iT li it List slovenskih delavcev v Ameriki. S1lO. ZEsTo va/ -m area 1898. ILo-to "V"X. McKinleyeYO prvo leto. Dne 4. marca je minolo leto odkar se je McKinley vsedel na prestol Zjed. držav ; jedno leto je mož uplival na vlado, kterije za prestolom in ta je Mark Hana, veliki kapitalist. Kaj je to leto prineslo deželi? McKinley je na dan njegove izvolitve pritisnil na ^električni bilo najbolj cvetoče razvoju kapitalizma in ni tega omejilo v svojem pogubnem delovanju, temveč celo pospešilo. Nekaj pa moremo vendar reči, da se na Blabo za čas njegove vlade tudi ne bode obrnilo, ako nad Zjed. države ne pride kaka posebna nesreča. Mi delavci moramo gledati, da si svoje stališče popravimo in ne ostanemo le z drobtinicami zadovoljni. Ta čas moramo izrabiti v našo korist in , , U-1W1 U111U lij gumb , ali ona gospodarska žica je . . . , .« , , ... ... biti oprezni na zopet povrnivsa sla- pnčela le počasi in pomanjkljivo , , I t , T _ ,, 'ba leta> ktera gotovo zopet nasto- poelovati, boljši časi, kteri so bili ob koncu žice, kteri bi imeli takoj nastati, niso nastopili in še premnogo delavcev čaka na nja. Boljše trgovske razmere, kteri h se razveseljujejo sedaj kapitalisti, še nemoremo zaznameuovati za dobre čase naroda, najmanj delavskega naroda. In kljubu zelo ugodnim razmeram, pij o, vsaj v to tira ogromno kapitalistično izdelovanje in predolgi delalni čas. Ali bode res vojna? Nismo sicer prijatelji političnega modrovanja, ktero naj ima svoj pod kteri ni i je nastopil Mc- prostor le pri mizi v gostilni; mi Kinlev vlado kakor: prazen trg in menimo pod tem modrovanjem v zaloge po dolgotrajuej krizi, od- tem slučaju, vse one pogovore in stranjenje nevarnosti, ktera je vzne- debate, kteri izražajo svoje želje, mirjala kapitalistični svet, namreč mnenja ali predsodke razgo/arjajo-srebrne nevarnosti, dobra domača čih, ne da bi vse to dokazali, ali se leti na pšenice in slaba letina v Ev- naslanjali na stvarno vednost. Pri ropi in Indiji itd. Kljub tem ugo l- vseh taeih slučajih igra manjšo ali Dim razmeram se j" trgovina in večjo vlogo oni, kteri izraža svoje obrtnija zelo počasi razvijala in se mnenje s zagotovili in kaj lahko reje še le sedaj na dobro razvila. Ali č^mo po nemškem pesniku ; ,,Kdor j v to ni pomagala ne varstvena ca- si hooe pravo obdržati in ima le rina, niti izvolitev McKinleva, ker ezik, si to obdrži." odstranjuje srebrne nevarnosti bi S tem pa tudi še ni povedano, da ravno tako izvršil kak siobodnotr- ni neopravičeno izreči taka mnenja govski „zlati demokrat *. Ako bo- v tako kritičnem položaju kakoršen de našim kapitalistom odločeno še je sedanji, ako imamo pričakovati nadalje prospevati in uživati krat- vojno. Ravno nasprotno, konečno do resnično dobrih časov bodo le delavci oni, kteri bodoceho predno se zopet kriza oglasi, ni plačali. Zakaj bi jim tudi nepove-mogoče še povedati. Stadij nego-j dali, kaj imajo pred VBem pričako-tovega omahovanja, v kterega je vati pri tacih razmerah? doBp-la kapitalistična doba, dela Pri vseh tacih premišljevanjih celo sramoto natančnemu proraču- moramo v poštev jemati, da sta uanJu' u z r o k vojne in povod za njo Ali res je pa tudi, da s. je obrtni- dve zelo različne stvari. Uzrok po-ja in trgovina zelo opomogla — kar slednje francosko-nemške vojne je je razvideti v prvem letu McKin- bil v tekmovanju med vladujočimi leyeve vlade iu se bode gotovo se razredi Nemčije in Francije in njih bolj razvijala, ali največji in ves privržencih med narodom. Povod dobiček od vsega tega ima le kapi- k vojni je dalo vprašanje, ako sme til in veliki kapital, velika večina kak nemški Hohenzoller, kteri do-naroda pa je ostala nedotaknjena, ma nič nema, postati španski kralj ali pa dobila le neznaten delež, in ali ne? Ako bi tudi to kočljivo to delavci in mali meščani. vprašanje odstranili, bi vendar pre- Ali se ni veliki kapital še hitreje je ali pozneje prišlo do vojne med razvil z ustanovljenjem trustov in Francozi in Nemci — ker glavni korporaeij, ter še hitreje uničeval uzrok ee ni povedal, da so gospo-male kapitaliste ravno pod McKin- darske razmere silile v odspredje. levevo vlado ? Baukeroti so se na lu tacih zgledov je mogoče na sto-itevilu znižali; ali ni bilobankero- tine dobiti. tov večjih kapitalist*"inih podjetij. y tem slučaju je pravi uzrok za mali pa še propadajo sedaj kakor vojno med Zjed. državami in Špa-popreje, „kakor muhe". Mali me- nij0 le potem, ako to zahtevajo fi ščaui so tudi zgubili zaupanje v bo- nancijalne koristi naših kapitali-dočo gospodarsko procvitanje in no- 8tov glede Kube. Kuba je v tem sijo z bojaznijo svoje male kapitale treuotku in za bHžuj0 bodo6uost v hranilnice, te pa imajo vsled tega kot ožemaluo sredstvo za naše ka-jako lepe izkaz, vlog, kratkovidni pital iste precej brez vrednosti. Uni-I ljudje imajo po to za „zelo cvetočo 6ena je materijelno, nje prebivalci Slovenci v Red Jacketu, Mich. a Naš rojak kteri Vam je dobro poznan, in imel že dosti nesreče, je postavljen kandidatom za mesto KRAJEVNEGA BLAGAJNIKA. Mi smo mnenja, daje Vaša dolžnošt, oddati Vaš glas za ifyi našega marljivega rojaka in zato Vas prosimo, da se polnošte-vilno udeležite volitve in oddaste Vaš glas za gospoda JOSIP PLAUTZA! trobenje v svet glede oslobodjenja, po naših Jingos — ali večinoma brezmiselnega — elementa, je pa našim kapitalistom in zastopnikom v Washingtonu le slaba šnla. Za nje so le glavna stvar trgovske koristi. In s tem je v popolnem soglasju zadržanje Hanna — McKin-lejeve vlade v Washingtonu. Ona — kakor seje moglo zvedeti in dejanja kažejo — je Španiji določila gotov rok, do kterega mora vstajo zatreti. Vlada bode ta rok tudi enkrat ali večkrat podaljšala — kakor bodo razmere kazale. Saj, kakor rečeno, njej bi bilo najljubše, ako Španija ostane zmagovalka. Toda brezdvo-mno bode konečno dospel trenotek, ako se bode vse špansko prizadevanje pokazalo za bezuspešno, da se naša vlada ojači in stori groznim razmeram konec,toda ne iz ozira glede humanitarnosti, z ozirom glede slobode, temveč jednoBtavno ker nemore dopustiti, da bi tako bogato ožemalno polje še za daljšo bodočnost brez dobička opustošeno ležalo. Ako bode potem Kubancem pripomogla