinske pašnike na tukajšnjih planinah zakupne pogodbe v resnici niso sklenjene, vendar so pašne skupnosti s pomočjo Kmetijsko svetovalne službe kot nadomestek izjave o zakupu priložile obrazložitev dejanskega stanja. Znan je problem okoli dogovarjanja, razlaga Štefka Goltnik, vodja mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ker pašne skupnosti vztrajajo pri svojem zahtevku za vračilo planinskih pašnikov. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je kot trenutni lastnik teh planinskih površin dolžan objaviti javni razpis za najem površin, pašne skup- nosti pa so se dolžne pisno odzvati, kar pomeni, da bodo pogoji gospodarjenja in verjetno tudi cene opredeljene vzakupni pogodbi. Goltniko-va računa, da bodo z uredbo za letošnje leto te zadeve urejene. Večji problem bodo verjetno cene, saj bodo morali zainteresirani kmetje odšteti kar 2.409 tolarjev zakupnine za hektar pašnika, s tem da obstajajo določeni popusti na velikost pašnika. Nenazadnje, pravi Štefka Goltnik, so bile subvencije uvedene za ohranjanje planinskih pašnikovvob-stoječi funkciji, kar ima tudi ekonomski efekt na kmetijah. »Očitno je državi oziroma v njenem imenu Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v preteklih letih ne- dorečeno stanje okoli zakupnih pogodb povsem odgovarjalo. V svojih rokah so imeli in še vedno imajo vse mehanizme, da se te zadeve uredijo. Skladje trenutno lastnik teh površin inje dolžan ponuditi zakupne pogodbe sedanjim uporabnikom planinskih pašnikov. Osebno se popolnoma strinjam, da se te zadeve uredijo, vendar ne na račun zmanjšanja planinskih pašnikov in po zakupni ceni, ki bo sprejemljiva tudi za pašne skupnosti. Vedeti je namreč treba, da kmetje v okviru svojih možnosti že vsa leta skrbimo, da se te površine ohranjajo, kar daje ob ekonomskem učinku potrebno formo tudi varovanju kulturne krajine. Poudarjam, da zakupne pogodbe niso v ničemer povezane z odprtimi vprašanji glede bodočega lastništva,« pravi Ivan Rihter, predsednik Pašne skupnosti Travnik - Menina planina. Tudi Toni Breznik, vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove, se strinja, da je paša nadvse občutljiva tema, zaradi katere so bili gozdarji in kmetje v preteklosti v nenehnih sporih. »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdovje trenutno še lastnik in pašne skupnosti morajo imeti z njim sklenjene zakupne pogodbe. Brez njih ni mogoče izplačilo subvencij za planinsko pašo,« poudarja Breznik in jasno dodaja, da bo potrebno občutljivo tematiko obravnavati realno, kar pomeni, da je treba upoštevati nova stanja lastništva in na drugi strani interese pašnih skupnosti. Ker ni zakupnih pogodb, se problem izplačila subvencij pojavlja že letos, zato bo potrebno v kratkem opredeliti pašne površine, na podlagi katerih bodo kmetje upravičeni do subvencij. »Problem bo, ker je teh pašnih površin bistveno manj. Včasih so merili na oko, danes pa obstajajo foto posnetki, na podlagi katerih je mogoče povsem natančno opredeliti površine,« razlaga Breznik. Gozdarji se bodo potrudili, da se z izmerami vsaj približajo dosedanjim pašnim površinam, saj bodo tiste površine, ki se zaraščajo opredelili kot pašnike v zaraščanju. Drugo vprašanje je, če bo to zadostovalo za uveljavitev pravice do subvencije na teh površinah. Vsekakor je več kot na dlani, da bodo morali kmetje, če bodo hoteli subvencije, pašnikevzaraščanju primerno očistiti. Breznik zavrača očitke kmetov, da hočejo gozdarji uničiti planinsko pašo. Nasprotno, zatrjuje Breznik, vendar se bo morala planinska paša ohranjati na podlagi reda, ki ga preko subvencij zahteva tudi Evropska unija. Bolj jasno kot doslej bodo morali biti opredeljeni tudi pašni redi in prav pri reševanju tega vprašanja so naleteli gozdarji na kopico problemov. »Z izločenimi pašnimi površinami ni problemov. Ti se pojavijo z gospodarskimi gozdovi ob pašnikih. Prišli smo do zaključka, da naj bi imel vsak očiščen pašnik približno 10 odstotkov celotne površine gozda. Težava je v tem, da so gozdovi ob pašnikih običajno proglašeni za varovane gozdove. V teh je paša prepovedana in je tudi gozdarji ne smemo dovoliti. Rešitve iščemo v dveh smereh: ali poskušamo v teh gozdovih tiste lege, kjer ta funkcija ni tako poudarjena,izločiti, ali preko akta o zavarovanju teh gozdov poskušamo doseči, da bo paša izjemoma, ob določenih pogojih ob planinskih pašnikih dovoljena.« Glede paše je poudarjen problem Menina planina, kjer se gozdovi in pašniki prepletajo kot tigrova koža. Mnenje kmetov in tudi gozdarjev je, da bi bilo vse tiste otočke neumno ograditi. Na Zavodu za gozdove se intenzivno usklajujejo s Skladom, ljubljansko nadškofijo in koncesionarjem za sečnjo, kako priti do optimalnih rešitev, ki bi zadovoljile vse zainteresirane. V nadaljevanju bo potrebno celotno zadevo uskladiti še s kmetijsko svetovalno službo in pašnimi skupnostmi. Toni Breznik pravi, da se tako Sklad kmetijskih zemljišč kot ljubljanska nadškofija strinjata, da se pašniki širijo na območja, kjer so »planine« v preteklosti že bile. Vsekakor bo težko prepričati sedanjega in verjetno tudi bodočega lastnika, v kolikor bo to Cerkev, da se pašne površine povečujejo na račun gospodarskega gozda. »Gozdarji smo pripravljeni določene komplekse gozdov izločiti in nameniti za pašnike, vendar o tem ne morejo odločati kmetje, ampak lastnik,« zaključuje Breznik, ki si bo z gozdarskega vidika še naprej prizadeval, da se »planine« dejansko povečajo. Savinjčan Štefka Goltnik: »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je kot trenutni lastnik teh planinskih površin dolžan objaviti javni razpis za najem površin, pašne skupnosti pa so se dolžne pisno odzvati, kar pomeni, da bodo pogoji gospodarjenja in verjetno tudi cene opredeljene v zakupni pogodbi.« Toni Breznik: »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je trenutno še lastnik in pašne skupnosti morajo imeti z njim sklenjene zakupne pogodbe. Brez njih ni mogoče izplačilo subvencij za planinsko pašo.« Ivan Rihter: »Očitno je državi oziroma v njenem imenu Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v preteklih letih nedorečeno stanje okoli zakupnih pogodb povsem odgovarjalo. V svojih rokah so imeli in še vedno imajo vse mehanizme, da sete zadeve uredijo. Sklad je trenutno lastnik teh površin inje dolžan ponuditi zakupne pogodbe sedanjim uporabnikom planinskih pašnikov.« ERA D.D. VELENJE V prihodnje poleg nakupovalnih centrov tudi bencinske črpalke V času vsakodnevne naglice je priročnost opravljanja vseh potrebnih nakupov na enem mestu več kot dobrodošla. Ob ponudbi Era centrov, ki pod svojo streho zaključujejo izbiro živilskega in neživilskega blaga in tako ponujajo kupcem kar največ stvari na enem mestu, lahko v prihodnje pričakujemo tudi nakup goriva za osebne avtomobile. Potrebne izkušnje in znanje prodaje naftnih goriv v Eri že imajo. Na nazarskem bencinskem servisu so v prvih osmih mesecih letos prodali že 3,3 milijonov litrov naftnih derivatov (foto: H. Kotnik) Ideja ö postavitvi bencinske črpalke v okviru trgovskega centra ni nova. Vendar za razliko od tujine, na primer Francije, kjer prodajo na bencinskih črpalkah v okviru trgovskih centrov kar dobro polovico vseh prodanih goriv v državi, v Sloveniji še ni popolnoma zaživela. Nekateri trgovci še razmišljajo o tem, drugi pa posel prodaje naftnih derivatov že dobro poznajo. V skupini Era so bili prvi slovenski živilski trgovec, kije imel pod svojim okriljem tudi prodajo naftnih derivatov, saj imajo v Nazarjah že dolgo vrsto let bencinski servis (prej v lasti Sav-inje Mozirje). Bencinski servis Nazarje, kije bil pred dobrima dvema letoma popolnoma obnovljen, z lego ob glavni prometni povezavi skozi Zgornjo Savinjsko dolino predstavlja priročno postajo okoli 400 kupcem dnevno. V lanskem letu so omenjeni kupci kupili za dobre štiri milijone litrov raznih naftnih derivatov, v prvih osmih mesecih letos pa že za okoli 3,3 milijone litrov. Ne glede na bližnjo konkurenco je trend rasti prodaje naftnih derivatov na nazarskem bencinskem servisu opazen iz leta v leto. Zasluga za to gre tudi prizadevnemu kolektivu servisa z Andrejem Flere-tom na čelu. Glede na pridobljene izkušnje in osvojen know-how prodaje naftnih derivatov postaja s širitvijo Ere po Sloveniji in na trge jugovzhodne Evrope zelo aktualno vprašanje širitve maloprodaje naftnih derivatov v okviru Erinih trgovskih centrov. Razmišljanja so vsekakor zanimiva, saj bi Era z bencinskimi servisi in spremljajočo VTV VELENJE Deset let regionalnega programa 17. decembra 1990 so iz studia VTV, takratne velenjske televizije, predvajali prvo oddajo. 3. decembra 1993 so program razširili preko oddajnika na Plešivcu in pričeli oddajati regionalni program VTV. 3. decembra 1999 so uradno odprli novo VTV hišo na Žarovi 10 v Velenju in se v okviru Združenja lokalnih televizij vključili v 3. TV mrežo. Deset let delovanja regionalnega programa VTV Vaše televizije in štiri leta delovanja 3. TV mreže so proslavili v sredo, 3. decembra, z dnevom odprtih vrat. VTV hišo so odprli za vse, ki spremljajo njihov program. Obiskovalci so si lahko ogledali redakcijske, režijske in studijske prostore, spremljali so lahko potek oddaj, ki sojih pripravili v živo, in tudi sami poklepetali z gosti. Danje bil poln presenečenj, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli Okrogli muzikantje, Rudi Šantl, 4 asa, Game over, B.B.T, ansambel Mira Klinca, Eugene Hideaway Bridges in ostali gostje. KF ponudbo (avtopralnice) ob novih trgovskih centrih zaokrožila svojo trgovsko ponudbo na enem mestu ter privabila še marsikaterega dodatnega kupca. Prodaja naftnih deriva- tov ima tako v Eri obetajočo prihodnost in v prihodnje lahko pričakujemo tovrstno storitev tudi v okviru načrtovanih Erinih trgovskih centrov. KF GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Puškarstvo Podkrižnik v družbi najlepših Že deveto leto zapored je Gospodarska zbornica Slovenije v okviru projekta Urejeno delovno okolje izbrala najlepše urejene proizvodne obrate v Sloveniji. Projekt Urejeno delovno okolje je pomemben del vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga koordinira Turistična zveza Slovenije. Na ravni območnih gospodarskih zbornic se je za priznanja letos potegovalo 164 gospodarskih družb, v višji krog pa se je uvrstilo 43 podjetij, med njimi tudi Puškarstvo Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. 1 Iztok Podkrižnik (foto: EMS) Med 23 malimi in srednjimi družbami je ocenjevalna skupina razvrstila na prva tri mesta sedem družb. Vse družbe imajo certifikat kakovosti, šest med njimi tudi okoljevarstveni certifikat. Dve družbi sodelujeta tudi v projektu 20 ključev. Nagrajene družbe odlikuje visoka kakovost izvajanja proizvodnih procesov z vidika urejenega okolja, strog nadzor nad izvajanjem proizvodnih funkcij in poglobljena skrb za okoljske vidike poslovanja. Družbe skrbijo za razvoj in izobraževanje svojih kadrov. Upoštevajo, da so znanje, prijazen odnos do okolja ter primerna umestitev vsakega posameznika v sam delovni proces izjemnega pomena za poslovni uspeh družbe in zadovoljstvo lastnikov. Priznanja za 3. mesto so prejeli: IMP Klima d.o.o. Godovič, Toplarna Hrastnik d.o.o. in Ydria motors d.o.o. Cerknica, priznanja za 2. mesto pa Inplet Pletiva d.o.o. Sevnica, Iskra Bovec d.o.o. in Puškarstvo Podkrižnik s.p. Ljubno ob Savinji. V obrazložitvi za podelitev visokega priznanja Puškarstvu Podkrižnik je zapisano, da podjetje izjemno skrbi za urejenost delovnega okolja v neposredni proizvodnji. Pomanjkanje strokovnih kadrov nadomešča z lastnim izobraževanjem v novo zgrajenih sodobnih učilnicah. Priznanje za 1. mesto v kategoriji malih in srednjih podjetij je prejelo Gorenje Orodjarna d.o.o. Velenje. V kategoriji velikih družb so priznanja za 3. mesto prejeli: GKN Driveline Slovenija d.o.o. Zreče, Gorenjski tisk d.d. Kranj, Grammer Avtomotive Slovenija d.o.o. Slovenj Gradec, Henkel Slovenija d.o.o. Maribor in Perutnina Ptuj d.d. Priznanji za 2. mesto sta prejela Danfoss Compressors d.o.o. Črnomelj in TPV d.d. Novo mesto, priznanje za 1. mesto pa so prejeli Fructal d.d. Ajdovščina, Savatech d.o.o. Kranj in Sava Tires d.o.o. Kranj. Franci Kotnik STROKOVNO SREČANJE ČLANOV INTERVIZIJSKE SKUPINE ZA PODROČJE REJNIŠTVA Stiki med rejenci, rejniki in matično družino V četrtek, 20, novembra, so se v dvorani Narodnega doma v Celju zbrali člani intervizijske skupine za področje rejništva celjske regije, kamor spadajo centri za socialno delo Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Na strokovnem srečanju so člani delili izkušnje s področja rejništva ter prisluhnili predavateljicama, ki sta opozorili na težave, s katerimi se srečujejo socialni delavci, ki se ukvarjajo z rejništvom, rejenci ter rejniške in matične družine. Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič je v svojem predavanju na temo »Stiki med rejenci, rejniki in matično družino« opozorila na hudo pomanjkanje usposobljenega kadra in časa, potrebnega za kvalitetno opravljeno delo, ter težke pogoje, v katerih se to delo opravlja. Opozorila je, da je za zagotovitev otroku - rejencu varnega zatočišča in predvsem dobrega razvoja v samostojno, ljubiti sposobno osebo, potrebno dobro sodelovanje med socialnim delavcem, rejniško ter matično družino in nenazadnje samim rejencem. V drugem delu srečanja je Zlatka Jambrovič, univ. prof. pedagogike, predavala na temo »Čas sprememb«. Predavanje naj bi služilo strokovnim delavcem na področju rejništva kot pomoč pri reševanju dilem, ki sejim pojavljajo v okviru njihovega dela, pa tudi v osebnem življenju. Tatiana Golob PREDSTAVITEV POKLICNIH ODLOČITEV V VELENJU Učenje za bogato življenje Na Centru srednjih šol v Velenju so prejšnji četrtek in petek za učence osnovnih šol iz savinjsko-šaleške regije in Koroške pripravili predstavitev poklicev v sklopu projekta Učenje za bogato življenje. Prireditev je potekala v okviru šestega srečanja regijskega gospodarstva, pri njeni organizaciji pa sta poleg šolskega centra sodelovali še območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje. Med deficitarnimi poklici je tudi kuhar (foto: Jože Miklavc) TEDEN KARITAS 2003 »Z roko v roki« Kot vsako leto so tudi letos slovenski škofje zadnji teden v cerkvenem letu razglasili za Teden Karitas, ki je letos potekal od 24. do 30. novembra pod geslom »Z roko v roki«. Karitas je dobrodelna humanitarna ustanova, ki se po vsej Sloveniji že trinajsto leto trudi pomagati družinam in posameznikom, ki se znajdejo v psihosocialni in materialni stiski. Še posebej je pozornost Karitas usmerjena k otrokom, ki jih socialne stiske najbolj prizadenejo. V ta namen Slovenska Karitas vsako leto v času poletnih počitnic pripravi zelo odmevno akcijo »Ko bom velik« - zbira denar za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za osnovnošolce in srednješolce. Karitas je v Sloveniji organizirana na ravni vseh treh slovenskih škofij, znotraj katerih delujejo Župnijske Karitas (ŽK). Zgornjo Savinjsko dolino pokriva Škofijska Karitas Maribor, kjer nam je Liljana Lajpeh Krbanjevič povedala, da imajo pri uradno registrirani samo dve ŽK z našega območja, in sicer ŽK Ljubno ob Savinji in ŽK Mozirje. Na naše vprašanje, ali se posamezniki in družine v stiski iz naše doline obračojo po pomoč neposredno na upravo Škofijske Karitas Maribor, je Lajpehova odgovorila pritrdilno. Po informacijah, ki nam jihje vtelefonskem razgovoru posredoval dekan Martin Pušenjak, je Karitas prisotna tudi v ostalih župnijah gornjegrajske dekanije, kjerje usmer- jena predvsem v delo s starimi in bolnimi v obliki obiskov in osebnega družabnišlva. Na vseh ravneh delovanja seje v letošnjem tednu Karitas zvrstilo mnogo prireditev, predstavitev, dnevov odprtih vrat ipd. Nam najbližja prireditev, tradicionalni koncert Klic dobrote, je bila v sredo, 26. novembra, v celjski dvorani Golovec, kjer so organizatorji zbrali do sedaj skupno 36 milijonov tolarjev sredstev za družine v stiski. Akcija zbiranja sredstev za ljudi v stiski bo potekala še vse do konca leta. Dejavnost Slovenske Karitas so na dobrodelnem koncertu s svojo udeležbo podprli tudi nekateri zgornjesavinjski župani. Polona Šporin Cilj predstavitve, ki so se je udeležili osnovnošolci iz omenjenega območja, je bil strokovno svetovanje ob poklicnem usmerjanju za povečevanje zaposlovanja ter odpravo deficitarnih poklicev v gospodarstvu in obrti. Postati »dober mojster« namreč pomeni pravilno odločitev posameznikov za poklic in nato ob uspešnem šolanju dobro prakso s pripadajočo zaposlitvijo. Na delavnicah so predstavili dvanajst deficitarnih poklicev: kuhar, natakar, šivilja, krojač, energetik, rudar, kovinar, preoblikovalec kovin, elektronik, mizar, tesar in zidar. Ob prikazu stroke v živo, pri praktični izvedbi posameznih del, so mladi spoznavali zanimivosti in posebnosti posameznih poklicev. Da pa ne bi bilo vzdušje preveč dolgočasno, so predstavitve popestrili z glasbenimi nastopi znanih izvajalcev. Množična udeležba učencev iz več kot 30 osnovnih šol v spremstvu mnogih staršev (prireditev je potekala tudi oba popoldneva) je potrdila dobro idejo organizatorjev in odlično izvedbo Centra srednjih šol iz Velenja. Pri projektu sodelujejo tudi ministrstva za gospodarstvo, delo in šolstvo ter šport, gospodarska in obrtna zbornica Slovenije, zavod za zaposlovanje in Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Jože Miklavc Klub zgornjesavinjskih študentov v skladu z pravilnikom društva vabi vse člane na OBČNI ZBOR Kluba zgornjesavinjskih študentov in razpisuje VOLITVE članov Upravnega odbora Kluba zgornjesavinjskih študentov za leto 2004 Občni zbor bo 27.12.2003 ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma Solčava Način predložitve kandidature: no pošti: Klub zgornjesavinjskih študentov, Praprotnikova 20,3330 Mozirje, e-oošta: kzss@email.si. osebno volilni komisi-jj: 27.12.2003 do 18.ure, dvorana Zadružni dom Solčava, več informacij na 041 /833-866 (Franci). Rok za oddajo kandidatur: 27.12.2003 do 18. ure. Volilno pravico imajo le člani kluba, ki imajo status študenta za leto 2003/04. © ■■■■■■i TRGOVINE TUŠ Prispevek k čarobnemu prednovoletnemu času za otroke Tuš svojo družbeno odgovornost in humanitarno naravnanost dokazuje skozi vse leto. Predvsem za otroke izvajajo številne prireditve, zabavne dogodke, ustvarjalne delavnice in humanitarne projekte. V decembru, ki za najmlajše predstavlja najčarobnejši čas v letu, so se zanje še posebej potrudili. V trgovinah Tuš bodo v okviru dobrodelne akcije Naj zima vsem nasmeh nariše po vsej Sloveniji obdarovali kar 6.000 otrok, sto otrok pa bodo 27. decembra popeljali v letovišče Rdečega križa na Debelem rtiču, kjer bodo konec leta preživeli na zabaven način skupaj s svojimi vrstniki. Pri pripravi in izvedbi humanitarnega projekta Tuš sodeluje s podjetjem P&G in Rdečim križem Slovenije. Otroci prihajajo iz socialno ogroženih družin. Novoletno letovanje bo potekalo v spremstvu številnih pedagogov, ki za otroke pripravljajo bogat program, poln zabave in sprostitve, z različnimi delavnicami, športnimi igrami in zabavnimi večeri z glasbo. Zanje bodo organizirali tudi čisto pravo silvestrovanje, z nepozabno novoletno zabavo ter obdarovanjem. Aleksander Svetelšek, direktor družbe Tuš, je ob tem povedal: »Skrb za kakovost življenja posameznika, predvsem otrok, predstavlja eno najpomembnejših vodil družbe Tuš. Ker se zavedamo, da vsi otroci nimajo možnosti doživeti čarobnosti prednovoletnega časa, smo se zanje odločili še posebej potruditi. Tako želimo z vsemi načrtovanimi decembrskimi aktivnostmi prispevati k lepšemu prazničnemu vzdušju vseh otrok.« LP KINO NAZARJE Sobota, 13.12. ob 20.00 in nedelja 14.12. ob 17.00: AMERIŠKA PITA: POROKA - komedija Režija: Jesse Dylan Igrajo: Jason Biggs, Alyson Hannigan, Eugene Levy, January Jones, Seann William Scott Glavna junaka Ameriške pite sta tik pred tem, da naredita najpomembnejši korak v življenju. Jim in Michelle se bosta poročila. Nore romance stujimi študenti, poletni kampi in podivjane počitnice so preteklost. Vsi sorodniki in prijatelji se pripravljajo, da ju bodo pospremili na njuni poti v odraslost. Tokrat v zgodbo ni vpletena pita, ampak poročna torta. Michelle si želi, da bi bila njena poroka nepozabna, kar si želi prav vsaka nevesta. A čeprav se vsi po vrsti trudijo, da bi se kar najlepše vedli, to nikakor ni lahka naloga. Na pomoč ji priskoči sestra Cadence, kije sanjska ženska vsakega moškega - zapeljiva, vroča, nepozabna... Prava bomba! Michael Jackson že nekaj dni gosti v svojem mini zabaviščnem parku Neverland prav posebne goste - policijo. Točnega razloga za takšen obisk ne ve nihče (niti zvezdnikov odvet-nik Zia Mo-dabber), sajje edino pojasnilo policije zelo skopo in dvoumno. Da bi bila nesreča še večja, seje to zgodilo ravno na dan izdaje Jacksonovega albuma z največjimi uspešnicami, na katerem je moč najti tudi novo skladbo One more chance. Playa iz Veleja ali bolje rečeno Bpack Čukur, en najbolj zabavnih hip hoperjev pri nas, je tik pred izidom svojega drugega albuma. Po velikem uspehu prvenca »Ne se čudit« tako v kratkem pričakujemo izid »Keramičarske lirike«, kot je naslovil novi album. Naslov plošče je vzet iz njegovega privatnega življenja, sajje znano, da seje Čukur še pred kratkim preživljal kot polagalec ploščic, o čemer govori tudi tekst naslovne skladbe (»Položil sem jo na tleh, položil sem jo v kuhinji, na stopnišču...«). Prvi singi, ki spremlja izid nove plošče se imenuje »Joj« in je delo Čukurja in Saša Lušiča, kije tudi producent plošče. Singi je že prišel na vse radijske postaje. V novembru je nastajal nov videospot Jana Plestenjaka! Tokrat bo vizualno predstavil novi singi 'Za Božič bom sam' z albuma 'Solo'. Režiser Jure Korene je ustvarjanje spota temeljil predvsem na fotografskih posnetkih, snemal pa je Izidor Farič. In čeprav boste lahko v njem videli dekle, manekenko Andrejo, je osnovna ideja spota tema skladbe. Jan sam s sabo. Videospot 'Za Božič bom sam' si boste premierno lahko ogledali v nedeljo, 30. novembra., na 1. programu TV Slovenija, v oddaji Tistega lepega popoldneva! Skladba bo na radijskih postajah dan za tem, torej, v ponedeljek, 1. decembra. Britney Spears in Madonna. Duet, o katerem se v zadnjem času največ govori. Vsekakor pesem in videospot "Me Against The Music" posegata po najvišjih mestih glasbenih lestvic in največji predvajanosti v zadnjem času. Pesem se nahaja tudi na novem albumu Britney Spears "In The Zone", kije izšel 17 novembra. Alenka Bio Magi pomaga pri organskih in psihičnih težavah ter problemih s hrbtenico - vsako nedeljo od 14. do 16. ure na Rečici ob Savinji 134. Tel. 041 736 182. Nagradna igra za naročnike Savinjskih novic I Fotografije moje mladosti V predzadnjem krogu nagradne igre za naročnike Savinjskih novic, v kateri ugibate, kdo izmed znanih Zgornjesavinjčanov oziroma Zgornjesavinjčank je na fotografiji iz njegove ali njene mladosti, je večina prejetih kuponov vsebovala napačen odgovor. Očitno si niste predstavljah Edija Mavriča - Savinjčana s pipo. Pravilen odgovor je pravočasno poslal le Vlado Tratnik iz Tiroseka 64. Za nagrado prejme fotoalbum, ki ga podarja pokrovitelj nagradne igre Habit d.o.o. iz Velenja. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori bomo prihodnji teden ob zaključku igre izžrebali še glavno nagrado - fotoaparat. Kupon št. 6 nalepite na dopisnico in ga najkasneje do torka, 16. decembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. ' KUPON Št. 6 i Obkroži pravilen odgovor. Na fotografiji št.6 je: a) Bernarda Marovt b) Ivana Žvipelj ! c)01gaKlemše d) Valerija Robnik j Ime in priimek: _________________________ ! Naslov:__________________________________ I» 1 Pošta: Pokrovitelj nagradne igre je Habit d.o.o., podjetje za upravljanje s stanovanji in promet z nepremičninami, Kersnikova 11, Velenje, enota v Savinjski dolini: Zadrečka 11, Nazarje HablT upravljanje s stanovanji, d.o.o. MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET, ZAUPAJTE NAM ŠE VI! mm nm V centru Zadrečke doline so pod vizijo dolgoročnega razvoja turizem zapisali na prvo mesto, za kar so v prvi polovici letošnjega leta ustanovili tudi zavod za turizem, ki pa se še ni povsem postavil na lastne noge. Brez glave je ostalo tudi turistično društvo, tako da zaenkrat v gornjegrajski občini skrbijo za turistični razvoj po navdihu posameznikov. Zavzetost najbolj razgretih pa kaže fotografija, posneta na eni najlepših razglednih točk v Gornjem Gradu. Klop, kije v resnici služila samo domačinom, gornjegrajskega turizma verjetno ne bi rešila, veliko pa pove o kulturi tistih, ki sojo brez zadržkov povsem uničili. Ker je tudi v tem primeru bolj ali manj jasno, kam vodijo sledi, ni odveč povsem retorično vprašanje, če imajo ljudje, ki tako velikodušno dovoljujejo uničevanje skupnega imetja, takšen odnos tudi do svojega premoženja. Verjetno na njihovo še muha ne sme počepniti brez dovoljenja in brez posledic. Savinjčan iiiiiiitit M u«««»»«« 50 let krvodajalstva OZ Rdečega križa Mozirje Vas vabi na proslavo ob 50-letnici krvodajalstva na Slovenskem in 140-letnici gibanja Rdečega križa, ki bo v ponedeljek, 15.12.2003 ob 17.00 uri v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji. Na proslavi bomo podelili Priznanja vsem tistim krvodajalcem iz naše doline, ki so kri darovali 50-krat in več ter zahvale vsem tistim, brez katerih akcije ne bi bile izvedljive. Vljudno vabljeni! Opravičilo V 46. številki našega časopisa v članku Srečanje starejših krajanov na Rečici ob Savinji se mi je napačno zapisalo ime najstarejše udeleženke srečanja gospe Vratanar. Gospeje ime Angela in ne Jožica. Za neljubo napako se prizadetim iskreno opravičujem. Marija Sukalo Ivana Žvipelj, vodja zgornjesavinjske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti(JSKD), je zagotovo ena izmed oseb, ki jih pozna celotna Zgornja Savinjska dolina. Njeno, že skoraj tridesetletno aktivno delo na področju kulture v naši dolini je pustilo svoj pečat na vseh področjih kulture in seveda tudi v njenem osebnem življenju. Kajti Ivana je ena izmed tistih srečnežev, ki svojega življenja ne delijo na službeno in privatno, oboje jim je enako pomembno in ljubo. - V svojem življenju ste se preizkusili že v mnogih pomembnih vlogah. Ste mama dveh odraslih sinov, »novopečena« babica, ena izmed članic pevske skupine Pušeljc, pravljičarka, bili ste tudi knjižničarka, sedaj pa vodja JSKD. Katera vloga vam trenutno največ pomeni? Moram reči, da se mije od vseh vlog, ki mi jih je življenje namenilo, vedno, in še tudi danes, zdi najpomembnejša naloga biti mama. To je vloga, kije v življenju ženske najpomembnejša, nanjo pa te nihče ne more povsem pripraviti. Zato sem se pri vzgoji svojihfantov vedno zanašala na intuicijo, ki me ponavadi ni pustila na cedilu, imam pa tudi srečo, da sem v svojem otroštvu prejela toliko starševske ljubezni, da mije nikoli ni bilo težko deliti naprej. - Predvsem v zadnjem času pa ste širši dolini, pa tudi izven njenih meja, prepoznani tudi kot pevka v skupini Pušeljc. Resje. To je druga obveza, ki mi jo je življenje naklonilo. Sem pevka, še rajši bi rekla, da sem človek, ki rad poje. Odkar vem zase, pojem. Peli smo doma z mamo in očetom, najrajši ob večerih na travniku pred hišo. Tudi v osnovni šoli sem veliko nastopala, že na nižji stopnji meje nekako »odkril« zborovodja mladinskega pevskega zbora in s POGOVOR Z IVANO ŽVIPELJ, VODJO JAVNEGA SKLADA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Zavedam se, da sem srečen človek tem zborom sem potovala širom po Evropi, v srednješolskih letih sem se preizkušala tudi pri narodnozabavnih ansamblih, kasneje, ko sem poučevala na mozirski osnovni šoli in nato v vrtcu Nazarje, pa sem se iz pevke prelevila v zborovodjo in več let vodila predšolski pevski zbor. Petje je seveda še vednovospredju,sPušeljcom delujemo že več kot štiri leta, je pa to stvar, ki jo delam izključno za svoje srce. S kolegicami prihajamo skupaj zato, ker uživamo v skupni družbi, rade prisluhnemo ena drugi, vesele pa smo, če nas ljudje povabijo medse in z nami zapojejo. Zavedamo se svojega povsem »poustvarjalnega« petja, zato ljudskim napevom dajemo svojo osebno 'noto. - Velik dosežek v človekovem življenju je, če lahko ustvarja za svojo dušo in od tega tudi živi. Zdi se, da vam vaša služba vodje Sklada za kulturne dejavnosti nudi prav to. Ko seje pojavila možnostzaposlitve na Javnem skladu za kulturne dejavnosti za področje Zgornje Savinjske doline, odločitev ni bila težka. Čeprav sem zelo rada delala najprej kot vzgojiteljica in kasneje kot knjižničarka, saj mi knjige in branje pomenijo izredno veliko, sem bila prepričana, da bom delo lahko dobro opravljala, saj sem teren dobro poznala, poznala sem ljudi, pa tudi izkušenj mi ni manjkalo. Zavedam se, da sem zelo srečen človek, saj mi služba ni v breme, ampak v užitek. Nimam občutka, da grem v službo iz nuje, le za preživetje, in to je nekaj, kar si zagotovo vsakdo želi, srečo pa imajo le redki. Seveda sem velikokrat utrujena, nikoli pa nisem naveličana in vem, da brez tega dela zagotovo ne bi mogla biti, to kar danes sem. Prepričana sem tudi, da četudi ne bi imela te službe, ki jo danes imam, bi zagotovo delala na kulturnem področju, verjetno ne v takšnem obsegu, ljubiteljsko pa vsekakor. Vedno trdim, da moja služba ni le služba vožjem pomenu besede, svoje delo opravljam tudi ob vikendih, pri tem dan in ura nista pomembni, saj je moje delo pomemben del mojega življenja, in pri tem mislim življenja z veliko začetnico. -V zadnjih letih je žal kultura vedno bolj zapostavljena. Zdi se, da kulturna društva ter tudi ustanove na kulturnem področju vedno bolj životarijo, prepotrebnega denarja je vedno manj. Kakšno vrednost sploh kultura dandanes še ima? Prav pred kratkim sem se s skupino ljudi pogovarjala pravotem. Jaz verjamem, da je vsakršno področje kulture pri ljudeh pravzaprav že samoumevno. Kultura je prisotna pri odpiranju lokalnih cest, pri otvoritvi raznih poslopij, obletnicah podjetij, vsepovsod je prisotna tudi kultura. In nihče ne pomisli, koliko let učenja, truda in časa je potreboval tisti, ki tam za nekaj minut zaigra na nek instrument, da sedaj sploh igra. Predstavljajmo si, koliko denarja so njegovi starši vanj vložili v teh letih učenja, ko pa se ta oseba končno pojavi v javnosti in zaigra, je pa to vsem nekaj samoumevnega. Kulturajetako prepletena zvsa-kodnevno rutino, jemljemo jo kot nekaj povsem vsakdanjega in koje neka stvar tako vsakdanja, je pač nihče več ne vrednoti, kot bi jo bilo treba. A le tako dolgo, dokler je ne pogrešamo. Se pravi, če bi se mi v kulturi odločili za nekakšno stavko ali mogoče za mesec brez vsakršne kulture, se pa vprašajmo kakšno življenje bi to sploh bilo! Če ne bi bilo nobene glasbe ne po radiu, televiziji niti v živo, če bi bili brez gledaliških predstav, brez umetniških del na stenah, predstavljajte si kakšno življenje bi bilo to. In ko enkratto odmisliš, potem pa ugotoviš, da je to tako pomembno kot voda. Na to bi morali večkrat pomisliti tisti, ki lahko za kulturo naredijo tudi kaj konkretnega. - Vas kdaj zaskrbi, da bi zaradi pomanjkanja denarja prišlo ravno do tega, da bo kulturnih prireditev vedno manj? Nekaj je treba vedeti. Kultura obstaja že od nekdaj. Obstajala je tudi med vojnami, ko ni bilo nič denarja, a kulturne dejavnosti so vseeno nekako delovale. Ne glede na situacijo, dobro ali slabo, kot je vzadnjih časih tudi v Sloveniji, kultura živi. Lahko bi celo rekli, da v slabih časih ljudje celo več dajo na kulturo, čutijo še večjo potrebo po druženju in ustvarjanju, kot pa takrat, ko lahko živijo brezskrbno. Saj ravno to skupno delovanje na nekem kulturnem področju posamezniku daje občutek pripadnosti ter mu s tem dviguje lastno samozavest in daje občutek, da nekaj pomeni. Kultura je lahko zelo dobra preventiva, tudi kurativa, zato sem prepričana, da nas čakajo tudi boljši časi. - Veliko ste že ustvarili, veliko je še pred vami. Katere želje ali darovi so še neizživeti? Res sem v Zgornji Savinjski dolini precej dejavna že kar 30 let. Kot eden izmed idejnih vodij sem bila prisotna pri ustanovitvi nekateri društev, ki danes zelo uspešno in ustvarjalno delujejo. Med njimi je društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, literarno društvo Slap, ki združuje ljubiteljske pesnike in pisatelje Zgornje Savinjske doline, ponosna pa sem na vsa društva, ki še danes delujejo z zanosom in zato uspešno. Kar se tiče neizživetih želja... Pela sem, vodila plesne skupine, sodelovala tudi v gledaliških predstavah, napisala sem nekaj pesmi, proze... Nisem pa še plesala folklornih plesov, tega si želim, ter, ko bom v pokoju in bo nekaj več časa, se bom posvetila tudi slikanju. Moram se preizkusiti še na tem področju! Tatiana Golob SAVINJSKE NOVICE PONUJAJO MOŽNOST: frizerski s&, podreja BREZpUČNO do NOVEQA vidEZA Glede na barvo polti in barvo oči Heleni ustrezajo umirjeni odtenki. Odločila sem se, dajo pobarvam troplastno na čokoladno podlago, na kronskem delu pa večplastno. Previdno sem si oddelila pramen za pramenom: en pramen čokoladne barve, drugi bakrene, tretji svetlo blond. Helena je zavita v folijo čakala pol ure, da je postopek barvanja potekel. Nato sem temeljito sprala lase s šamponom in na koncu nanesla še regenerator za nego las. Pri dolgih laseh je potrebna še posebna nega; umivanje s šamponom za barvane lase, V zadnjem času se najrazličnejši mediji lotevajo takih in drugačnih stilskih preobrazb posameznikov, ki si želijo sprememb svojega zunanjega videza. Pa smo rekli, zakaj tudi v Zgornji Savinjski dolini ne bi naredili česa podobnega! V sodelovanju s frizerko Andrejo Golob iz Luč smo se lotili nove akcije in prva epizoda je že pred vami. Da boste verjeli, da mislimo resno in da je stvar na profesionalnem nivoju, se je Andreja lotila preobrazbe videza naših sodelavk Barbare in Helene. V nadaljevanju lahko preberete Andrejin komentar, kako seje lotila njune preobrazbe in kako jo je izpeljala. In zdaj še pravila za sodelovanje v akciji. Na naš razpis, ki bo objavljen še v prihodnjih treh izdajah Savinjskih novic, se lahko prijavijo vsi polnoletni občani s stalim bivališčem na območju Upravne enote Mozirje. Končni rok za prijave je 12. januar 2004. Poleg podatkov, ki jih zahteva prijavnica (upoštevali bomo samo originale, fotokopije ne veljajo) je potrebno priložiti barvnofotografijo(portret). Vse pravočasno prispele prijavnice bo obravnavala komisija pod vodstvom Andreje Golob in pripravila izbor finalistov, ki bodo 16. januarja 2004 objavljeni v Savinjskih novicah. Bralci bodo imeli možnost z glasovanjem preko kuponov izbrati par (moškega in žensko), ki bosta deležna brezplačne preobrazbe njunega videza, čaka pa ju tudi še ena nagrada, ki jo bomo razkrili ob začetku glasovanja. Barbara seje popolnoma prepustila mojim rokam, zato sem se odločila, dajo pobarvam v bolj svetlo barvo. Zaradi temne podlage sem ji na kronskem ' delu glave oddelila štirikotnik in ga pobarvala z belilom vario blond plus Schwarzkopf. To sem pustila delovati približno 20 minut. Ko so se lasje posvetim do želene stopnje, sem jih sprala in umila s šamponom. Nato sem lase posušila in jih ponovno pobarvala. Za podlago sem uporabila temno rdečo, za vrhnji in sprednji del pa živo rdečo barvo Igora Royal Schwarzkopf. Barvo sem pustila delovati pol ure. regenerator in serum za izsušene konice, ki se nanaša na suhe ali vlažne lase. Vsi uporabljeni izdelki so bili iz serije Schwarzkopf Professional. Striženje. Helenina želja je imeti dolge lase, zato sem se odločila, da jih bom postriglatočkovno in na sprednjem delu malo drsno, ker pa so bile i — ■ konice zelo poškodovane, jih je šlo kar nekaj > centimetrov stran. Ta frizura je enostavna1 za sušenje s sušilcem, saj že s točkovnim [ striženjem i dobiš želeni i volumen. 1 Sledilo je še1 ličenje. Tudi] ličenje morai biti skladno zi barvo las, zato • sem izbrala na-1 ravne odtenke. ] Andreja i IZKORISTITE PRILOŽNOST - prijavite se! Franci Kotnik PRIJAVNICA Spodaj podpisani/a želim brezplačno do novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK:____________________________________________ Po postopku barvanja je sledilo temeljito umivanje barve z las. »Vauuu...,« je rekla Barbara, ko se je videla v ogledalu. Na koncu je sledilo še striženje. Ker je njen obraz drobcen, ji paše vsaka pričeska. Odločila sem so za kratko in igrivo pričesko, le na sprednjem delu rahlo asimetrično. Ta frizura je preprosta za vzdrževanje tudi doma - malo popihaš s sušilcem, malce gela in žeje frizura tu! Za piko na i pa še makeup. NASLOV: ______ POŠTA IN KRAJ:. DATUM ROJSTVA: PODPIS: Priloga: barvna fotografija (portret) Andreja O PREDNOVOLETNI SPREJEM V HOTELU PLESNIK V LOGARSKI DOLINI Čas za zdravico in prijateljski stisk rok Srečanje poslovnih partnerjev in prijateljev v Hotelu Plesnik v Logarski dolini je zdaj že vsakoletni, tradicionalni dogodek. Zberejo se številni imenitneži, politiki, direktorji, kulturniki, novinarji, zdravniki in znane estradne dame z Martino Plesnik na čelu v vedno mikavnih, modernih in zapeljivih kostumih. Tudi tokrat je bilo tako in še posebej privlačno za prepoln hotel gostov iz vse Slovenije in tujine. Udeležence srečanja sta sprejela lastnica hotela Martina Plesnik in direktor Franci Plesnik ter jim zaželela dobrodošlico. Med gosti so bili tudi veleposlanik Švedske v Sloveniji Hagard HM John, direktor BSH Hišni aparati Nazarje Matjaž Lena-ssi, direktor Ere Motiva Gregor Ver-buč, glasbenik Srečko Zorko, slikar Jurček Cekuta, popularni stilski fo- Raba. Z odličnim vinom sta se predstavila vinogradnika Danilo Steyer iz radgonskega okoliša in Agroind Vipava 1894 d.d. z vipavskega. V Logarski dolini se v teh dneh tudi že intenzivno pripravljajo na izvedbo tradicionalnega božično-novolet-nega koncerta na prostem, ki bo v petek, 30. decembra, ob 17. uri. Na njem bodo sodelovali Helena Blagne, Martina Plesnik in Horst Koulen se po uspešnem srečanju s poslovnimi partnerji že veselita božično-novoletnega koncerta s Heleno Blagne tograf in fotoreporter Dean Dubok-ovič, primarij klinike iz Celja dr. Mio-drag Vlaovič in župan občine Solčava Vojko Kiemenšek. Glavni kuhar večera je bil popularni »Pope«, direktor gostinstva As iz Ljubljane. Slovenski oktet, Nace Junkar, Rudi Šantl, Sonja Lavrenčič, Casino band, Happy band, Viva la mušica in otroci iz šole ter vrtca Solčava. »Beli« kon-eertje bil vedno doslej pravi spektakel z velikim ognjemetom, vonjem po Za pestro razpoloženje so v Logarski dolini skrbeli atraktivni nastopajoči, med njimi tudi Modra palčica V zabavnem programu so sodelovale umetnice magičnega gledališča Serpentes iz Pirana, citrar Karli Gradišnik, duo Nina in Jože iz Celja ter ansambel Maestral z kuhanem vinu in nepozabnim doživetjem pod zvezdnim nebom nad Logarsko dolino. V Hotelu Plesnik zagotavljajo, da bo tudi letos tako. Tekst in foto: Jože Miklavc Steyerjevo vino sta izbrani družbi predstavila Danilo Steyer in predsednik ljubiteljev dišečega traminca Danijel Grudnik V LUČAH RAZGLASILI ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICO ZA LANSKO IN LETOŠNJE LETO Iz male vasi med zvezd II# H i V prednovoletnem času se ponava-: di opravljajo inventure in pregledi opravljenega dela v tekočem letu in . tudi v Lučah, kjer vzadnjih letih beležijo, vedno bolj odmevne rezultate na šport-nem področju. V kraju ob Savinji inrjaL šport bogato