k zmagi in jim otok prepustila, ali ga sama zase vzela; to so za sedaj vprašanja manjše vrednosti. Potem se bode pa lahko upirati na nezgode na ,,Maine", na zahtevo Španije, da se odpokliče ameriški konzul Lee iz Havane in druge enake razmere. Vse zamore postati povod za vojno, ako bode našim kapitalistom ugajalo. Ako Španci zmagajo vstajo nastal bode mir — ako tudi tak kakor na pokopališču — na Kubi kmalu, potem ne bode vojne, ako tudi še več „Main4' v zrak poženo. Ako pa bode vstaja na Kubi še trajala, bode nastal resen razpor, ako bode tudi dokazano, daje ,, Maine" vsled nesreče v zrak razletela. M are. dobo", češ narod toliko prisluži, da nosi v hranilnice! Id delavci? Rea je — število brezposelnih se je precej skrčilo, dasi ješevedn- pa nemajo s čem kupovati. Kolikor se je amerikanskega kapitala tam zgubilo, ga ni mogoče hitro rešiti. Kljubu vsemu temu pa imajo amerikanski kapitalisti svo mnogo tisočev, da stotisočev brez je koristi pri tem, da nastane mir taalužka; zaslužki poslujočih so se ua otoku, da se saj v poz. ejših ča- tudi popravili od dobe krize in to 8ih odškodujejo za dosedaj nastale vsled rauozih popraševanj, deloma zgube in pozneje dobč zvišane do- pa ker se kapitalisti uprav sedaj bičke. K a k o je napraviti razme- boje kakega štrajka, ker grč blago re ua Kubi, da bi neslo zopet dobi- ■pod rok. O kakem zelo dobrem 5ek, je našim milijonarjem popol- ivišanju zaslužka pa ni govoriti. Kapitalisti so ie za 10 do 20 odstot. »boljšali one zaslužke, ktere so leta 1893 in 1894. zelo hudo pristrigli, oni zaslužki, kteri so bili pred krizo so se pa le v malo kterem podjetju povrnoli. O izdatnem zboljšanju pri delavcih ni govora, temveč le o deloma. Kapitalisti pa tudi ne dopuste, da bi se delavcem dobro godilo, ker sami radi njih zaslužke spravljajo, sedaj pa to tem laglje , ko nemajo bojazni, da bi jim vspedno tekmovali. Prvo leto McKiuleyeve vlade je noma VBejedno. Nedvomno bi jim bilo najljubše, da ostane v španski posesti, nego postane „prosta", ali da bi bile Zjed. države prisiljene na kak način jo zasesti. Samovladi Kubancev pa v ob je ne zaupajo. Saj imajo v tem oziru dovolj slabih skušnj zjužno-ameriški-mi — preje španskimi državami. Ni ta način napravljeni mir bi bil Ie zelo ugoden. Za pridružitev otoka, pa jim tudi nič kaj ne ugaja zaradi razlike prebivalstva in bi to delalo veliko težavo našej vladi, posebno glede vnaoje politike. Vse Na političnem obzorju se kažejo letos v marcu prav taki oblaki kakor pred petdesetimi leti ta mesec, ko je skoraj po vsej Evropi vrelo in so si v več državah otresli spone groznega absolutizma. Letos po petdesetih se pa prikazujejo ti oblaki skoraj po širnem svetu; duhovi naroda so razburjeni ali vsled narodnih vprašanj, ali glede gospodarskih koristi, ali pa žele nižji stanovi več pravice, ali prav z» prav pravice, ktere ne uživaj«« jed nako z druzimi stanovi, dasi i-vseh rojstvo enako. Pri nas v Z j e d. d r ž a v a h v a-da napetost glede Kube in nezgode na vojnem paruiku ,,Maine". Me-rodajni gospodje so lepo tihi; a oborožuje se na vse kri pelje, dasi nekteri pravijo, da to ne pomeni druzega nego: „Si vis pacem, par bellum", ali po naše: „Ako hočeš imeti mir, pripravi se na boj". V centralni Ameriki Be tudi plete v nekterih državah kakor Honduras, Peru, Guatemala itd., nekaj kar pomenja ali bitke med državami, pa tudi meščansko vrenje, saj ni dolgo temu, ko *je svet zvedel o dveh napadih pred sednikov. V Evropi pa vre na vseh stra neh in to še huje nego leta 1848! V A v s t r i j i si stoje v hudem nasprotju razne narodnosti, a naj-hulj Slovani proti oholim Nemcem in zavratnim Italijanom, ktera poslednja oba bi rada imela Slovane za nju brezpravne služabuike, a temu je odklenkalo, Slovan sili na d&u I Po harbaričnih škandalih v državnem zboru, so se vneli poulični škandali v raznih mestih, a vse te so izzivali — Nemci in | njih „burši". Padlo je Badenije-vo ministerstvo, nastopil baron Gautsch, a te dni je prinesel brzo-jav vest. da je tudi Gautsch stopil iz prestola ministerskega predsednika in napravil mesto grofu Thunu. Nemiri so se celo zanesli v našo stolico — belo in toliko nesrečno Ljubljano. Tudi tam je Nemcem greben zrastel, ker se prepirati narodni stranki. (Več o tem glej med „drobnosti"). Iva Ogerskem so razsajali in. izražali svojo nezadovoljnost poljski (kmečki) delavci. Veliko število kmetov na Ogerskem je prenehalo postati samostalnih, pač pa so postali le najemniki, ali pa delavci za Žide, ali velike posestnike, tem se je pridružilo pa tudi več tisoč druzih delavcev, kteri so nezadovoljni z svojo žalostno usodo in napravili izgrede; seveda so jih z bajoneti in krogljami ugnali, a ne za vselej, pomnoženi bodo zopet vstali! V Italiji so slovesno obhajali prve dni meseca marca GOletnico papeževega mašništva, lepe so bile te slavnosti, ves katoliški svet je zrl iste dni v večni Rim, pošiljali so dragocene darove Levu XIII., a tudi na tisoče in tisoče spomenic, brzojav itd. Kmalu nato bo imeli slavnosti v Italiji in sicer 501etnico odkar je uvedena ustava, bile so parade itd. Gladni narod pa po ulicah hodi in upije: „Kruha in dela nam dajte!" Kako je to žalosten odmev izza dni svečanosti! A ta narod sedaj le še upije, ali kadar prične drugače postopati, se bode pa v Italiji kaj spremenilo. Na Nemškem se bavijo s po-množenjem mornarnice in zopet nove topove hoče vlada. Zelo ponosni so na kos Kitajsko, kterega so zasedli, ker Nemčija se je že ugnjezdila v Afriki sedaj pa še v iztočni Aziji. Ali VBe to nema dru-z gn jmmena, nego velike stroške /a nemške davkoplačevalce kar ože-Miajo iz potu delavcev. N Francoskem so tudi igrali '.j.