tradicijo, saj okolje samo; ponuja obilo možnosti za športno udejstvovanje. V preteklih desetletjih so . i - izstopali predvsem rokometaši, v zed's iStJ njih letih pa njihovi mladi športniki vsö M iv». ' «M bolj odločno trkajo na vrata vrhunske- Lt" 7'«k.a Vk ga športa Mateja Robnik sodi med Ker so Luče maJhen krai2 omejeni-najperspektivnejše alpske mi možnostmi, njihovi tekmovalci, ra- smučarke v državi (foto: EMS) zen članov SK Lučejfremrajo po različnih klubih vSIoveniji, zato je potrebno za rezultate, kijih dosegajoti tekmovalci, vložiti ogromno truda, treninga, vztrajnosti, odpovedovanj, dosledno delo trenerjev ter moralna in nenazadnje precejšnja materialna podpora staršev. Med mnogimi, ki bi si zaslužili, seje komisija v sestavi Rajko Rudnik, Stojan Funtek in Tomaž Pečovnik odločila, da sta si naziv športnika leta 2002 in 2003 zaslužila gorski kolesar Boštjan Pahovnik in alpska smučarka Mateja Robnik. Robnikova je v preteklih letih dokazala, da sodi med najperspektivnejše alpske smučarke v državi, z doseženim prvim mesto v kombinaciji mlajših mladink na državnih prvenstvih in na podlagi dobrih rezultatov na tekmah FIS, seje uvrstila v slovensko B žensko reprezentanco za evropski pokal. Boštjan Pahovnik, ki se zaradi neodložljivih obveznosti podelitve ni udeležil, je v preteklih letih osvojil vsa možna prvenstva, kar mu je na široko odprlo vrata v državno reprezentanco. Krona vztrajnosti in samodiscipline sta osvojena naslova državnega prvaka in evropskega pokalnega prvaka v gorskem kolesarjenju. Mateja Robnik sodi med najperspektivnejše alpske smučarke v državi (foto: EMS) ■■■■■■■ Božičnik Piše: Aleksander Videčnik O božičnem kruhu pričajo izročila številnih narodov, predvsem slovanskih. Slovenci smo glede tega običaja zelo bogati in dokaj enotni. Običajno je, da so določene navade že v drugi soseski drugačne, ko pa govorimo o tem lepem, žal že pozabljenem običaju, pa zasledimo tako v Beli Krajini, kot pri nas podobne postopke na Sveti večer. Na sploh je imela Sveta noč v pojmovanju naših prednikov izredno moč dogajanj in seveda tudi verovanj. Cela vrsta odgovorov je prav v tej noči možnih, samo primeroma navedimo dvoje verovanj - od tega ali se bo neko dekle poročilo, pa do tega, kdo bo v naslednjem letu umrl... Ljudska domišljija je bila zelo pestra, toda vzporedno so se vrstila razna dogajanja, ki so bila nadvse lepa, denimo blagoslavljanje vseh stavb na kmetiji, tudi živine, kajenje vseh stanovanjskih prostorov in vrsto vraž, ki so odgovorile na številna vprašanja, kot primer, ali bo živina naslednje leto zdrava, ali bo dovolj medu itd. Med najlepše običaje sodi gotovo priprava božičnega kruha in v tej zvezi lepi postopki, ki so jih v glavnem opravljale gospodinje. Naši predniki so na sploh gojili globoka čustva svetosti kruha. Nič čudnega, saj so bila pogosta leta suše ali prevelike moče, ko so kruha stradali. Pa tudi vojne ujme so povzročale huda pomanjkanja. Zato ni naključje, da so prav Božičniku posvetili tako globoko občuteno pozornost. V naših krajih zasledimo v glavnem tele izraze za božični kruh: Božičnik, poprtnik, namižnik, namežnik, božičnek in verjetno bi še katerega našli. Prav zanimivo, da so ljudje rekli temu kruhu tudi poprtnik, zato ker je bil na Sveto noč pokrit s hišnim obrednim prtom. Že popoldne je gospodinja spekla večji »boljši« kruh, kije bil ponekod opotičen. Istočasno pa še dva in sicer enega iz zmesne moke in enega rženega. Nekaj hlebov pa je vzela iz zadnje peke domačega kruha. Te kruheje položila pod bogkov kot, na mizo. Domači kruh je položila skupaj, okoli pa je postavila velikega belega, zmesnega in rženega. Zraven je dala posodico s soljo, kozarec z blagoslovljeno vodo, molek in gorečo lampo (svetilko). Ponavadi je postavila zraven še Križanega. V slamence pa je nasula seme tistih vrst žita, ki ga na kmetiji sejejo. Posebej pa je dala slamenco z otrobi tistega žita, ki je bilo mleto za božični kruh. Vse skupaj je pokrila s prtom, ki so mu rekli »oprtnak«. Ta prt so uporabljali le pri krstu, poslednji spovedi in hudih boleznih. Na mizo so položili še ključ od kašče, da bi bila vse leto polna, pod mizo pa razne predmete (dele orodja), žehtar,jarem, cepec, srp in še kaj. Stem so izrazili priprošnjo, da bi bilo v naslednjem letu dosti mleka in drugih pridelkov na kmetiji. (Nadaljevanje prihodnjič) nekaj vraž iz domačih logov Znani narodopisec, Jože Lekše iz Mozirja je zbiral ljudsko izročilo, ne le po naših krajih, tudi drugje je pridno iskal, da bi ohranil to ljudsko bogastvo. Ohranjene imamo številne njegove zapise in iz enega takih so te vraže, kot jih je sam imenoval: - Če mora ziza svinjo, mora na svinjsko korito ali na vrata svinjaka narisati morsko nogo (pentagram). - Zaradi te noge (petokrake) na svinjskih vratih, je nemška policija osumila kmeta Budna sodelovanja s partizani, komaj seje izvil, da ga niso odpeljali. - Kadar nadleguje mora svinjo, je treba potegniti z nogo pod vampom, da jo prežene. - Včasih so klali vse svinje na isti dan. »Boh« (slanino) najmanjšega prašiča zvijejo tako, da je kožna stran zunaj, denejo v posodo, na vrhu boha pa tri žareča oglja, ki za eno leto umorijo moro. - Desno »krečo« največjega prašiča dajo siromaku, najraje kakšni sitni ženski, da ne pride »urk« (boleče noge) med svinje. - Okolica Gornjega Grada je znana kot najbolj vetroven kraj v dolini. Kadar je hud veter, »dajo vetru« na okno malo Štefanove soli ali pa malo otrobov, da ne bi trgal streh. Drugod dajo malo otrobov v slamnici na travo pred hišo. - Za veter morajo biti »božični otrobi«. - Ponekod vzamejo pest otrobov in »poškropijo« veter, da se naje. - Pri nekaterih hišah pa mora otrok, ki šele shodi, nesti na krožniku otrobov ali pepela »vetru jesti.« ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI - »Špilovka« ali »spodjemavka« je priprava za breme nositi. -Trtarji so prihajali z Ljubnega in Radmirja nabirati brezove trte za vezanje splavov. Kmetu je trtar plačal pred prvo svetovno vojno goldinar, daje lahko nabiral in daje kmet odganjal druge trtarje. - Cokle so delali iz maklena, breze ali javorja. - Kako dolgo je od starega do novega leta -kakor dolgo ura bije. - Ovčarji na Menini so dali vsakemu, kije prinesel »cirngo« (oskrbo) na planino po 1 do 2 glaviča sira. Včasih je bilo na Menini tudi več kot 500 ovac. - Dekletu, kije imela svate, pa se ni poročila, so privlekli hlod. - Nekoč so na Petkovem streljali proti toči in prestrelili oblak, iz njega pa je padla coprnica. Tri dni seje zadrževala v hiši, ko pa je spet zagrmelo, je izginila. 3§čemo stare fotografije Takole je bilo Mozirje pred letom 1900. Sliko nam je poslal Janez Mavrič iz Gornjega Grada Piše: Tatjana Cajner PLJUČNIH, NAVADNI (Pulmonaria officinalis) Rastišče: Senčni prostori na humusnih tleh. Zdravilni deli rastline: Nabiramo cvetočo zel brez korenine (Herba Pulmonariae) ali spomladi liste (Folium P.). Korenine vsebujejo zelo malo kremenčeve kisline, zato jih tudi ne nabiramo. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Pljučnikje učinkovit pri vseh katarjih dihalnih poti, pri kašlju z majhnim ali velikim izmečkom, pri gripi, celo pri krvavih izmečkih, pri pljučnici, pri bronhitisu in pri pljučni tuberkulozi. Njegova učinkovitost pri zdravljenju pljučnih bolezni je zaradi visokih vsebnosti kremenčeve kisline, rudninskih snovi, smole in čreslovin. Sluzi ima Piše: Robi Lisac Ali ste opazili, da ste se vtrenutku, ko ste privolili v uslugo, odpovedali svojim željam, svojim potrebam in ste namenili dragocen del svojega življenja (vseeno, koliko časa je bilo potrebno za izvedbo usluge) nekomu, ki vam je natovoril nekaj, če-sarvtistem trenutku vbistvu nočete napraviti? Ali ste kdaj razmišljali, da bo vsak, ki je z vami v resnično pristnih odnosih, razumel v takšnih situacijah tudi vaš ne in to brez dolgih razlag? Tako kot vasje nekdo čisto neobvezno vprašal, če mu lahko napravite kakšno uslugo, lahko tudi vi odgovorite čisto neobvezno z be- Kašelj in zdravilna zelišča (V) rastlina malo. Čajno mešanico, kije priporočljiva pri boleznih pljuč in bronhijev, pripravljamo iz: 200g pljučnika, 200g listov ozkolistnega trpotca, lOOg listov koprive, lOOg njivske preslice. Za skodelico čaja vzamemo eno žličko čajne mešanice. Najbolje je, da zjutraj pripravimo tri skodelice preliva, dodamo med in popijemo po požirkih čez dan. TRPOTEC, OZKOLISTNI (Plantago lanceolata) Rastišče: Sončni prostori na suhih tleh. Zdravilni deli rastline: Liste (Fola Plantaginis lanceolatae) nabiramo od maja do konca avgusta. Nabrane liste je treba takoj posušiti na prepihu. Za čaj se smejo uporabljati le zeleni listi, zato moramo paziti, da jih ne poškodujemo, kajti poškodovani listi navadno počrnijo. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Čeprav so korenine trpotca prav tako učinkovite, literatura opisuje uporabo le njegovih listov. Zaradi številnih snovi (emulzina, invertina, labeci-na, sluzin, vitamin C, cink, kalijeve soli, kremenčevo kislino,...), kijih vsebuje, je trpotec v prvi vrsti zdravilna rastlina zoper vse bolezni dihal (suh ali produktiven kašelj, oslovski kašelj, pljučna astma, katar pljučnih mešičkov). Ozkolist-ni trpotec so uporabljali skupaj z listi koprive, pljučnika, lapuha in rmana celo za zdravljenje pljučne tuberkuloze. Za pljučne bolezni je zelo učinkovita sledeča čajna mešanica: 200g listov ozkolistnega trpotca, lOOg koprivinih listov, lOOg pljučnika, 50g listov in cvetov lapuha, 50g navadnega rmana. Čaj pripravimo iz dveh žličk čajne mešanice za eno skodelico čaja v prelivu, ko se ohladi dodamo žličko medu. Na dan popijemo do dve skodelici čaja po požirkih najdlje deset dni. Trpotec deluje tudi proti želodčnim in črevesnim boleznim ter izboljšuje krvni obtok. Zunanje se uporablja svež sok ozkolistnega trpotca za zdravljenje oteklin in turov, opeklin in ugrizov. Blaži tudi bolečine pri vnetjih ušes. Zakaj je potrebno za lastno svobodo postavljati meje drugim? Ali ste že kdaj bili v situaciji, ko vas je nekdo prosil za uslugo in vi niste imeli ne časa, kaj šele volje in energije, da bi mu ustregli, pa ste vendarle privolili? Privolili ste, ker ste hoteli biti dober človek, dober sodelavec, dober mož ali žena, dober starš. Poleg vseh svojih obveznosti ste imeli na grbi še uslugo, za katero ste zastavili svojo besedo, ugled in čast... sedico ne! S tem, ko rečete ne, ko tako tudi mislite, niste zaradi tega nič slabši človek, zakonski partner, starš ali uslužbenec. Meje postavljate drugim zato, da lahko svoj čas življenja živite tako, kot si to želite vi in ne drugi. Postavljanje mej zna biti kruto, vendar je dolgoročno bistveno bolj kruto za vas, če tega ne storite. Ali postavljate vi meje drugim ali vam jih postavljajo oni. Zanimivo je, daje potrebno postavljati meje ne samo sodelavcem in prijateljem, temveč celo tistim, ki jih imamo najraje - našim najbližjim. Če ne boste znali postavljati mej, vam bo lahko vsak prodajalec prodal na tone reči, kijih sploh ne potrebujete! V službi vam lahko prav tako nalagajo vedno več dodatnih odgovornosti in ker se bojite, da bi vas odpustili, če bi se postavili, klonite zahtevam in začnete delati tudi stvari, ki sploh niso vezane na vašo pogodbo. Sčasoma bo tega vedno več - si to resnično želite? Vse to se vam bo dogajalo takrat, ko ne boste znali postaviti mej ob pravem času, na pravem mestu, na pravi način. Tudi doma je potrebno svojim najbližjim postavljati meje, morda še bolj jasno in pogosto, ker sicer postanete suženj lastne družine. Alije res potrebno streči svojemu partnerju in svojim otrokom pijačo, če pa sami vedo, kjeje hladilnik in kje v njem se nahaja pijača? Kako se lahko v takšnih situacijah naučite postaviti svoje meje drugim, da zaživite bolj svobodno in srečne- jše življenje? To se lahko naučite postopno. Vsak dan se vam ponuja ogromno priložnosti za učenje, izko-ristitejih! Kadarvas kdo recimo pokliče po telefonu in želi z vami napraviti anketo, mu odgovorite, da tega ne želite. Z vsakim, tudi še tako drobnim uspehom se bo razvijala vaša samozavest in postopoma se boste sami želeli lotiti postavljanja mej, kjer si to prej niste upali.Tako boste sčasoma postali pravi mojster v postavljanju mej. Seveda postavljanje mej drugim na začetku ni lahko, vendar je to cena, ki jo mora plačati vsak človek, če želi spremeniti situacijo, v kateri se nahaja. Za lastno svobodo je potrebno postavljati meje drugim. Se strinjate s to trditvijo? Ta proces je podoben najzgodnejšemu odnosu med dojenčkom in mamo, ko se malček še ni sposoben govorno izražati. Gibanje telesa, vključno z dotikanjem in pozicijo, zvok glasu in očesni stik veljajo za prvenslveni jezik intimnega partnerskega odnosa. »Me boš ljubil, če me boš spoznal?