> komedijo v pravdi proti Zoli, .lumeuit^inu francoskemu pisatelji, kteri je kritikoval obsodbo vojaške sodnije, ko je stotnika Drev-fusa obsodila na dosmrtno ječo. Nesmo prijatelji Židov, tudi se ne strinjamo z nazori Zole; a reči moramo, ko smo pazno zasledovali to pravdo, da francosko ljudovlado komandira vojaštvo, ali bolje generali in ako bode to tako naprej šlo, se kaj lahko zgodi kakega dne, da Be kak general okliče kraljem ali cesarjem po uzorcu Napoleona I. Ali nič čudnega ni, ako na Franco-kem danes kriče: „Živela republi-!"jutri pa že: „Živijo kralji" fejhujše je vendar, ako je kdo po nedolžnem obsojen, kako pa sodijo vojaške sodnije pa ve isti, kteri je kedaj vojak bil. Na Španskem so zelo razgreti proti Amerikancem, vsi listi nesramno pišejo in slikajo Aineri-kance; radi bi imeli vojno, ako bi bili zmage gotovi in imeli novcev. Med narodom je velika siromaščina in še to izrabljajo trgovci se žitom. Narod upije po kruhu, ali vlada mu odgovarja : ,,Počakaj 1" O R u s i j i je malo čuti. Kar se tam stori ali namerava, se ne raz-trobi med svet, zato pa tudi kaj preseneteno zaupijo časniki sveta kada? se prikažejo Kozaki v kakem kraju, o čemur politikarji in diplomati niti ne sanjajo. Na Kitajskem se Rusi prav dobro utrjujejo in zavarujejo ter bodo sibirsko železnico speljali do Porth Arthurja, potem pa rekli: „Mi smo tukaj in se ne umaknemo nikomur!" Na Balkanu je vedno kaj čuti novega. Napad na grškega kralja je bil brezuspešen, zlikovca sta poti ključem. Nekoliko so pa nastale razmere napete med Bolgarijo in Turčijo, a to že diploniatičnim potom poravnajo. V Aziji in I n d i j i so pa zelo zamotane razmere. Kitajce vlečejo za kite razne države : Nemčija je že dobila svoj del, pa bi rada še dalje roke stegnila, Rusija je enako storila; vse to pa zelo jezi Angleže n Japonce, da so ee jim te dve države tja ugnjezdijfe, ter postajajo nevarne tekmovalke trgovine. V K o r e i še vedno ure; v P e r z i j i je vstaja, enako med indijskim rodovi. Špancem. pa^jrtčenjajo zopet^ nagajati vstaši n* Filippinah, ter se pričenjajo gibati; uprav poslednji brzojav je prinesel vest, da so vstaši ubili 57 španskih vojakov. Toraj skoraj povsodi vrenje, nezadovoljnost, siromaštvo in druga zla. Na političnem obzorju se vlačijo gosti črni oblaki, ako samo na jedno stran udarja, se drugi ne zmenijo dosti in celo kupčijo delajo, ali kadar prične udarjati na več strani in so marc leta 1S48. povrne v pomnoženi in zboljšaci nakladi, potem se pa tudi lahko kaj preobrazi v raznih državah in nastanejo novotarije, ktere nekterim ne ugajajo, ali sčasoma se na vse privadijo; saj so tudi avstrijski plemenitaši morali pozabiti na tlako in desetino, sedaj pa marsikdo od njih nema ne gradu, ne polja, ne svojih podložnih, ima pa,,plavo kri", plemstvo in grb, a za vse to mu skopušen Jud nič ne da! Dopisi. Federal, Pa., 27. svečana. Spoštovani gospod urednik ! Prosim Vas, da sprejmete par vrstic v nam cenjeni list,,Glas Naroda". O delu od tukaj nimam kaj poročati, ker večjidel vse počiva. Hočem pa poročati nekoliko o naših društvenih razmerah. Tukajšnje društvo sv. Jožefa štev. 21, spadajoče k K S. K. Jednoti, je imelo na 13. dan t. m. svoje generalno zborovanje. Volitve bo izpadle ravno tako kot lansko leto, to je, izvoljeni so bili ravno tisti možje; le blagajnik je postal Janez Čadež, na mesto Martin Rainerja. Nadalje bilo je sklenjeno, da se hočemo v prihodnja ravnati natanko po pravilih, kar se dosedaj ni zgodilo v vsakem <>zi-ru; posebno kar se tiče kazni, k; zadenejo mlačne ude in slaboplače-valce, so bili po večjem vse opušče ne, nasledek tega je bil, da smo morali marsikoga iz svoje sredine izključiti, z zgubo marsikakega de-setaka. Tudi za podporo v bolezni smo toliko predelali, da kdor je bolan le en teden, ne dobi nikake podpore, temveč še le, če je dxa aH več tednov bolan, potem dobi podporo za VBe tedne tudi za prvega. Podpore seje letos mnogo izplačs-lo, vsega skupaj S380 po $5 na teden; tudi umrlih smo imeli v primeri k številu društvenikov prav veliko. Umrli so štirje društvenik« in ena ženska iu to so : Janez Jakob, doma iz spodnjega Stajerja je umrl IS. svečana 1S97, potem so umrli med letom Jurij Likar iz fare Trata nad Skotjo loko na Gorenjskem^ Aleš Vehar iz fare Ledina na Gorenjskem, Katarina Jeram in nje soprog Peter Jeram iz Cirknega Da Primorskem. Zadnji je umrl na 28. svečana t. 1. Da bodo denarji, ko jih naša Jed nota vdovam iu otro-J kom izplača mnogo revščine odvrnili, to gotovo vsak rad vrjame,{ zatoraj je tudi upati, da b-^do Slovenci, ki še ne pripadaj -3 ST.inoti, prej ko mogoče pristopili, ker nesreča nikdar ne počiva. Pozdrav vsem rojakom po širuej Ameriki! Janez Kr tšu k, tajnik. Columbia Ohio., 27. febr>* Slavno uredništvo •GlasNaroda', prosim za vsprejem mojega »dopisa. Naj preje se imam VailUpzaiivaliti za list, kterega mi reHn^pošiljate in s^a tudi vestno čitam; posebno do- . piše vedno rad čit^n^ter^celo dva- ^ krat preči ta m, ker sofiz vseh delov sveta, samo od tiftfaj ni nib čitati. Toraj dragi rojaki iivrojasUije, danes sem se namenil oglasov cenje*- * nem listu „Glas Narodu". -Dtagi rojaki, morebiti se me še kreri spo-r minja izza mojega bivanja v New* Philadelphia, Oiiio* terv kako jeni nesrečen! postal, da šegi prišel ječo, v. ^ttrrej že štiri povedati Vam hočem kako se'nam tukaj godi. Dela imamo vsi jetniki dosti, delamo vsaki dan izvan nedelje; delamo v tovarnah. Tukpj so tovarne za kovaško delo, za smodke, livarne, za vijake, biciklje, tu nas dela 2400 mož in vsi delamo, žensk je le 36. Ob nedeljah gremo kar je uas katoličanov v katoliško cerkev in služi božjo službo duhoven irske narodnosti in to 8. do 9. ure zjutraj; po naši maši marčamo vsi Bkupaj v takoimenovano Chapel, ker nam pridiguje prorestan-stovski pridigar. Potem marčamo k južini, ker nas čaka krožnik fižola, čašo kave, 2 do 3 kose kruha in to dobrega, tudi dobimo po dva mala kosca špeha. Sploh kar se hrane tiče, moram reči, dajo imamo dovolj in tudi dobro; mesa imamo vsaki dau, enkrat na mesec v petek dobimo tudi vsak po eno ribo za južino; za večerjo dobimo tudi časo čaja, nekteri pravijo, da to ni Kij drugi trobijo kar hoc jo o svojem pivu, ali občinstvo ve, da se nobeno drugo nenn>. re meriti z našim -t* SUPERIOR STOCKS- pivom glede čistosti, oknsa in lastnosti za zdravje. Kupite je povsodi. im BSEWING CO., LASE LINDEN, - - - XI0E. red aa second clas matter at tem se tudi nekoliko izobražujemo w York, N. Y. Post office če prav brez Sole. Sedaj pa oglej- ber 2. 1893 »GLAS NARODA". f iiat slovenskih delavcev v Ameriki, lnlajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. .109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $2.—, ta. pol leta.............. $1..— Za HJvropo za vse leto.....gld. 5, ' »» .» P°i leta --••»» 2.50, „ „ trt leta . . . „ 1.25. ,Glaa Narodda' izhaja vsako sredo Za oglase do 10 vrstic se plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoBti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order." Pri spremembi kraja naročnikov nosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite lovom: „Glas Naroda", Greenwich St. New York City. j, pač pa lipovo cvetje, ali jaz to morem reči. Pač pa ialiko po-irp, da vsak Iphko l*-po zredi. s«i ji«, ije bodem. ktrr t^m že prest fir. poleg t^git ine pa tudi preveč pkrbi nadlegujejo za mojimi pre]^ul»imi v stari domovini, to je moja ž~na in troji' otrok, od kterih že dve i«-ti nič Cul nisem, toraj ne-vem ali umrli ali kaj? Dragi r.jaki, tedaj Vam hočem povedati kako U lahko meni p -uiHgiilo s prav malimi stroški od $3'»—:J-"> iti to na ta način. V tej mo one različne novice, ako bodo kaj simpatične. Ker poljedelcem po leti ne preostaja časa za pisanje, se mi je ozreti nekoliko v minolo leto, to je s par besedami hočem omeniti tudi letino minolega leta. Ako pade po leti mnogo dežja, menijo nekteri bode pa zima bolj suha, ker se je to letos obistinilo, je take modrijane „vremenske preroke" sedaj o tem še bolj poverilo. Le kvaterni teden jih v njih prepričanju često goljufa, splošno vlada misel, da je v kvaternem tednu gotovo več vrst vreme, ako se med sedmimi dnevi vreme spreobrne, menijo, da kvaterni teden na to vpliva. Opinion non e si stolta, che dal volgo non sia to I ta. Lansko poletje se je tukaj tako vreme menjalo kakor bi f>il res vedno kvatern teden; deževalo je tako obilo, da je bila res prava nadloga, pokvarilo se nam je radi moče mnogo sena, isto tako so drugi pridelki trpeli, kjer ni bila zemlja bolj peščena. Letina je bila srednja. Kljubu tej nepriliki, da ni bila letina najboljša, je pa to dobro, da imajo vsi pridelki še do- sti visoko ceno. Pšenica velja od 85—90 centov bušl, istotako se lahko in dobro proda živina. Ako je pa dobra kupčija pride denar vedno bolj v promet i n tega je sedaj mnogo več. Dolžniki imajo skoraj na polovico manjše obresti kakor je bilo preje običajno. Odkar se vse boljše in dražje proda, si je kmet zdatno opomogel in to v kratkem času. Ker je pa več denarja m^d ljudstvom in se ta lahko dobi na manjše obresti, je postal tudi svet veliko dražji, ter se lahko pro- da aknr zemlje od S25 do $30. Opa- drznvi j • p«ihtava, ktera imenuje j zuje se že mnogo razlike, vse se ne-Ohio pui .<* law. ali odpustni«-* pod kako veselejše giblje; ako pridem varščino 825. Ak., bi se dobil do-l>er rojak v tej državi, kteri bi mi zaupal 30 dol. denarja in pa železniški listek od tukaj do mesta kjer je ta rojak ; seveda bi mognl tudi delo dobili v kaki tovarni ali vpre-mogokopu, ter bi moral z ondašnjim bosom govoriti in se on podpisati, da bode meni delo dal, ptičem bi ni pisal in jaz mu poslakiarol« t^on blanck, da bi ga izpolnil. NajBolje pa bi bilo, ako bi se dobil dober rojak, da naj piše tukaj-flujemu upravitelju in dobil bode pojasnilo, piše lahko angleško ali nemško; vsakemu bode odgovoril in dal natančuo pojasnilo, naslov je: Hon. K. G. Cofiiu, War den of the O. P. Columbus, Ohio. Konečno mojega dopisa srčno pozdravim vse rojake in jim želim srečo in sladko prostost. Z Bogom. Anton Mauer, Sarial Nro24.412,0.P.ColumbusO d v mesto, koliko veselih glasov se čuje iz gostilne (saloona), vstopivši notri, bodisi iz radovednosti, ali ako si žejen na kupico pive, zagle-d:iš samo vesele obraze; sicer pa tu ne velja šala, kakor bi lahko kdo menil, daje pri pijači več veselosti. Ako vstopiš v prodajaluico, koliko gibanja; takoj se overiš, d^so res boljši časi. * Da bi le vedi^ tako bilo. Ker sem pa takoj y pričetku povedal, da bode dopis obsezal različno snov, naj mi bode dovoljeno spregovoriti še nekoliko o vremenu in zimi sploh, da ne bi kdo preči-njegov tavgi dopis vprašal, kje so tiste raznoterosti? Minnesota je mrzla država severne Amerike. V St. Pau-lu grade po zimi hišo iz samega ledu, seveda za zabavo. (Ta običaj se pa že opušča, ker se južne države šalijo, da v Minnesoti stavijo hiše iz ledu. Stavec.) Kadar tukaj pri <»ma iz Zagradca, okraj Zaženi-1 , , berg, oženjen v Valti vasi štev. 19. uaB hudo mraz Pritlsne, vpade živo na Dolenjskem. srebro do 40 stopinj pod ničlo; ču- do, da je letos ravno nasprotno, Krain Town, Minn., 19. tebr. j najbolj mrzli čas kakor meseca de-Cenjeni gospod urednik, blago- jcembra, januarja in sredi tega me-volito tudi mojo ,,različno robo" i sf _aje bilo tako prijetno gorko ka-pregledati in pretehtati ako je suha kor v jeseni, ali spomladi, ko ni ali pokaže, da bode kaj uporabiti, snega. (Pa pravijo da solnce peša v Zbral sem vse najboljše skupaj, mnogo prida ne bode, to vem sam ; ali kaj morem zato, ako nemam boljfiih novic, da bi se kaj prijetno Čitale? Malo potrpljenja gospod urednik, bode potreba z nadležne-4om in pretresti morate kaj je boljše zh uporabiti; slabo proč v koš, kteri vedno zija po taki hrani in vedno in vedno več želi in kouečuo bi nikdar sit. Res v nekaki zadregi sem, pričenši pisati dopis, kaj in kako naj bi zmašil skupaj, da bi •e manj „blamiral". Ravno kakor pesnik pričetnik, ki v nekem svetem strahu pričakuje sodbe o syo-em prvem plodu, meneč sedaj mi bode osode odločila. Marsikteri si pa misli, oj s družbo — ali za drugimi bodemo — bezljal, pa bodem „umetnik", ali pa „slani pisatelj", pardon, „elavni" hočem reči. Uredniki postajajo pa tudi čimdalje strogejši pri sprejemanju od nepoklicanih ali nesposobnih piBačev in tako je prav, ker že kar vsi hočemo pisati, le uredniki imajo še ažljivosti pri sprejemanju kakor sem že rekel ,,različne robe". Zatoraj g. urednik kar črtajte, kar ni kaj prida, ker to bode comu le v has, s tem pa ni-:ur ne odrekam veselja, da naj ne pis* 1 za list, ker ravna s gorkoti.) Parkrat je padlo snega kakor dobra slana, ali tega ni vredno vpoštevati, ker je brzo skopnel. Omenjam to, ker se izvanrednosti rade čujejo. Do sredi tega meseca smo se vozili z vozom, ali sedaj ga je padlo malo nad pod čevlja in se bodemo vendar