« je vprašanje, ki se pogosto zastavlja. »V kolikšni meri ti lahko pokažem sebe, da me boš še vedno sprejemal? Ti lahko pokažem, kadar meje strah? Da se te bojim? Ti lahko povem, da meje groza, ko sem šibak in slaboten? Ne boš odšel, ko se bom počutila noro? Ti lahko povem, da sem negotov glede svoje službe? Zmoreš sprejeti dejanskost mojega najglobljega čutenja o sebi? Boš enostavno spre- Ko zaljubljenost mine V tokratnem sestavku bomo skušali pojasniti, kaj se zgodi, ko romantična zaljubljenost zbledi, zakaj takrat Piše: Nada Mirnik nastopijo konflikti in občutek, da seje partner prej samo pretvarjal in nam skrival svoj pravi obraz. Ko idealizacija romantične ljubezni zbledi, se namreč prične nov proces, ki določa, kaj lahko partnerja pričakujeta v smislu njune čustvene izpolnitve. jel, kar ti povem o svojem doživljanju,željahter mišljenju in me ne boš kritiziral, obsojal in zavračal zaradi mojega svojskega doživljanja ljudi in okolice? Mi boš dovolil, da ti povem, kaj mije všeč in česa ne maram, in pri tem ostal nepristranski?« (Gostečnik, 1998). Vse te želje in pričakovanja niso povsem nestvarna, saj so večkrat odvisna in združena z razumljivimi pričakovanji partnerske medsebo- PROGRAM POSLOVNE Iti OSEBNE ODLIČNOST, r ŽAi^eK Zdenka Čok s.p, Efenkova 61, Velenje. tel./fax: 03/58-75-484 E-pošta: info@agencija-zarek.com PRIMERNO NOVOLETNO DARILO ZA VSE, KI JIH IMATE RADI - Skripta TUDI ANGELI GREŠIJO - PA KAJ? Odgovori na 10 preprostih, toda pomembnih vprašanj. Kje v praksi postavljamo svoje meje v medsebojnih odnosih: med partnerji, sodelavci, otroci in starši... Zanimivi in včasih humorni, vsekakor pa praktični odgovori tudi na vprašanja, kot npr: Zakaj je v knjigah vse tako lepo napisano, ko pa želim prebrano uresničiti, preprosto ne gre? - Skripta KORAK V NEZNANO - POT POGUMNIH Preprosta in jasna predstavitev nekaterih zakonitosti starodavnih, toda večnih TAO zakonov, kot je odgovor na vprašanje: Zakaj je manj pravzaprav več? Primeri resničnih dogodkov. S poznavanjem le-teh, boste na življenje gledali tudi z drugih zornih kotov - lažjih! Cena posamezne skripte: 3200 sit (brez poštnine), cena obeh skript: 5500 sit (brez poštnine). Naročila sprejemamo po tel. ali faksu 03/58-75-484, e-pošti info@aaenciia-zarek.com ali GSM 041 240 476 (Robi) Zasebna ambulanta za spl. medicino in akupunkturo Karmen Fürst dr. med. Savinjska c. 6, Mozirje OSTANITE ZDRAVI l/\ šeje čas, da se CEPITE PROTI GRIPI pokličite na tel. št. 839-05-50 Želimo vam prijetne praznike in srečno ter zdravo novo leto! jne povezanosti. Če zakonska partnerja zavestno ali nezavedno spoznata, da nekatere najzgodnejše želje in potrebe iz otroštva nikoli ne prerastejo, ampak so lahko zadovoljene samo v prijateljskem intimnem odnosu med partnerjema, potem jima je s tem dana možnost zadovoljive rešitve (Gostečnik, 1998). Vendar se v intimnosti zakonske zveze oziroma v povezavi med dvema osebama težave in konflikti vedno pojavijo, in sicer tedaj, ko partner ne zmore sprejeti nežnih ter zakritih vidikov tako sebe kot drugega. Ko se ranljivost vzpostavi, partner želi, da bi bil v resnici poznan in ljubljen. Če v takem primeru partner ne čuti, da je ljubljen, oziroma čuti, da ga drugi obsoja, zavrača, sramoti, ponižuje itd., pri njem vzniknejo obrambni mehanizmi, ki zavarujejo ranljivo osebnost partnerja. Negativne, zastrašujoče in ogrožajoče vidike sebe odcepi in jih pripiše partnerju, ki s tem postane nosilec njegovih zastrašujočih vsebin. Pri tem gre za potrebo po aktivni zavarovanosti, kajti le tako je mogoče ubraniti negativne vidike lastnega jaza in le tako se lahko izognemo bolečemu občutju obupa in notranje razpršenosti (Solomon, 1992). Partnerja imata drug do drugega zavestna, polzavestna in nezavedna pričakovanja. Najbolj nevarna so tista, ki jih prinašamo v zakon ali zvezo nezavedno. Med temi pa je na prvem mestu pričakovanje, da nas bo partner ljubil tako, kot nas naši starši niso nikoli. Opraviti bo moral vse: uresničiti naše otroške želje, nam nadomestiti dele izgubljenega jaza, nas negovati na prav poseben in ljubeč način in nam biti povsem in vedno na voljo. To so pričakovanja, ki so podžigala vznemirljivost romantične ljubezni in so s časoma nekoliko splahnela. Ljudje se ne poročajo zato, da bi skrbeli za partnerja -poročajo se, da bi zadovoljili svoje psihične in čustvene potrebe. Koje zveza utrjena, na dan privrejo vse neizpolnjene mladostne želje. V nas se oglasi otrok in reče: »Dovolj dolgo sem bil priden in dosegel, da je tale tu ostal z mano. Zdaj pa je čas za nagrado.« Mož in žena stopita za velik korak nazaj in čakata na plačilo za skupno bivanje. Zakonski kon-fliktje vedno odgovor na razočaranje, ker se obljube romantične ljubezni niso izpolnile (Hendrix, 1991). Partnerja imata drug do drugega zavestna, polzavestna in nezavedna pričakovanja. Najbolj nevarna so tista, ki jih prinašamo v zakon ali zvezo nezavedno. Med temi je na prvem mestu pričakovanje, da nas bo partner ljubil tako, kot nas naši starši niso nikoli. PRETRESLJIVE IZPOVEDI ČLANOV KLUBA ANONIMNIH ALKOHOLIKOV Ko je en kozarec preveč in dvajset premalo Pitje alkohola v milijonih ljudi že stoletja vzbuja prijetna pričakovanja. Glede na našo starost in okoliščine prvih srečanj z alkoholom, imamo različne spomine, ki jih zbudi misel na mrzlo pivo, na kuhano vino, požirek žganja. Strahove pa vidijo ljudje, ki jim je alkohol krojil življenje v tolikšni meri, da so ogrozili svoje zdravje, svoje življenje in življenja svojih najdražjih. A so v trenutku resnice spoznali, da morajo pijačo opustiti, vendar tega niso zmogli sami. Podali so se na dolgo pot zdravljenja in odvajanja ob pomoči zdravnikov in terapevtov v Vojniku. Mnogi med njimi so uspešno prestali zdravljenje, drugi so po določenem času ponovno zašli na stara pota alkoholizma. Da bi premagali trnovo pot zdravljenja in abstinence, se združujejo v klube anonimnih alkoholikov. Tovrstnih klubov je v Sloveniji že 35, eden deluje tudi v Mozirju. Člani kluba AA se srečujejo vsak petek v dvorani mozirskega športnega društva. V njem se zbirajo vsi, ki so si uspeli priznati, da so odvisni, a uspešno vzdržujejo abstinenco. Nimajo zdravnika ali terapevta. Srečanja minevajo v pogovoru, kjer si ob izmenjavi mnenj in izkušenj pomagajo med seboj. Njim ni važno, kakšen poklic kdo opravlja in od kod prihaja, vsi so si enaki - odvisneži. Tudi pretekli petek so se zbrali v sejni sobi. Bili so ljudje različnih generacij, različnih pogledov z različnim obdobjem abstinence. A vsi trezni in zavedajoč se svojih »grehov«. Sestanek je vodila prijetna gospa srednjih let, ki je svoje »življenjske probleme« ob alkoholu reševala tudi s tabletami. Vsi so se strinjali, da moraš poravnati vse zamere in se soočiti s svojimi ter jih razrešiti. SOPOTNIK ALKOHOL Prvi, ki je spregovoril o svojem pitju, je bil prijeten in uglajen gospod. Če bi ga srečala nekje na ulici, ne bi nikoli pomislila, daje bil njegov sopotnik v življenju alkohol. »Že v srednji šoli sem se ga napil in to mi je postalo všeč. Dalo mije moč, bil sem nekaj več kot moji vrstniki. Že v drugem letniku sem namesto v šolo zavil raje v gostilno in tako šolo obesil na klin. Zaposlil sem se pri očetu, ki je delal za pivovarno. A menije bil v mislih samo alkohol, ki me je spremljal od jutra do večera. To seje nadaljevalo tudi v slovenski vojski ob vikendih... Prva resna posledica alkohola je bila prometna nesreča, v kateri sem postal invalid. Kopičili so se različni prekrški, odvzeli so mi vozniško, kazni so se vrstile druga za drugo.Toda nisem nehal piti. Skrha- lo se mi je zdravje, imel sem težave z želodcem. Razmišljal sem o samomoru z alkoholom. To sem tudi poskusil, a so me zadnji trenutek v bolnišnici rešili. Podal sem se na zdravljenje. Beseda Vojnikje bila zame strašna, a sem kljub temu vztrajal. Abstinenca je trajala le 19 mesecev, ko sem ponovno doživel šok v svojem življenju, razšla sva se s punco. Posegel sem po prvem kozarcu, ki pa je bil usoden. Ponovno sem pristal v Vojniku. Klub AA mi sedaj pomaga pri mojih krizah, na srečanjih si naberem novih moči za naslednji teden, ki mi pomagajo, da ostanem trezen.« O svojem pitju zgodbo razgrne tudi gospod srednjih let, ki se je prvič napil z vednostjo staršev za svoj 18. rojstni dan. Resno seje srečal z alkoholizmom ob gradnji hiše, koje mojstre in delavce iskal predvsem po gostilnah. Tudi njegovo delo pri gradnji se je pogosto končevalo v vaški gostilni. »Kolegi so odšli domov, sam pa sem s pitjem nadaljeval. To seje vleklo celih dvajset let. Le ženi se imam zahvaliti, čeprav sem tedaj bil nanjo jezen in razočaran, da me ne pusti pri miru ob moji steklenici piva, da sem našel pot in se odpravil na zdravljenje. Sedaj so me sprejeli tudi sodelavci, hčerka, le s sinom sem dolgo imel težave, ni mi zaupal.« NAPADEL ŽENO Besedo prevzame čokat in visok možakar, ki je prepričan, da si je težko pridobiti zaupanje ob vrnitvi v življenje brez opijanja. Sam je bil namreč pred zasvojenostjo skupi-novodja, ki so mu ljudje zaupali in ga cenili. Ob usodni napaki vslužbi pa so ga poslali na zdravljenje. »Alkohol mi je razdrl zakon, saj v svojem pitju nisem opazil, da se z ženo odtujujeva. V moji pijanosti semjotudi večkrat fizično napadel.« Ob njegovi redkobesednosti nastane daljši premor. Zdi se, kot bi vsak delal inventuro svojih dejanj. Molk prekine močnejša gospa, kije alkohol dopolnjevala s tabletami: »Že v otroštvu sem bila zasvojena z odnosi. Doma so me stalno terorizirali. Zaradi tega sem se podala v pitje. V svoji pijanosti sem bila zelo nasilna. Stepla sem se s policisti, napadla sem mamo, do katere nikoli nisem čutila nobenega spoštovanja. Krivila sem jo za vse, kar se mije zgodilo v mladosti. Nekoč sem jo pretepla do krvi in razbila pohišlvo po hiši.« NOŽ V SRCE O nasilju spregovori svetlolasec, srednjih let: »Tudi sam sem bii nasilen, a nad sabo. Z nožem sem se želel zabosti v srce, a sem bil toliko pijan, da sem ga zasadil nižje med rebra. Opotekel sem se v kuhinji in padel po tleh, kjer meje našel tedaj štiriletni sin. Poslali so me na zdravljenje. In le sinu, ki vseskozi živi v strahu, da bom ponovno zašel v odvisnost, se imam zahvaliti, da sem danes živ. Od tedaj je že osem let. Toda še vedno sem labilna osebnost. Sestanki v klubu AA mi pomagajo na moji poti brez alkohola.« O klubu AA začne razpredati tudi upokojenec, ki je s svojim pitjem pričel šele v tretjem življenjskem obdobju, pa vseeno bi bil alkohol skoraj usoden: »Zaradi pitja sem padel na dno. Vendar nisem odšel na zdravljenje v Vojnik, temveč me je pot zanesla k anonimnim alkoholikom. Njihove zgodbe so me streznile in pomagale pri premagovanju največje ovire - posegu po steklenici. Pomagali so mi prebroditi najhujšo krizo in sedaj sem že kar nekaj časa abstinent.« Tudi mlad fant, za katerega sem prepričana, daje še študent, ima zastrašujočo zgodbo, povezano z alkoholom, temu pa je dodal še tablete in travo. Še posebej me pretrese njegova izjava, da mu je alkoholizem postal način življenja. Brez kombinacije vseh treh drog ni odhajal niti na izpite. Sedaj je prepričan, da je s svojim početjem staršem v veliko sramoto. Ne le zaradi njih, temveč tudi zaradi sebe je danes že pol leta abstinent. Želim mu, da bi tak ostal celo življenje. Čas sestanka se počasi izteka, mnogi o svojih stranpoteh ne želijo spregovoriti, molčijo in verjetno razmišljajo o zasvojenosti z alkoholom. Tudi starejši gospod, ki je zaradi alkohola padel v delirij, svoje izkušnje ne želi deliti z nikomer, pa simpatična blondinka, ki se še zdravi zaradi alkoholizma, le za vikend je prišla domov... NESPOSOBNA SKRBETI ZA SINA Ob zaključku o svojem življenju spregovori tudi voditeljica skupine, gospa z odraslim sinom, kije dvajset let tablete zalivala z alkoholom. »Nisem bila sposobna skrbeti za sina. Ko mu je bilo deset iet, sem ga dala k mami. Z možem se nisva razumela. Hodila sva vsak svojo pot. Ko so sodelavci delali hiše, hodili na dopuste, sama nisem imela niti toliko denarja, da bi si kupila bluzo, vse sem porabila za pitje. 25 let zakona sem preživela, še sama ne vem kako, vneki omami. Umrije mož, vslužbi je šlo vse po ziu. Tedaj meje sin postavil pred dejstvo: ali zdravljenje ali pa me tudi on zapusti. Odšla sem v Vojnik, kjer sem se naučila govoriti, hoditi in se postaviti zase. Naučila sem se samostojnosti in samospoštovanja. Naredila sem tudi vozniški izpit.« Veliko zgodb s skupnim imenovalcem - alkoholizem, zasvojenost in pomoč kluba anonimnih alkoholikov, a želen rezultat abstinenca do konca življenja. Marsikomu ta uspe prav zaradi pomoči sebi enakih in njihovih bolečih življenjskih izkušenj. Marija Sukalo »... Z nožem sem se želel zabosti v srce, a sem bil toliko pijan, da sem ga zasadil nižje med rebra. Opotekel sem se v kuhinji in padel po tleh, kjer me je našel tedaj štiriletni sin. Poslali so me na zdravljenje. In le sinu, ki pa vseskozi živi v strahu, da bom ponovno zašel v odvisnost, se imam zahvaliti, da sem danes živ...« Fanika in Jože Zakrajšek iz Lačje vasi Ob vajinem zlatem jubileju vama iskreno čestitamo! sinova Jože in Marko z družinama V preteklem mesecu, 28. novembra, sta praznovala svoj zlati jubilej Gregor in Kristina Prodnik p.d. Perk iz Logarske doline Preživela in doživela sta skupnih 50 let. Kje je že tisti dan, ki bil je nama danko stekla sva v smehu naproti novemu svetu! Ljubila in živela, vse voljno pretrpela zdaj skupaj še sva srečna in sreča naj bo večna! Ob zlati poroki vama iskreno čestitamo in vama želimo še veliko trdnega zdravja. Otroci, vnuki in dva pravnuka Vid in Luka '«/> home.nelsi.net,'novokl e-moil: iukanovok Snets: net ŠLANDROV TRG 24 o Novak SCOTT.MARIN.SCHWINN PONUDBA V ZIMSKEM ČASU: •tekaške smuči TEL: 03 5 716 815 •sobna kolesa December je čas obdarovanj, ljubezni in veselja. Naj to velja za vse otroke. V decembru bomo v trgovinah TUŠ, skupaj z miklavžem in božičkom, obdarili 6.000 otrok. 