lahko še malo v saneh vozili, kar bode posebno onim ustrezalo, kteri imajo tako vožnjo za ugodno. Ako še nekaj omenim gledč naše župnije, menim, da sem namen tega dopisa spolnih Minolo leto smo imeli pri naši cerkvi dva piknika, v namen za novo cerkev, ki se bode letos gradila. Denarja se je pri tej priliki — bodi pohvaljeno omenjeno — precej dobilo, in ako bi bil novi škof dovolil tudi ples, kakor je bil prvič — ker mladina ima pri tem več veselja in zabave — bi prišlo še mnogo več denarja skupaj. Duhovnika imamo v naši župniji Nemca, izvrstnega propovednika, včasih nam tudi kaj pove iz astronomije, kar se po dru-zih krajih gotovo ne zgodi, seveda pri tem pa ne seza dalje, kar je za Kmeta nerazumljivo; v cerkvenih zadevah je vzgleden, a žal, da ima tudi neprijatelje, gotovo pa je da njegove vrline nadkriljuje slabosti, toraj basta. Sedaj pa de nekaj našim vrlim čitateljicam. Denar in skopuštvo nadvlado je vse; tu živi žena s taci-mi nazori. Lansko leto je pisala žeDa svojemu očetu v Evropo, da naj pride k njej ker ona ima vse na razpolago in se mu bode dobro godilo. Oče je res prišel v Ameriko, toda Žal, malo časa je imel obstanka pri hčeri, ker ni prinesel — novcev seboj — kakor se je ona nadejala, da jih ima. Možje star kakih 90 let; sedaj so ga poslali na County stroške nazaj, ker ima v starem kraju še eno hčer. Drage čitateljice tudi očeta, spoštujte kakor mater, ker drugače Vam Vaša navidezna pobožnost nič ne haBne. Vsem čitalcem ,,Glas Naroda" moj srčni pozdrav. Janko Ivanič. Z Vač, na Kranjskem, 16. febr. V svojem in v imenu vseh fara-nov se z nepopisnim veseljem zahvaljujem rojakom živečim v Forest City, Pa., za poslano Bvoto $62.70, to je 152 gld. 60 kr. avstrijske veljave, ktere ste poslali za zgradbo romarske cerkvice bv. Križa na Slomškem. Posebno hvalo izrečti nam je dolžnost rojaku Janezu Z e r k o in Janezu Mars, ker sta se potrudila s kolektiranjem pri Btojih prijateljih in rojakih toliko nepričakovano avoto novcev skupaj nabrati in nam v pomoč poslati. Občutni potres minolega časa, kteri je napravil škodo vBa-kemu posestniku, še sedaj ni pozabljen, najbolj pa nam je ostala ta nezgoda v spomin pri porušenju ravno te nam priljubljene cerkvice našega IzveliČarja, ker smo obupno gledali na razvaline, in premišljevali kako nam bode mogoče ta tempelj nazaj postaviti. Naš ljubi Oče v nebesih, kteri za nas vse skrbi, on kteri nas ljubi, in kterega smo dolžni tudi mi ljubiti in mu dolžni hvale za vse prijete milosti, je uvidi 1 da njega na tem gričku v tej cerkvici radi častimo in se na najboljši način spominjamo njega brit-kega trpljenja in njegove smrt za nas vse njegove verne, podprl nam je srca in nismo mirovali, po svojih skromnih močeh položili smo dar na altar in požrtvovalno pomagali z delom, vožnjo in darovali les, tako da se je na pretečeno jesen po stavila cerkev zopet nazaj na grič pod streho. Ta poBtni čas se prične zopet opravljati služba božja vsaki petek, kakor poprej mnogo let. Na pomlad se dovrši zidarsko delo za toliko kar bo znašalo denarja, zvo uik se bode sezidal, gotovo pa ostane cerkev še prazna brez oprave. Altari bo porušeni in treba bo novih, za take pa cerkev še nima de-naijev, treba bode čakati na darove. Mnogo je še rojakov po širnej Ameriki, ne dvomimo da ne bi Či-tali list „Glas Naroda". Obračamo se s tem dopisom še do ostalih, če bivate tudi posamezno, spominjajte se nas in te porušene cerkve, naj Vas spodbudijo rojaki darovalci, kterih imena objavimo dosledno s tem dopisom, vsaki dar če tudi še tako majhnen nam bo v zdatno pomoč. Darovali so gg.: Janez Mars $15, Anton Cijar $5, Janez Žerko 82, Franc Končar $2, Jan. Konrad $2, Franc Vozelj $2, Franc Indof SI, Janez Pilpah $1, Aloizij Kres $1, Andr. Kres 80ct,, Jakob Hribar SI, Nikol. Zupan SI, Jernej Povirk $2, Janez Terdin 50ct., Anton Trelc 85, Martin Bokal $1.50, Florijan Ravnikar $1, Jakob Ravnikar 50ct„ Janez Dečman 82, Franc Pučnik $1, Janez Fine $1.25, Janez Svete 25c., Janez Dihinc 25ct., Anton Borštnik 25ct., Anton Lautar 50ct., Anton Novak 25ct„ Jakob Merku-žič 50ct., Gašper Ravnikar 25ct., Andreas Hrovatrn 25ct., Franc Ko-matar 25ct., Janez Zaletu 25ct., Fraučišk Dominik 50ct., Jožef Bu-cineli 50ct., Jakob Terček 35ct., Janez Telban 25ct., Jakob Germo-šek lOct., Auton Selan 25ct., Alojzij Mariinčič 10ct., Janez Kotar 25ct., Janez Novak 10ct., Jožef Zidar lOct., Janez Mustar 10ct., Janez Tornič lOct., Anton Bradač 25ct., Janez Hvrovatiu 50ct., Janez Opeka 50ct., Valentin Švigelj lOct., Ignacij Kapla 15ct., Jožef Svete 25ct., Marija Hrovatin 20ct., Janez Lebar 25ct-, Franc Knrošek lOct, Ana Lebar 25ct., Franc Dremel 15ct., Ignacij Kolar lOct, Jauez OerovSek 26ct., Franc Bregar 25ct^ Franc Skubic I. 50ct., Frank Sku-bic H. 50ct., Johan Šeroe50ct., Janez Skubic 25ct., Jožef Perme 50c., Janez Slapničar 25ct., Anton Bučar 25ct., Anton Čoš 25ct., Jožef Štrubelj 25ct., Jakob Pristave 25ct., Anton Zalar 25ct., Lovrenc Cepu-der 25ct., Anton Brudič25c., Franc Pirnat 25ct., Alojzij Zaverl 20ct, Martin Muhič 50ct., Manca Mal-nar 25ct. Neimenovani skupaj darovali 89.70. Skupaj S62.70. Franc Kolbe, c. kr. poštar. Razne vesti. Novi trust plina. Tri uewyorske plinarske dražbe: Equitable Gas Light Comp., New-York in East River Gas Comp. bo se združile v trust pod imenom New Amsterdam Gas Comp. Trust ima 23 milijonov dolarjev glavnice. Proti omejenjn naseljevanja. Minolo sredo zvečer se je zbralo v Cooper Institut v New Yorku nad 1000 osoh, med temi mnogo žensk, k zborovanju, da protestirajo proti sprejetju postave glede ume-jenja naseljevanja. Bivši major Schieren je predsedoval zborovanju. Glavni govornik je bil Bourk Cock-ran in zelo obsojal nameravano postavo. Ko je imenoval ime Mc-Kinley, je množica žvižgala. Sprejeli so resolucijo, v kterej imenujejo ta postavili načrt kot zatiralua naredi)« in je to sramota za slobodne Zjed. države. Potniki parnika „f.a Champagne" so dospeli v petek zjutraj z Norwich črto v New York iz Haliiaxa. „La Champagne" je iz Havra odpljula 12. febr. in imela na visokem morju nesrečo, da se je vijak polomil. Med 189 potniki medkrovja so bili trpe Slovenci in družina g. Grizolda