100 otrok, ki to najbolj potrebujejo, pa bomo popeljali na novoletne počitnice v Letovišče RKS na Debelem rtiču. Letovanje bo polno zabave in sprostitve z različnimi delavnicami, športnimi igrami in zabavnimi večeri ter novoletno zabavo. Naj bodo to res veseli prazniki. Kjer dobre stvari delamo vsi. Dobrodelno akcijo sta omogočila Pampers in Rdeči križ Slovenije. O MIKLAVŽEVANJE Pridnim otrokom darilo, porednim pa... Sveti Miklavž, ki goduje 6. decembra, v katoliški Evropi simbolizira darežljivost. Prvi zapisi o miklavževanju na Slovenskem segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Miklavž pridnim otrokom nosil jabolka, orehe, smokve in sladkarije. Tudi letos je po številnih krajih po Zgornji Savinjski dolini Miklavž s svojim obveznim spremstvom - parkeljni in angelčki - obiskal otroke in jim ob pomoči različnih organizatorjev razdelil darila. radmirske otroke nekaj posebnega (foto: EMS) Naši objektivi so zabeležili prihod Miklavža v Mozirju, Nazarjah, na Rečici ob Savinji in v Radmirju. V Nazarjah so ob tej priložnosti pripravili tudi pester Miklavžev sejem, kjer je V Nazarjah je Miklavž pohvalil šolarje, ki so pripravili pester sejem najrazličnejših dobrot (foto: Marija Šukalo) bilo moč kupiti kopico sladkih dobrot, novoletnih okraskov in voščilnic ter veliko število uporabnih predmetov, ki sojih izdelali tamkajšnji osnovnošolci. Za dodatno atrakcijo Rečiški Miklavž je imel s sabo za vsak slučaj tudi šibe (foto: Marija Šukalo) dogodka so člani Turističnega društva Nazarje poskrbeli z bučnim in svetlečim ognjemetom. KF, MŠ ■\G4RdNr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Pohištvena industrija d d POLZELA "TV=»I ■ "70^ "71 70^ 71 ^1 Polzela 1/6/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA lc71" > 1 ' LAv-J / I I E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA iPOHliTVA do 24. januarja 2004 Informacije na telefon 03/70 37 130 in 03/70 37 131, e-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si UGODNO: - Spalnica KAJA v barvi češnja, bukev samo 96.900.00 sit - Razprodaja regalov G-2000 UGODNA PONUDBA KUHINJ PAMELA v barvi oreh ^POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ POM! J HOROSKOP ZA DECEMBER 2003 Oven Prva polovica meseca bo zahtevala vaše premišljeno načrtovanje, saj se bodo v službi pojavile nove zahteve. Počasi, a gotovo naj bo vaše geslo. Okoli 16. decembra nenadna sprememba. Mars stopi v vaše znamenje in začela se bo sprememba. Akcija. Začuti boste svoje telo, pamet pa bo odtavala daleč proč. ------- Bik Prva polovica meseca bo romantična, čeprav na nekoliko bolj tih in _______zadržan način. Vtem času boste tudi ogromno naredili. Boste pa tudi nenavadno privlačni, zato boste predmet poželenja. Kasneje nekoliko težav, odnehajte pravočasno, da se ne bi preveč nevarno zapletli. Dvojčka V prvem tednu boste občutili strah in napetosti, povezane s partner-I sivom. Ne uvajajte večjih sprememb, še zlasti ne v povezavi s tujino. Sicer ste odlični trgovci, toda razmere vam niso naklonjene. Po 15. se bodo razmere nenadoma sprostile in zabavali se boste vse do novega leta. Rak Mars bo prežemal z energijo tiste, ki ste rojeni v tretji dekadi. Odlična priložnostza tiste, ki morate najti partnerja za praznovanje novega leta. Toda pohitite, po 17. decembru ga boste težje našli. Okrog tega datuma bodite tudi previdni pri dogovorih, nekaj se lahko zavozijo. Lev O V prvih treh tednih boste imeli krila. Želeli boste spoznati novo ose- _______ bo, zato boste odpotovali za nekaj dni. V delovnem okolju bo veselo in zabavno, toda samo do 17, ko se bo nekaj zapletlo in znašli se boste sredi nereda. Po tem datumu odlično... energija, moč in samozavest. Devica Prijeten mesec z venero v kozorogu, kar bo spodbudno vplivalo na ljubezensko in družabno življenje vseh devic. Lep vpliv bo trajal do 21., pohitite, do takrat si najdite prijetno družbo za skupno praznovanje. Po tem datumu najbolj ugoden za device 1. dekade. Srečevali boste stare prijatelje in obujali spomine. Tehtnica Prav do 22. se še ne boste mogli popolnoma sprostiti, da bi v prazničnem vzdušju zares uživali. Pri nakupovanju daril ne glejte toliko na videz, kot na uporabnost. Po tem datumu pa se boste naravnost razživeli. Skrbi boste poskušali skriti. Če ste rojeni v 1. dekadi ne norite preveč. Škorpijon Ta mesec bo v celoti uspešen in srečen za škorpijone 2. dekade. V ________1 prvi polovici meseca pa za škorpijone, ki boste kar prekipevali od energije. Ker boste zelo privlačni, lahko najdete celo novo ljubezen. Do 22. boste praznično razpoloženi vsi, kasneje pa malo manj rojeni v 1. dekadi. Strelec Prva polovica meseca bo precej stresna, še zlasti v dneh okrog 9„ ko boste zaradi polne lune v dvojčkih napeti in živčni. Preti spor s partnerjem, lahko tudi težave z otroci, če ste rojeni v 3. dekadi, celo prvo polovico meseca. Po 17. nenadna sprememba na bolje, še zlasti za prvo dekado. Kozorog Čudovit mesec za ljubezen, zabave in sreče. Venera bo v vašem znamenju vse do 21. Izkoristite ta čas za to, da spoznate čimveč novih ljudi. V prijetni družbi lahko celo osamljeni najdete novo ljubezen. V prvi polovici meseca boste uspešni pri delu, kasneje pa v družbi. Vodnar Nadaljevalo se boobdobje živahnega prijateljevanja, to bo morda tudi edino, kar vam bo v veselje, saj bo na poslovnetn področju vladalo mrtvilo. Najbolje bi bilo, da se pripravite na veselo praznovanje, saj bo venera med prazniki prehajala vaše znamenje in se boste lahko lepo za- Ribi Izjemno dinamična prva polovica meseca za ribe tretje dekade. Mars kaže, da lahko najdete novega ljubimca, ali on vas. Veselje v prijateljskih in družabnih krogih za vse ribe, do najmanj 22. decembra, kasneje bodo zabave malo manj po vašem okusu. Zadnji teden pa bo prijeten za ribe rojene v prvi dekadi. bavali. m LOKOSTRELSTVO Mozirjam izboljšali ze odlične uvrstitve V nedeljo, 7. decembra, je bil lokostrelski klub Postojna organizator mednarodnega turnirja v disciplini Indoor 2x18 metrov. Na turnirju, ki je bil hkrati zadnji za slovenski pokal v letu 2003 je nastopilo 185 tekmovalcev iz treh držav (Slovenije, Hrvaške in Italije). Mozirski lokostrelci so nastopili z desetimi tekmovalci, ki so poskušali v svojih kategorijah še izboljšati svoje že visoke uvrstitve v slovenskem pokalu. Prva mesta v posameznih kategorijah so dosegli: Bernarda Zemljak P. (556 krogov), Dušan Perhač (566 krogov), Aleksander Ošep (570 krogov), Sebastjan Ošep (545 krogov), Tjaša Satler (193 krogov), druga sta bila: Štefan Ošep (572 krogov) in Janja Perhač (477 krogov), tretje mesto pa je osvojil Primož Perhač (538 krogov). Miran Borštnerje zasedel četrto, Marko Satler pa 24. mesto. DP Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Rezultati 4. kroga: Parižlje: Velenje 29:122, Gomilsko: Tweed 81:58, Ločica : St. Paul 68:79, Werinox: Brglez.com 64:80, Žvajga: ŠK Žalec 68:103. Vrstni red po 4. krogu: 1. Študentski klub Žalec 7,2. Brglez.com Polzela 7,3. Gomilsko United 7,4. Velenje 6,5. St. Paul Prebold 6,6. Savinja 2000 Ločica 6, 7 Tweed Žalec 5, 8. Veterani Pivovarna Laško 4, 9. Werinox Celje 4,10. Žvajga Prebold 4,11. Parižlje 4. Lista strelcev po 4. krogu: 1. Blagotinšek (Veterani Pivovarna Laško) 108,2. Pungartnik B. (Brglez.com Polzela) 104,3. Napotnik (Gomilsko United) 95. Pari 5. kroga 14.12.2003:8.00 Brglez.com : Žvajga, 9.15 St. Paul: Werinox, 10.30 Tweed: Ločica, 11.45 Velenje: Gomilsko, 13.00 Laško : Parižje, prosti: ŠK Žalec. Sl Sponzorji Savinjske košarkarske lige 2003 so: - Turistična agencija Relax Velenje SM SAVINJSKA trgovska družba, d.d. 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 9. KROG Z remijem do mirnega počitka na četrtem mestu Če bi kdo pred prvenstvom ponudil Nazarčanom takšen razplet jesenskega dela, bi ga zagotovo sprejeli z odprtimi rokami, saj so si na začetku zastavili za osnovni cilj predvsem obstanek v družbi najboljših. Dobro in resno delo uprave kluba, trenerja Delamee in njegovih varovancev ter zaupanje sponzorjev in zvestih navijačev pa je ekipo KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc Tehnični pregledi pripeljalo takoj za največje gigante slovenskega malega nogometa, kar jim omogoča miren zimski počitek. Brata Klemen in Jure Šemenc postajata vse bolj pomembna člana nazarske ekipe (foto: Franjo Atelšek) Čeprav remi na zadnji tekmi v Mariboru, ki seje pričela z minuto molka v spomin na Jožeta Pavška, tragično preminulega vratarja litijske Svea Lesne in državne reprezentance, ni neuspeh, pa je pustil na obrazih nazorskih nogometašev veliko razočaranje. Kako tudi ne, saj so 40 minut gospodarili na igrišču, žoga pa ni in ni hotela za hrbet najboljšega igralca tekme Šutala, za nameček pa so njegovi soigralci še kot za stavo izkoriščali svoje maloštevilne priložnosti. In koje na semaforju kazalo že 3:0, se je vendarle odprlo tudi »graščakom«, ki so v pičlih sedmih minutah rezultat preobrnili v svojo korist, žal pa spet prejeli izenačujoči gol prav v zadnji minuti. Še ena tekma samo za ljudi z močnimi živci, kjer sta bencin na ogenj vseskozi spretno prilivala tudi oba sodnika, seveda iz mariborskega okoliša. Ta vikend čaka Nazarčane tekma v Brežicah, kjer bodo poskušali presenetiti domači Mavi in se uvrstiti med štiri polfinaliste pokalnega tekmovanja, kar bi bil do sedaj največji Rezultati 9. kroga: Napoli Intelsat Pernica: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 4:4 (2 :0) Vitomarci Dobovec 8:2 (2 :0) Puntar Alpkomerc: Metropol 7:3 (2 :1) Mavi Brežice: GIP Beton 8:2 (2 :1) Svea Lesna Litija: Kix Ajdovščina -preloženo Lestvica po 9. krogu: 1. Svea Lesna Litija 8 800 54:27 24 2. Puntar Alpkomerc 9 7 1 1 65:28 22 3. Vitomarci Petlja 9 423 34:31 14 4. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 9 423 34:40 14 5. Kix Ajdovščina 8 323 39:39 n 6. Metropol 9 234 38:43 9 7. Dobovec 9 306 37:45 9 8. GIP Beton MTO 9 306 22:34 9 9. Napoli Intelsat Pernica 9 216 25:50 7 10. Mavi Brežice 9 135 37:48 6 klubski uspeh,že 16. januarja pa jih arju pa bodo prišli na račun tudi čaka nadaljevanje prvenstva. Časa mladi, s svojim prvenstvom, za počitek praktično ne bo, vjanu- Franjo Pukart KMN Napoli Intelsat Pernica : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 4 : 4 (2 : 0) Maribor. Športna dvorana Tabor. Gledalcev: 20. Sodnika: Crnkovič Božidar in Marjan Burina. Delegat: Rok Pogačnik. Strelci: 1:0 Brglez (10), 2:0 Herman (11), 3:0 Gajser (26), 3:1 Metulj (32), 3:2 Metulj (34), 3:3 D. Kugler (35), 3:4 Adamič (37), 4:4 Herman (40): KMN Napoli Intelsat Pernica: Šutalo, Pungartnik, Brglez, Gajser, Bata-ievič, Rodi, Herman, Copot, Kolar, Hrženjak, Štraus, Mlaker. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Zoubek, Delamea, Adamič, Hrastnik, Uršnik, Kolar, Šemenc j., Šemenc K„ Metulj, Kugler V, Kugler D., Skok. Rumeni karton: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Jasmin Batalevič (KMN Napoli Intelsat Pernica). Igralec tekme: Tomislav Šutalo (KMN Napoli Intelsat Pernica). 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - CENTER Nazarčcmi dosegli tretjo zmago Članska ekipa KK Nazarje je z gostovanja v Kočevju po pričakovanju prinesla obe točki. Mlada neizkušena vrsta Kočevja ni mogla resno ogrožati zmage Nazarčanov. V soboto bodo gostovali v Vojniku. Nazarčani so se kaj hitro po začetku tekme »odlepili« od domačinov, razlika je vztrajno rasla in podprti s skupino svojih najzvestejših navijačev, so dosegli še tretjo zmago v letošnji sezoni. Iztok Zakrajšek seje poškodoval in cel drugi polčas praktično ni igral. Trener Pečovnik je dal priložnost vsem igralcem. Sicer v tem krogu nekoliko preseneča prepričljiva zmaga Vojnika proti Juriju Plava laguna, pravvVojnik papotujejoNazarčanivsoboto, 13.de- cembra, kjerjih čaka preložena tekma 5. kroga, ki bo resen preizkus trenutnih sposobnosti mošlva. Ostali rezultati 7. kroga: DGN Ljubljana: Vrhnika 96 57:104, Vojnik Iteo Abeceda: Jurij Plava laguna 104:80, Megaron Profil - prosti. Lestvica po 7. krogu: 1. Vrhnika 96 5-1,2. Jurij Plava laguna 4-2,3. Vojnik Iteo Abeceda 4-1,4. Nazarje 3-2, 5. Megaron Profil 2-3, 6. DGN Ljubljana 1 -4,7. Artplet Kočevje 0-6. Avgust Robnik KK Artplet Kočevje : KK Nazarje 66 : 102 Artplet Kočevje: Miklič 15, Vidmar 3, Malnar, Podkoritnik 8, Vereš 1, Hrovat 10, Čop, Štajdohar, Gligič 20, Segina 7, Oražem 2, trener Lipovec. Nazarje: Šemenc 9, Glušič, Zakrajšek 1.28, Zadravec 9, Vodončnik, Gelb 2, Goltnik 18, Plaskan 2, Grebenšek 27, Dedič 2, Zakrajšek M. 5, trener Andrej Pečovnik. V ZASEBNEM KAMNOLOMU SE JE V PONEDELJEK OPOLDNE SMRTNO PONESREČIL DUŠAN PERHAČ Izkušenega minerja pogoltnil prepad V ponedeljek malo pred dvanajsto uro se je v zasebnem kamnolomu v Teru nad Ljubnim ob Savinji zgodila huda nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil tehnični vodja in izkušen miner Dušan Perhač z Zgornjih Pobrežij. Širša slovenska javnost ga je poznala kot odličnega lokostrelca, ki je v zadnjih letih ob tekmovalnih uspehih uspešno predsedoval tudi osrednji slovenski lokostrelski zvezi. mož Miran Strgar, kije nemočen videl, kako je Perhač omahnil v smrtonosno globino. »Po opravljenem miniranju je Dušan odnesel orodje do avta pred našo domačijo, k stari zapuščeni hiši, kjer vedno parkiramo tovornjake in avtomobile. Potem seje vrnil na vrh previsa... Ni mi jasno, zakaj je to storil. Sam sem bil na straži, saj zaradi varnosti zapremo cesto, in ko sem se vrnil, sem ga videl na vrhu kamnoloma. Stal je na nevarnem območju. Zakričal sem, vendarje bilo prepozno,« nam je dan po nesreči še vedno pod vtisom žalostnega dogodka pripovedoval Miran Strgar. Jasno je, daje bil Perhač takoj mrtev, vendar tudi če bi preživel, mu ne bi mogli takoj pomagati. Obležal je na skali in zaradi krušen-ja kamenja celo gorski reševalci niso mogli takoj do njega. »Bilo je hudo, šele ko so prišli gorski reševalci, seje zadeva nekoliko umirila,« dodaja Miran Strgar, ki seje, tako kot vsi zaposleni v kamnolomu, nemočno oziral proti skali, kjer seje končala življenjska pot Dušana Per-hača. Savinjčan Po končanem miniranju je 57 -letni Perhač želel preveriti učinek opravljenega dela,tako da je stopil na rob prepada v kamnolomu. Na-rahljana zemlja in pesek nista zdržala njegove teže, udrta gmota seje odkrušilainga po- Bernarda, štirinajstletni tegni|a s seboj sin Primož in leto dni kakjfl 25 metrov mlajša hčerka Janja globoko v skalo, kjer je obležal delno zasutzzemljo in kamenjem. Zaradi nevarnosti in nedostopnega terena, so se do ponesrečenega, ki mu žal ni bilo več pomoči, prebili gorski reševalci in prinesli njegovo truplo do vznožja kamnoloma. Dušan Perhač je bil zelo izkušen miner, vendarje bila tokrat usoda močnejša. Lastnika kamnoloma sta Terezija Burja in njen Miran Strgar, solastnik kamnoloma: “Samo gledal sem lahko, kako je Dušan omahnil v globino.” (foto: EMS) OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 3333 Ljubno ob Savinji Na podlagi določil 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 110/02, popr. 08/03) Občina Ljubno obvešča občane, zainteresirane gospodarske dejavnike ter združenja, da organizira dne: 22.12.2003 ob 17.00 uri v sejni sobi občine Ljubno II. prostorsko konferenco Prostorska konferenca se organizira pred javno razgrnitvijo Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ljubno in pred javno razgrnitvijo prostorskega izvedbenega akta LN Glinokop Hom. Osnova za pristop k II. prostorski konferenci in izdelavi predloga Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1989-1990, usklajenega 1.1989, za območje občine Ljubno (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 3/00, Uradni list RS št. 19/90 in št. 51 /92) je izvedena I. prostorska konferenca in sprejet Program priprave (Uradni list RS št. 77/03). Osnova za pristop k II. prostorski konferenci za izdelavo IPA lokacijski načrt Glinokop Hom je izvedena I. prostorska konferenca in sprejet Program priprave (Uradni list RS št. 77/03). ŽUPANJA OBČINE UUBNO Anka Rakun ČRNA KRONIKA • OB MOTORNO ŽAGO Mozirje: Občan iz Mozirja je 2. decembra opazil, da je ostal brez motorne žage. Zaenkrat še neznani nepridiprav pa sije postregel tudi s parimi litri bencina. S krajo je lastniku povzročil za okoli 65.000 tolarjev škode. • UKRADEL RAZPELO Ljubno ob Savinji: Neznani storilec je 5. decembra na Pianini ukradel križ z Jezusom. S svojim obsojanja vrednim dejanjem je povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode. • NERAZUMUIVO Mozirje: V noči na 6. decemberje neznani storilec ali storilci ob lokalni cesti na relaciji Ljubija-Lepa Njiva ukradel dva prometna znaka. Kaj bo z njimi, ne ve nihče. • NOČNI VLOMILEC Ljubno ob Savinji: V noči na 8. decemberje neznani storilec vlomil v trafiko na Ljubnem. Iz notranjosti je odnesel več paketov cigaret in drugih artiklov. Škode je za okoli 300.000 tolarjev. POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 ■Ml PlSMA Odgc članek "Kar je za druge praznik, je za nas mora! V glasilu Savinjske novice št. 44 iz dne 21.11.2003, je bilo v članku z zgoraj omenjenim naslovom na-trošenih toliko neresnic in prirejenih podatkov, da je potrebno določene probleme dodatno razjasniti in tako osvetliti tudi drugo plat medalje. Že sam začetek omenjenega članka je metanje peska v oči in eno samo zavajanje bralcev. Športno igrišče v Lučah nikakor ni bilo zgrajeno samo in izključno za namene osnovne šole ter osnovnošolske mladine. Ravno narobe! Vsklopu OŠje bila namreč že nekaj let prej zgrajena telovadnica in le-ta naj bi služila za pouk telesne vzgoje v OŠ. Iniciativo za izgradnjo športnega igrišča pa so podali takratni člani ŠD Raduha Luče in to predvsem zaradi tega, ker seje v 70-tih in v začetku 80-tih let v Lučah igral zelo kakovosten rokomet, primernega igrišča pa ni bilo (nekaj časa se je igračo v Solčavi). Vse od leta 1980, koje bilo igrišče zgrajeno, pa do leta 1994 ni bilo nobenih omembe vrednih problemov s sosedi ob igrišču, pa čeprav smo ga uporabljali vsi, ne samo osnovnošolska mladina. Na igrišču seje igral rokomet, organizirana pa je bila tudi liga malega nogometa, v koterije igralo kar deset ekip iz Luč. Za vse to obstajajo čvrsti dokazi. Kot že rečeno: večjih nesoglasij med uporabniki igrišča in sosedi ob njem takratni bilo, če pa je do njih že prišlo, so se hitro rešila. Into kljub temu, da igrišče ni bilo ograjeno in daje na tekme prihajalo večje število gledalcev, kot sedaj. Problemi so se začeli šele tedaj, ko je na mestu, kjer je prej stal star objekt (v katerem mimogrede niso stanovali reveži, ampak starejša gospa z imenom in priimkom), zraslo novo stanovanjsko poslopje, pa čeprav lastnika to vztrajno zanikata. Žal je temu tako. O izjavah g. Poljanška o sami izgradnji igrišča pa naslednje: vsa fizična dela, ki so bila ob izgradnji potrebna, so se opravila z udarniškim delom, česar pa vi g. Poljanšek prav gotovo ne morete vedeti, saj se nobene udarniške akcije niste udeležili. Strinjam se, da so se morala določena dela (predvsem strojna in prevozi) tudi plačati, vendar pa denar za to prav gotovo ni šel iz vašega žepa g. Poljanšek, pač pa iz povsem drugih virov. Verjemite mi, da o tem, koliko je bilo na igrišču storjeno udarniško, obstajajo dokazi. Izjava o tem, g. Poljanšek, kako so vam poteptali vrtnine in populili kole za fižol, pa je dovolj zgovorna sama zase. Vprašajte se, zakaj seje v času, ko večjih sporov med uporabniki igrišča in sosedi ob njem še ni bilo, to dogajalo samo vam?! Mislim, da odgovor dobro poznate! Nekaj besedje treba napisati tudi o uničeni ograji okrog igrišča. Občina Luče je na zahtevo skupine krajanov, ki živijo ob igrišču, le tega ogradila s šest metrov visoko ograjo in to z vseh strani. Vhod na samo igrišče je le s strani OŠ. Ta vrata pa so bila v popoldanskih urah, na zahtevo sosedov, kar nekaj časa zaklenjena. Lepo vas prosim! Najmanj, kar lahko pričakujete od otok, ali pa tudi od odraslih, ki bi radi šli popoldne na igrišče, pa je leto zaklenjeno, je to, da bodo naredili luknjo v ograjo! Luknja v ograjo je prava malenkost proti temu, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nekdo hotel ograjo preplezati, pa bi po nesreči omahnil z višine šestih metrov na asfalt. Kdo bi takrat odgovarjal? Po moje tudi tisti, kije zahteval, da se igrišče, kije med drugim javna površina in kot taka dostopna vsem, zaklepa! V članku se omenja tudi protihrupna ograja, za katero pravijo, daje za njih (sosede igrišča), vse prej kot to. Zakaj včlanku nikjerni podatka,da so jo sami zahtevali. Sami so tudi zahtevali, da stoji znotraj igrišča. Je pa najbolj smešno, če so pričakovali, da bo ta ograja služila svojemu namenu. Tudi popolnemu laiku je lahko jasno, da ne. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker so takšne ograje namenjene predvsem za omilitev hrupa ob cestah, kjer so na drugi strani velike, odprte površine. V strnjenih urbanih naseljih, kjer se zvok odbija od vseh mogočih objektov in zidov, pa je postavitev takšnih ograj, po domače povedano, Blažev žegen. Vendarjo imate. Ker ste jo sami želeli in tudi tam, kjer ste jo želeli. Ne drži, da smo športniki klicali policijo, ko nam sosedje ob igrišču enkrat niso vrnili žoge, kije padla preko ograje. Policijo smo poklicali šele potem, ko so nam odtujili kar lepo število žog. Sam ne razumem, kaj jim bodo, kajti ŠD Raduha jih zaenkrat še ni dobilo nazaj. Kako že rečemo tistemu, ki si prilašča stvari, ki niso njegove? Da povzamem: na njihovo zemljo sami ne smemo po žoge, kerje to privatna lastnina, lastniki te zemlje nam žog, ki niso ravno poceni, na vračajo, čeprav so že večkrat obljubili, da jih bodo, mi pokličemo policijo, da bi jih dobili nazaj in potem se vsi sosedje zelo zgražajo in govorijo kakšni smo. Halo!!! Do tožbe pa ni prišlo zaradi tega, ker smo športniki klicali policijo, ampak sta zakonca Žerovnik tožila predsednika ŠD in še enega člana zaradi motenja posesti. Ampakotem tukaj ne bi razpravljal, ker se bo ta zadeva reševala na sodišču. Samo Supin Podveza 13, Luče Andrejkino pekljenje v Mariji Reki nad Preboldom Spoštovani, v teh vrsticah imam v mislih sokrajanko, preminulo An-drejko. Tisto, ki je v drugi polovici novembra v tragediji krutega nasilja umrla. Tisto nesrečno dekle iz Mozirja, ki jo je odgovorni urednik Savinjskih novic omenil v svojem uvodu, v predzadnji številki. Resje, bilaje iz Mozirja. Moja sokra-janka nekako krepko desetletje. Prijazna znanka Andrejka Boršnak. Še pred meseci sem jo videval na vsakodnevnih poteh po Mozirju, skupaj z njeno mamo. Če prav koje narava ob rojstvu na svojstven način zaznamovala... In je živela, da rečem, na skrajnem še možnem obrobju (socialno-ekonomske) eksistence... Je kijubtemu vedno bila dobrovoljna. Nasmejana. Prijazno pozorna. Iz nje je nekako vel, žarel neomajni optimizem. Pozitivnost. Takšno sem poznal. In tudi drugi v tem kraju in okolju. Temu sedemintridesetletnemu dekletu (v najlepši življenjski dobi) se je zgodilo skorajda neverjetno grozljivo nasilje, pekljenje. Pravo mučen-ištvo. A v sodobni dobi. Ko stajo tam gori, na samotnem gozdnem kraju v Mariji Reki nad Preboldom, dva povsem izprijena, podivjana, sadista, trpinčila... Med ostalim nasiljem nad njo, sta jo tudi zvezala k drevesu. Tako zvezano, nemočno se braniti, pa sta od nog navzgor z bencinom polila in potem zažgala... Daje v grozi muk in bolečin (telesnih in duševnih) gorela kakor bakla... Kakor pred par stoletji, ko so (fanatiki itd.) zažigali čarovnice. Groza! Absurd! O Bog! Šokantno dejanje, brez primere. Da ostane človek brez besed. Da onemi. No, če se malce v spominu ozrem nazaj... Pred par leti smo se hudo močno zgražali nekateri, nad brezsrčno surovimi mladci... Tistimi, ki so (tam v drugem delu) naše male domovine Slovenije, na grozovit način mučili in trpinčili številne živali -mačke (40 muc - nesrečnic) do poginov. Tisti, ki smo tudi navzven pokazali svoje globoko ogorčenje... Smo tudi zahtevali ostre ukrepe... Od vseh za to pristojnih. Da se taka ali podobna brutalnost zaustavi in prepreči. Tudi z mislijo, da se tako ravnanje z živalmi danes, lahko jutri zgodi na človeku, ljudem. In res, žal, se je tako zgodilo. In ne samo enkrat. Ja, le kako leto dni nazaj, se je zgodilo. V sosednjem kraju Šoštanju. Ko so se mladci sadistično znesli nad brezdomcem, klošarjem... In to sredi urbanega mesta. Da je trpinčen, v hudih mukah bolečin izdahnil, preminil. Pred očmi nesrčnik-ov... No, v prejšnjem mesecu smo zopet spremljali, sledili medijskim, tudi hudo žalostnim novicam, poročilom. 0 sadistično grozljivem početju, mučenja živali. Ptice skobčevke. Ko je izprijenec, nebodigatreba, to ptico zvabil v nastavljeno kletko... Po takem ujetju, pa je to ptico, z grozljivo bolno domišljijo vsestransko pohab- il. Iztakniljije oči. Odrezalji je jeziček. Odsekal kljun in obe nogici (tački) med koleni in krempelci. Tako pohabljeno pa pustil v trpljenju hudih muk. V nemoči. V agoniji med življenjem in smrtjo... V pekljenju... Seveda smo se nad takšnim surovim nasilništvom, mali ljudje, znova osuli, izrekali sum strahu... Predvidevanja... Če hočete slabe slutnje... Da je nevarnost, da se tako kot z živaljo, lahko zdaj zgodi spet s človekom... Ja. In sklepanja niso bila napačna. Glejte ga, zverinsko-pošas-tnega (hudobca, zlomka...), da seje res podobno zgodilo nad človekom, kakorje uvodoma povedano. In to še v istem mesecu. Sicer je tudi pri nas v Ustavi (najvišjem pravnem aktu) določeno, deklarirano, da je človekovo življenje največja vrednota... No, naključje pa je hotelo, daje to vrednoto zgubila Andrejka prav sočasno, tedaj, koje pri nas bil skup (smetane) razumnikov omike, ki jo je zvabil sam predsednik republike Slovenije, da je razpravljala na temo: vrednote! In Andrejka je v mukah nasilja preminula prav na dan, kije razglašen za ženske pravice. Lep pozdrav iz Mozirja. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje @ Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela jeprerano v naših srcih boš ostal. Solza utrne se iz oči srce še upa, slišati tvoj glas si želi, nekje globoko v nas še upanje tli, ker resnica preveč boli *med nami te večni«. ZAHVALA V 37. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, zet, svak in stric Marjan PETEK (1966 - 2003) izTiroseka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, učiteljem in sošolcem 7. a in b razreda OŠ Gornji Grad, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše, darove za Cerkev, denarno pomoč in za vsa pisna in ustna izrečena sožalja. Zahvala gospodu župniku Lojzetu Ternarju za lepo opravljen pogrebni obred. Gospodu Rafku Krznarju za poslovilne besede, pevcem, gasilcem in praporščakom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Hvala sodelavcem Alprema, Eti-Steatit, vrtec Šmartno. Vsi njegovi Tirosek 2003 hvala ti Gospod, ki oživljaš iz niča za nič kar živi za končnost te neskončne ljubezni za prah te zemlje v nji (Jože Snoj) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame in prababice Marije ŽUNTER (1921 - 2003) iz Nizke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodom župnikom Luknerju, Vratanarju in Gračnerju za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 6. decembra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga mama Marija TEVČ (14.12.1919 - 6.12.2002) Hvala vsem, ki se spominjate nanjo. Domači Le pridi za menoj, ne kliči me nazaj; dovolj trpela sem, zdaj v miru naj počivam vekomaj. Pomlad na vrt bo tvojprišla in čakala, da prideš ti, sedela bo na rožnih tleh in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Globoko žalujoči se iskreno zahvaljujemo vsemu sorodstvu, znancem, prijateljem, posebej še sosedom ter ostalim, ki ste na kakršenkoli način pomagali in nam lajšali trpljenje ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Ivanke FUNTEK (2.2.1933 - 21.11.2003) Posebna zahvala g. patru Evgenu za lepo opravljen pogreb. Zahvala g. županu za lepe besede slovesa, kakor tudi pevcem za poslovilne pesmi, ter vsem praporščakom in ostalim, ki ste pripomogli k lepemu slovesu. Žalujoči mož Peter in otroci z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ■■Žrtift fn^Vf PR1L? W Ali veš, da so me ti nesramni tipi vrgli pri šoferskem izpitu! Oba rta $i premislila Policaj se ustavi ob migajočem avtu. Razgaljena ženska na moškem ga odganja od okna. Mož v plavem reče: "Slišal sem, kako ste kričali na pomoč, kako da je sedaj nočete?" "Najprej sem mislila, da me bo tale tip posilil, zdaj pa vidim, da ve, kaj dela. Poleg tega, ni videti, da bo rabil kakšno pomoč." V urgenco, polno čakajočih poškodovancev, prišvedra možakar, ne oziraje se na druge gre kar mimo vrste. "Kam pa vi?!" se zadere nanj možat gorjanec. "Jaz imam prednost. Na smučišču sem si poškodoval nogo," pove goljufivec. "Pa kaj potem," se ne da gorjanec. "Jaz bi lahko imel sekiro zapiknjeno v hrbet. In kaj! Vrsta je vrsta!" "Ampak mene bi pa lahko spustili naprej..." poskuša vsiljivec doseči svoj namen. "Se predrzen boš! A bi rad prišel prvi na vrsto zaradi resnih poškodb?" hribovc že kar grozi. Možak se odmakne od vrat in mirno sede. Čez čas, ko še vedno nihče ni prišel na vrsto, se do njega skozi godrnjave glasove prebije bolniška sestra. Nekaj malega se menita, nato sestra povzdigne glas in nagovori čakajoče: "Žal boste morali v drugo ambulanto. Naš kirurg tukaj se je odločil, da bo šel v bolniško, da si pozdravi nogo." Govorice brez besed Nekega politika na položaju podre mimo vozeči kolesar. Iz blata ga pobere njegov tajnik. "Poznam kolesarja," reče, "lahko bi ga prijavili." "Ne, nočem ga tožiti," reče politik. "Raje imam, da me ljudje ne vidijo na sodišču. Lahko bi si še mislili, da sem Žena se vrne s služene poti. "Kakoje bilo?" vpraša. Očka pove, da je bil sin Jurček priden: "Sam se je šel umivat." "Kaj praviš?" "Sam je šel v posteljo." "Ne verjamem!" "Zjutraj je že bedel, ko sem ga hotel zbuditi." "No, lepa reč,” reče mamica. "Misliš, da so v vrtcu opazili, da nisi vzel pravega otroka?" *** Očka se čudi: "Kaj dela tukaj knjiga Psihologija otroka?" Mamica pove: "Tri dni že ne joče." "Žena! Ne se hecat! Pokliči 112, takoj!" osumljen korupcije." Tajnik reče: "Če nočete biti osumljeni korupcije, predlagam, da se raje izogibate državnim uradom." Premalo bolezni za toliko zdravnikov Bogato omožena Julka zboli. Takole razlaga prijateljici, kaj seji godi: "Moja bolezen je tako čudna, da mi je mož dodelil kar tri zdravnike." Prijateljica, povabljena na kavo, ni v skrbeh glede nje: "Potem boš gotovo prav hitro pozdravljena." "Dvomim, preveč se zanašajo eden na drugega." Veliko Slovencev je zelo proti izbrisanim. Vsaka šola nekaj stane, tudi avstroogrska. Haider ma vas rad! Cvetke in koprive SVETLOBA SMUČARSKE PRIHODNOSTI Boštjan Rihter, žičničar iz Nove Štifte: »Na Golteh imajo veliko jezero in nič snega jaz imam močan izvir in prav toliko snega, vsi skupaj pa močno upamo, da nam bodo občinski birokrati pomagali v dejanjih, ne samo v mislih in besedah.« (SVETOPISEMSKE ŽELJE PRESS) DOBRA VAGA V NEBESA POMAGA Lojze Ternar, novoštiftni dušni pastir: »Morate priznati, da mi gre kuhanje kavice vsaj tako dobro od rok kot Jezusu delanje vina izvode.« Urška Selišnik, spokorjena novinarka: »Upam, da vas zaradi tega čudeža ne bodo na križ pribili.« (NEBEŠKA GOSTIJA PRESS) POSLEDICA DOSLEDNOSTI Bojan Germelj, svetnik občine Luče: »Če ne zamerite, bi vas prosil, da mižite tudi kadar se srečava na cesti.« Avgust Kleine, podkomandir mozirskih policistov: »Saj ne mižim, samo oči so se mi vnele od vetra, ki ga dela naš direktor, ko nam diha za ovratnik.« SESTAVIL PEPINO OMAKA (ZAST.) fTALUAN (SLABS.) GRŠKA OSVOBODILNA VOJSKA 4. IN 23. ČRKA IZGOVARJANJE ČRKE A NAMESTO O FRANCOSKA NIKALNI- PIJAČA STARIH SLOVANOV AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA FINSKO MOŠKO IME JUŽNI TEČAJ, JUŽNI POL ARABSKI SREBRNIK FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) KDOR KAJ RAZDIRA STAR SLOVAN MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB ANTIČNO IME ZA ŠTIP SORTA, ZVRST NOGOMETNI STADION PORTA ZORA PETROVIČ KRIČANJE, VPITJE (zast.) OBROBNA GREDICA ZA ROŽE SLOVENSKI ALPINIST- FRANC MESTO V SRBIJI, OB VELIKI MORAVI OREL V NEMŠKIH GRBIH ZDRAVILNA RASTU N A-JETIČNIK OMOT, ZAVOJ, NPR. POŠTNA POŠILJKA PRISTANIŠ. MESTO V ALŽIRIJI KOS POHIŠTVA ZA SEDENJE KAROL PAHOR STOPNJA, POLOŽAJ REKA V AVSTRIJI OTOK V JADRANSK. MORJU LUKNJAČ (STAR.) GRŠKA ČRKA POMOL, PRIZIDEK RIMSKI HIŠNI BOG SEKRETARKA ZA BEGUNCE PRI ZN-SADAKO OBLASTNIK, TIRAN (KNJIŽ.) ANTON AŠKERC SADNO DREVO, S HRUŠKI PODOBNIMI SADEŽI VOZILO ZA VOŽNJO PO SNEGU INDIJSKI FILOZOF TEOLOG (315-385) ROMARSKI KRAJ NAD REKO, HRVAŠKA Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: RAKOSI- madžarski politik- Matyas ASTIBO- antično ime za Štip RABATA- obrobna gredica za rože OGATA- sekretarka za begunce pri ZN- Sadako ANTAS- nogometni stadio Porta ✓JCL Avto CÜ <33nn> Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Walker Delovni čas: 8“ -19“, sobota: 800 -1200 Dobrodošli o Zlatarstvu Kožic! Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za novo leto, ROJSTNE DNEVE, OBLETNICE... CEL MESEC DECEMBER VAM NUDIMO NOVOLETNI POPUST! Napovednik • Petek (12. december), ob 16.00. Muzej premogovništva Velenje Nočni ogled Muzeja premogovništva Slovenije • Petek (12. december), ob 18.00. Velenjski grad Odprtje razstave jaslic in božično-novoletnih voščilnic • Petek (12. december), ob 18.00. Stari grad Celje Otvoritev razstave del nastalih v okviru Poletja v Celju • Petek (12. december), ob 19.30. Galerija K.C. Ivan Napotnik Velenje Predstava in razstava Terezije Bastelj V čisti naravnanosti • Sobota (13. december), ob 11.00. Telovadnica OŠ Šmarje pri Jelšah Košarkarska tekma - Rogaška 98: Nazarje (pionirji) • Sobota(13. december),ob 12.00. Telovadnica OŠ Šmarje pri Jelšah Košarkarska tekma - Pivovarna Laško A: Nazarje (pionirji) • Sobota (13. december), ob 19.00. Telovadnica OŠ Vojnik Košarkarska tekma (preložena) - Vojnik ITEO Abeceda: Nazarje (člani) • Ponedeljek (15. december), ob 17.00. Mestni stadion Velenje Srečanje z dedkom Mrazom • Ponedeljek (15. december), ob 20.00. Narodni dom Celje Koncert mladinskega simfoničnega orkestra glasbene šole Celje • Torek (16. december), ob 8.00. Titov trg Velenje Poulični božično-novoletni sejem • Sreda (17. december), ob 17.00. Galerija K.C. Ivan Napotnik Velenje Praznična otroška delavnica • Sreda (17. december), ob 19.30. SLG Celje Hrup za odrom - gledališka komedija ŽIVALI - PRODAM Prašiča, cca 130 kg, rejen na bio način, prodam. Tel. 03/838-40-20 ali gsm 051/312-240. Prodam cca 170 kg težkega bika za nadaljnjo rejo. Gsm 041 /526-208. Poceni prodam telico, brejo 7 mesecev, simentalko, pašno. Tel. 5832-506 ali gsm 031/551-667. Prodam sivo rjavo telico brejo 8 mesecev. Gsm 041/791-849. Prodam kravo sivko, brejo in savinjski želodec. Tel. 838-50-54. Prašiča za zakol prodam. Gsm 031 / 416-193. Prodam prašiča težkega 150 kg. Gsm 040/611-524. Prašiča težkega 140 kg za zakol, prodam. Gsm 031/542-798. Prodamteličkesimentalke, stare 20dni, poceni. Gsm 031/776-821. Prodam več plemenskih ovc injagnetza zakol SJ pasme original iz Solčave. Gsm 041/556-748. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo hrano. Tel. 5835-289. Breje telice in teličko prodam. Tel. 584-11-96. Prodam prašiča, 160 kg, domača reja in 7 dni starega telička sivo rjave pasme. Tel. 03/838-50-33. Prodam bikca limuzin,starega 9tednov, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. « za nadaljno rejo ali zakol. Tel. 5831 -684. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam osebni avtomobil opel omega 2,0,1.91, reg. do 5/2004, ohranjen, redno servisiran in vzdrževan, delujoč katalizator. Gsm 041/326-862. Prodam hyundai pony 1,5 gls, 1.91 za 100.000 sit. Gsm 031/626021. Fiattipo 1,4, letnik 89, odličen motor, celega ali po delih. Cena 50.000 sit. Gsm 031/764072. Prodam ovčjo volno - spredeno. Tel. 5836329 ali gsm 041/226942. Prodam golf JX 1,3 B, 1.88/89, ugodno. Tel. 5835-115. _ DRUGO - PRODAM Prodam po simbolični ceni kamin emo 5 na trda goriva. Gsm 031 /353-986. Prodam smučarski dres, zelo ugodna cena 5.000 sit. Gsm 051/229043. Prodam bord, goltes mamba z vezmi. Cena 10.000. Gsm 041/803-608. Prodam dva jogija lineaftes, rabljena samo 2 leti. Cena 15.000 sit. Tel. 5844-477. Zelo ugodno prodam vega (070) telefonsko vrednostno kartico. Gsm 041/ 354-693. Ugodno prodam sintiseizer. Tel. 5846 265. Ugodno prodam krožno žago za razrez lesa. Gsm 031/714-196. Prodam sveže krvavice. Tel. 03/5841-180, gsm 041/783-596. Prodam domačo svinjsko mast. Gsm 041/616463. Prodam otroški voziček hortan, kengeru, vrtiljak, stajico, svetlobni vrtiljak. Gsm 031/676921. Prodam voziček (športni peg perego), hojco in škodo felicia 99 I. Gsm 031/ 676-921. Prodam klaviature yamaha psr 620 + torba za nošenje, 2x box zvočnik fbt 2x200w in 2 monitorja mckript, zelo ugodno. Gsm 041 /326-862 MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSRGDOVANJG V PROMGTU NGPRGMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o„ enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. PRAVNO SVGTOVANJG Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. PIROTGHNIKA rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice,... PTP DIANA d.o.o.. Obrtniška ulica 8, Nazarje, Tel. 03/58-33-626. PTP DIANA d.o.o,, Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. PRODAJA ZGMLJG za ureditev okolice. Lahko je tudi že presejana. Pokličite gsm 041/ 651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RILE SERVI Prelošba 1, Velenje Tel.: OB/897-58-20, GSM: 031/1 http://www.rr-vel.si/lt/rile Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17 ile.servls@sioi.net 8.-12. ure - SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV IN KAT: - SERVISNO VZDRŽEVANJE ZA TEHNIČNE PREGLEDE - PREMONTAŽA IN PO NAJSODOBNEJŠI Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge. : BBO [POZÄUffl P@®@bOBS: S Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 4190,839 4191 839 47 71; fax: 03/ 839 47 72 UGODNO: - MAVČNE PLOŠČE KNAUF in LAFARGE - LAMINATI clik sistem, suhomontažni (laminate vam na željo tudi položimo) - KERAMIKA in GRANITOGRESA - IZOLACIJE NOVOTERM in TERVOL Del čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV1 DOSTAVA Z AVTODV1GÄLOI NA DOM! VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! ° V' 1 Caka opremo, pričakuje nove stroje. HYPO ALPE-ADRIA-BANK Leasing S čim boste razširili svojo dejavnost, morate vedeti sami. Kako boste zanjo zagotovili potrebno opremo in stroje, pa zaupajte nam. Če je vaš posel obsojen na uspeh, vam lahko zagotovimo daljši rok odplačevanja. Dogovorili se bomo za pogoje, ki bodo v skladu z vašimi možnostmi. Na podlagi bogatih izkušenj vam bomo svetovali, kako izpeljati vaše načrte varneje in učinkoviteje. Velja za vse dolgoročne dobrine! Če posodabljate svojo dejavnost, obiščite nas. Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o. Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 63014 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si 3 ije slin Delavni čas: vsak dan od 8. -19. ure I in v soboto od 8.-12. ure. Celje - skladišče D-Per 7/2003 5000012489,47 COBISS