vsi so odpotovali na Calumet, Mich. Nihče se ni pritožil o slabem ravnanju, pač pa pohvalili spretno zadržanje častnikov in pomorščakov vse dni, ko so bili na ladiji. Race so imele zlato v želodcu. C. O. Dunton, mesar na 3. ulici v Mount Vernon je dobil v ponedeljek devet rac. Ko je tri race prodal, je k njemu prihitel R. V. Bou-nel, kteri je tudi jedno kupil in zahteval še vse ostale. Dunton je pa takoj razumel kaj to pomeni, ker mu je Bonnol pokazal košče-kov zlata in te našel v črevah rac. Tudi ostala d^a kupca sta naznanila, da sta našla v črevah rac zlato. Dunton ni hotel nobene race več prodati. Zaklal je jedno in tudi našel zlato v želodcu in črevah. To kovino je izročil poznavalcu v preiskavo, a najbrže ni dni' zega nego piljenica od mednine ali mesinga, ali pa vse skupaj ,,raca". »Indian Head" razstreljen. u p o- 7000 funtov d i n a m i t a rabili. „Indian Head", oni krasni vrhovi Palisad ob Hudsonu so zginoli. Dobičkaželjnost kapitalizma jih je ugonobila. Ponosne pečine ob Hudsonu so razdrobljene in bodo uporabljene za tlakovanje. V petek je mnogo radovednih šlo gledati kako se ta lepa skalnata skupina razstreli-7000 funtov dinamita je bilo nabitega v izdolbljene luknje. Z napeljanimi žicami so izvršili razstrelbo kar je naredila neka gospica. Toda prva razstrelba je zelo malo upli-vala, skale so ostale tako trdne, kakor jih je hožja roka tja postavila. Prepričali so se, da se niso vsi naboji vneli, zato uredili potrebno in zopet užgali. Po hudem pokanju, potresu zemlje in ko se je oblak prahu in užganega dinamita povlekel, so videli razvaline skal. Nad 300.000ton kamenja so kontraktorji pridobili z ,,Indian Head". Solmni stroj. Bostonški kapitalisti so mnenja, da imajo sedaj v svojej oblasti stroj, kteri napravlja par brez oguja. Ta stroj »o pred par dnevi v Longwood pri Bostonu poskušali in ga imenujejo Heliodynamo ali solnčni stroj. Napravljen je iz stekla, posamezne steklene plošče so po 20 čevljev de-hel^io zbirajo solnčne žarke ter pošiljajo na parni kotel. Ta stroj je sedaj napravljen v malej obliki. Kotel je imel baje dovolj para za stroj dveh konjskih moči. Ali kadar ne bode ljubo solnčice sijalo, takrat bodo morali tudi stroji štapati. Solnčne žarke ne bodo mogli hraniti gospodje kapitalisti za deževne in oblačne dneve in jih potem rabiti ; v Alasko jih tudi ne bodo mogli prodajati, ker se tam solnce bode- d u volj močno stekla. upiralo ne na Trust se žico in žreblji. V pet^k se je v New Yorku v Waldorf - Astor hotelu zbralo 50 ,,prominentnihl< Amerikancev in imeii zborovanje. Gospodje so se pogovarjali in sklenoli vse potrebno za ustanovitev trusta se žico in žreblje. J. P. Morgan in Co. so vodje novega orjaškega podjetja; tudi zloglasni sodnik Gary je deležen pri organizaciji trusta. Saj prav ta mož je rekel, da razpolaga nova 100.000 funtov v Mantazas. Med temi pofiiljatvami je bilo tudi 500.-000 gramov kinina (lek zoper mrzlico). Te pošiljatve bodo kmalu dospele na nesrečno Kubo. Malo leda pridelali. Albany, 4. marca. Letos so malo ledu na Hudsonu napravili. Ledenice v Kingston Point in Rhi-necliff so napolnjene, v vseh drugih ledenicah ob Hudsonu imajo pa le malo ledu. Otroci zgoreli. Birmingham, Ala., 2. marca. Zakonska, službojoča na farmi pri Livingstone sta šla danes v cerkev, petero otrok v starosti od 2 do 9 let, pa doma v sobo zaprla. Ko sta se zopet domu vračala, videla, da je hiša v plamenu. Streha seje udrla in vseh pet otrok je zgorelo. t Rudarji ponesrečili. San Antonio, Tex., 3. marca. družba" s premoženjem 50 mili- v starem rovu se je danes pet ru-jonov glavnice in lahko poleg te še t farjev zadušilo vsled izpuhtevanja; mnogo denarja dobi, s kterim bodo! 80 j^1 privlekli na površiuo, so pokupili vse male tovarne v deželi.! 48 mrtvi. Pivovarnarski trust. C 1 e v e 1 a n d. O., 3. marca. Tukajšnjih 13 pivovarn z izjemo Kiih-bler-Straag Co. v Sandusky se je združilo v Cleveland Brewing & Malting Company. Ta novi trust bode posloval z 10 milijoni kapitala. I mor v Siu£ Sin^u. Umrljivost v Ska°:uav. Ze obiskala moža. zaprtega Zavraten umor. V ječi v Sing Singu je v soboto umoril jetnik svojo ženo, ktera ga je prišla obiskat. Morilec je Nemec teska polna mrhovin mul. Adrian Braun, delavec smodk. Star šaii so parnik ,,Corona" je 3o let in bil lani 31. avg. obsojen na dve leti ječe zaradi napada ; dne 10. avg. je napadel z likalnikom John Carrolla in ga težko poškodoval. Zeni je ostavil petero otrok ; tri je oddala po njegovej obsodbi v sirotišnico sv. Jožefa, dva pa obdržal a. \ jetnišnici je čakala v po-sebnej sobi na moža, kteri je uprav krompir lupil. Oba sta se dobro uro pogovarjala; ob 4. uri je prišel stražnik v sobo in rekel, daje določeni čas pošel; a prosil ga je še malo časa. Stražnik je ostal v Bobi in pazno nadzoroval Brauna. Ta je hkrati skočil in svojej ženi z oj-strim nožem vrat prerezal, da je odmah na tla padla. Borila sta se potem z stražnikom, drugi jetniki so čuli vpitje in videli pri vratih kaj se je zgodilo, so klicali na pomoč druge stražnike, kteri so Brau-nu v?.eli nož, potem pa še drugi zelo ojstro nabrušeni nož našli pri Vsi p a r n i k i v Alasko namenjen i polni ljudi. Victoria, B. C., 3. marca. Potniki ravnokar dospevši s pami-kom „Islander4' iz Skaguay pripovedujejo, da so tam oklicali vojno pravo, ameriški vojaki vzdržujejo red. Ljudje potrjujejo, da ob Summit jezeru plapola angleška zastava, in da nameravajo Kanadijanci ob Crater jezeru napraviti eolninsko postajo. V Skaguay umrje na dan po 15 ljudi, poslednji umrli je bil poštar. Potniki parnika ,,Islan-dera" pripovedujejo, daje Dyeaso- Posku-vzleči, ali ves napor je bil zaman. Kapitan Goodall, kteri vodi rešilno de-lo, je s potopljalci odšel na mesto nesreče, da parnik preišče. San Francisco, 1. marca. Parnjka „Walla Walla" in ,,Štete of San Francisco" s ta včeraj odpljula proti severu s 509 potu Mnogo teh gre v Klondike, drugi so pa na dobičku vsled tekmovanja kanadijan Pacific železnice. Parnik „Pillamcok" odpljuje jutri z 100 potniki. V Seattle bode vzel na krov še druzih 70. Portland, Ore., 3. marca. Parnik „George \V. Elder" je danes odpljul z 400 potniki proti Skaguay. Ves Govorniški prostor je bil naložen s potrebščinami zlatoiskal-cev, mnogo blaga je pa zaostalo. Evropejske in druge vesti. Praga, 2. marca. Vsled cesarskega ukaza je bil danes češki de- njem. Na vpraševanja oskrbnika žel,li zlMr sključen ni hotel odgovarjati, uzrok zločinu. da bi zvedel Pes jih je rešil. Rye, N. Y., 5. marca. Štirje razstreljevalci bili včeraj rešeni po psu farmerja Martina Iieddya iz Mary Osborne. Ti ljudje so zvrtali pet lukenj in vanje vtaknili dina-mit naboje in zažgali. Poskrili so se za drevesa in štirje naboji so se užgali, peti naboj je vun vrglo in Be še ni razletel, ter padal pod noge mož. Pes je hitro popadel iK.boj in ga odnesel kakih 100 jardov daleč v svojo hišo, komaj je pes na prosto prišel, se je naboj razletel in vso hišo razbil. Dejanje mnobolnega. Buffalo, 2. marca. Bivši far mer Chester Zimmermann, kteri je bil že trikrat v bolnišnici v Buffalo je danes brez kacega povoda ustrelil svojo ženo, potem pa Bam sebe tako ranil, da bode najbrže umrl. Zimmermann je po predrznej špekulaciji se zemljišči od leta 1893. obogatel. Isti čas je prodal svojo farmo obsegajočo 1000 akrov po $1200 aker. To je bilo pa njegova nesreča, ker pričel je zelo pijančevati in mu močne pijače zblodile um. Podpora za Knbo. W a s h i n g t o n, 3. marca. Kubanski centralni odsek v New York je naznanil državnemu odseku, da je od 1. marca poslal 100.000 raznih jedil v Santjago, 75.000 funtov 3. marca v H a van o in 4. marca C a r i g r a d, 2. marca. V Vladivostok namenjeni ruski parnik „St. P^terburg" je daneB pljul skozi Bosporus. Na krovu ladije je 1503 rekrutov. Berlin, 3. marca. Ko je danes pruski dt.-želni zbor dovolil 100 milijonov mark v nakup poljskih po-sestnv v pokrajinah Poznansko in za pad no Prusko, so se odstranili poljski poslanci. Vladna zahteva je i>ila z veliko večino sprejeta. Bombay, 3. marca. V mestih Pahkai in Paluka se je zopot prikazala kuga. Vsak dan umrje do 50 osob. Madrid, 4. marca. Po vs^j Španiji postaja ljudstvo vedno bolj razburjeno zaradi vedno hujšega pritiskanja cene žitu po velikih špekulantih. Oblasti v pokrajinah so naprosile vlado, da začasno prekliče uvožni davek na žito. Finančni minister jim je odgovoril, da naj na odlok „p o čakaj o" do 25. aprila ko se snide zbornica, ali gladno ljudstvo ne more tako Čaka ti kakor ministri, kraljica in nje priti-klina. Poslednje leto so 20 milijonov bušlov pšenice več pridelali kakor leto preje. Dunaj, 4. marca. Jezikovna naredba za češko in Moravko bode jutri oklicana in stopi v veljavo 15. t. m. Kakor hitro se Bnide državni zbor bodo s pomočjo postave rešil zagonetko. R i m, 4. marca. Med tem, ko je včeraj papež in katoliška cerkev slovesno obhajala svojo redko slav-nost, je danes Italija obhajala 501et- _ - ^ .. Priloga j Naroda66 k štev« 10*9 dne 9. marca 1898. (Su plemen t to ,,Glas Naroda" No. 10.) Praida proti morilcem delavcev. (Dalje.) W i 1 k e b b a r r e, 21. febr. Zaslišanje prič proti šerifu Martinu in njegovimi briči je bilo danes končano in odvetniki morilnib hlapcev iz Lattimer so pričeli te ..zagovarjati". Takoimenovano za-govoruiStvo morilcev je na podlagi resnice, da imajo premogarski baroni moč in veljavo vse ,.dokazati" kar le hočejo, saj to dokazuje otvo-rilni govor advokata George Terris, in eo tudi dokazali z svojimi najetimi pričami, ktere morajo na korist premogarskih baronov pričati. Gospa MarvGallgher iz llarwood, mati učiteljice Cov le je bila jedna poslednjih prič proti morilcem. Moreuje je tako popisala, kakor vse prejšnje priče in prisegla, da ni bil nobeden štrajkar oborožen. Ko je popisovala grozne rane štrajkujočih. jo je odvetnik Lenahan prtergal in se nad njenimi opazkami radoval. ,,Nisem mislila, da grem v gledališče, ko sem sem šla. Vi goHpod odvetnik kaže te, da ste prav spreten glumač", mu je žena odgovorila. Potem je pa nadaljevala popisovati moreuje. Povedala je tudi da je rekla: ,,To je nesramen umor". Odvetnik Lenahan je ugovarjal temu izreku. Gospa pa rekla: ,,Povedala sem kar sem hotela, rekla jim kar so, toda ponavljati mi ne dovolite to". Lenahan ni hotel spraševati priče. Ko je šla mimo njega, je tako glasno rekla, da je vsakdo lahko slišal: „Gospod Lenahan, pravo klanje je bilo in nič druzega. Vi ste dober odvetnik, aii slab človek". .James Hannagan je prisegel, da so štrajkarji mirno, neoboroženi marčali in popisal klanje kakor druge priče. Ko je morenje minolo je priča srečala deputya Sam Price in mu rekel: ,,Sam, to je bilo slabo delo". — „Vem Jim, vesel sem, da im streljal1', mu je odgovoril 50.— Važna je bila izpoved poslednje obtežilne priče Abranow M. Dem-sheka. Lenahan je od neke priče zvedel, da so štrajkarji ustreljenega John Forti raz voza potegnili in moral ž njimi marčati. Ta priča pa je povedala, da je Fortija že preje odslovil iz službe in nikakor ni bil več vožnik pri njem : poslednji čas j« živel v H ar wood. Potem je okrajni pravdnik rekel, da nema nobenih prič več, nato je pričel govoriti zagovornik Ferris. Modroval je, da naj porotniki zato-žence spoznajo kot ,, varuhe" postave, zveste uradnike, kteri so svojo „dolžnost" storili, branilci ameriških domov, branilci prava in kruha ameriškim delavcem. Ti so kakor vojak, kteri brani domovino napada sovražnikov, ki sicer mori, ali ne prouzroči zločina. Ako šeril' s svojimi briči zadene na vstaško tolpo, se jej predstavi in pove dolžnosti ter svari proti nepostavuosti, a tolpa ga napade, toraj mora rabiti silo. Res je, da so morili, a varovali sebe in postavo, žal jim je, ker imajo srce v prsih. Ti niso postavo prekoračili, pač pa ubogali. Zagotavljal je, da bo zatoženi groznega zločina umora oni, kteri niso druzega Btorili nego svojo ,,sveto dolžnost". Tako je pel plačani odvetnik od kapitalistov. Katarina Weseubrun iz Harwood je bila prva priča na korist bričem. Rekla je, da so se štrajkarji slabo obnašali predno so odkorakali v Lattimer, imeli velike gorjače in pretili. Nek štrajkar je svetoval da naj moža, kteri ni hotel v Lattimer marčati, ubijejo. Priznala je, da je uje mož že 19 let v službi pri Pardee in Co. Rekla je, da stanuje v soseščini z ljudmi že tri leta, kteri bo z gorjačami marčali, a ni mogla nijednega imenovati. Rekla je tudi, da so imeli po šest Čevljev dolge in pol čevlja debele gorjače. Žena zna samo angleški in je vedela kaj eo govorili med seboj Slovaki, Nemci in Poljaki. Reza Glase, ktere mož dela že več let za McAdro & Co., je pripovedovala kar je moža povedala. ; Okrajni pravdnik je ugovarjal temu, kar je žena z možem govorila ne spada v pravdo in se upiral ker zagovorniki tudi niso dopustili, da bi obtežilne priče povedale kaj so čule. A ,,nepristranski" sodnik je zopet pravo spoznal odvetnikom, a ne pravdniku. Povedala je, da je možu povedala, da so jej štrajkarji pohodili sočivje in rekla, da so imeli revolverje, ter na nekega fanta streljali. Ljudje so bili v veliki bojazni pred štrajkarji. Dne 22. febr. Zagovorniki zato-žencev so najeli res lepe priče v obrambo morilcev, vsi so skoraj ,,bosi" v službi premogarskih baronov ali pa babure, ktere pripovedujejo kaj so čule od druzih pripovedovati. Vse gre nato, da bi dokazali, da eo bili briči napadeni in v smrtni nevarnosti ter v silobranu rabili orožje. Priče je pa tu mogoče za vsako stvar dobiti, ako je le denar pri rokah in tega ne štedijo premogarski baroni, samo da svetu dokažejo da smejo štrajkujoče delavce postre-liti, ako ne delajo za ceno, ktero „gospodje" določijo. Žena James Edmonson je pripovedovala kako so se štrajkarji bližali njenej hiši in zapodili nje moža in nje brata v gojzd. Nje moža so štrajkarji napadli, a ko je ona kamen pobrala, bežali. Zena in nje mož seveda zagotavljata, da so bili štrajkarji oboroženi z revolverji, železnimi in lesenimi drogovi, kladivi. (Mogoče celo s kanoni. Stavec). 831etua žena je rekla da so se štrajkarji zelo divje obnašali. Nek „Hun" je celo rekel, da bode Amerika v štirih letih magjarska. To je vzbudilo občen smeh, ker ni druzega nego babje klepetanje. Ta Magjar je celo za njo vrgel kamen in tega (ravno istega?!) je baba prinesla k sodniji v dokaz. Mihael Angostino, Margarita Regu-si, Suzana Mismey in Marv O'Don-nell so videle, kako so štrajkarji v v Harwood ljudi iz hiš segnali iti vrata zaprli, ko so prestrašeni bežali v gojzd. William Gerlach, de iuvodja v Cranberry premogokopu je opisoval dejanja štrajkarjev dne 10. sept. zelo na široko in „grozno" kaj pa, da so bili vsi oboroženi. Babe Kristina Staak in Josipina Carnosa so videli štrajkarje oborožene, jedna je celo zagotavljala, da so nekteri imeli po 6 čevljev dolge in ti palcev v premeru debele kole (torej skoraj cele hoje!). Jakob Bager, dosluženec iz meščanske vojne je videl kako so štrajkarji usiljevali v hiše in ljudi vun podili, a ko so prišli oboroženi možje vsi bežali, ti oboroženi možje so pa bili šerif Martin in deputiji. Dne 23. febr. Mislim, da se v no-benej sodnej dvorani, kjer so na dnevnem redu zatožbe na umor, ne uganjajo take burke in komedije kakor uprav v tej pravdi. „Elegaut-ue dame", namazane z raznimi dišavami hodijo sedaj poslušati pravdo, ko so olajševalne priče na sporedu. Te gospice koketirajo z mo-rilnimi pobalini, nakterih rokah je kri delavcev, — siromakov, na vesti imajo usmrtene, pohabljene, vdove in sirote, ali ti pobalini so klika kapitala. Tudi danes so pričaie babe, kterih možje delajo za premo-garske barone in možje udani hlin-ci kapitala. Zene Annie Graber, Mary O'Don-nell, Susana Mumie in Mary Ra-gouse so tako neumno blebetale, da so se jej smijali sodniki, zagovorniki in porotniki. Povedale so, da so njih možje in sinovi bežali že v gojzd, ko so samo čuli, da bodo štrajkarji prišli. (Gotovo so krvosezi ali brezdušni priganjači.) Vse so povedale, da že več let stanujejo v soseščini z štrajkujočimi in videle, te oborožene z revolverji in drogovi, a glejte čudo, nijednega niso mogle imenovati. Na vprašanje pravdnika koliko je star sin gospe Mummie, je povedala, da 20 let in ta se skril pred štrajkarji. Povedala, da nje mož dela že 15 let za Pardee & Co. Ni mogla reči, da so štrajkarji usi-lili y nje hišo, ker je imela zaprte duri, tudi ni mogla reči, da bi iih videla udreti v kako drugo hišo. Delovodja Gerlah, kteri že več let dela za Pardee &. Co., je moral priznati, daje skozi vrste štrajkarjev korakal in nihče mu ni nič ža-lega storil, pač pa so štrajkarji za-branili iti na delo drugim. Mihael Brennan, Winner in J^&u-be so povedali, da fica štrajkarji niso pustili iti na delo v Pardeeov rov. Laube je tudi priznal, da je nosil revolver pri sebi, ako bi ga štrajkarji nadlegovali. loletni Lawrence Ermold je povedal, da ga je eden štrajkaijev pretepel, ali njegov oče in dva druga štrajkarja sta ga oprostila. Hillhouse, „bos" je vedel mnogo povedati o nasilstvu štrajkarjev, a naposled priznal, da ga ni nihče nadlegoval, ko je skozi njih vrste korakal. John Shavells je povedal, da je dne 8. sept. videl mnogo štrajkarjev zbranih v Hazletonu, kteri so bili oboroženi z gorjačami, a na popelje šerifa so se mirno razšli. Ana Kreht je bila zelo v bojazni, ko je čula, da pridejo štrajkarji, zato svetovala nje možu, da naj se v gojzd skrije, kar si ni pustil dvakrat reči. Mož te žene je že več lot v službi pri Pardee & Co. Jakob H. Williams v službi pri Pradee & Co., A. Deremer in žena Carrie Haas so izpovedali, da so štrajkarji razsajali. Thomas Black, poslovodja j ri Pradee & Co. je vedel povedati, da je šerif Martin med potjo med Harwood v Lattimer nalepil 20 okli-cev in istega več štrajkarjem preči-tal. Priča je dne 10. sept. štrajkarje svaril korakati v Lattimer ter rekel, da bodo kroglje žvižgale, a ti so se mu smijale. Dne 24. febr. Danes so priče kar na debelo bile zaslišane. Zagovorniki so privlekli ljudi raznih stanov in narodnosti, kteri so pa le govorile o dnevih 2., 3. in S. sept., o 10. ni nihče govoril. Najbolj važni priči „bos" Beach in ključavničar Snyder sta bila najbolj važni priči, a zelo sta jo zavozila. Kar sta govorila nista prav nič sama videla, temveč le čula od J^ruzih, nikogar nista videla, da bi kaj hudega prouzroči 1. Vsi drugi: superintendent^ klerki, kurilci itd., so pa le o druzih dnevih govorili, a ne od osodepolnega dne 10. sept. Dne 25. febr. Danes zjutraj ni bilo obravnave, ker je porotnik A. \V. Washburn zbolel, ali popolu-dne mu je bilo bolje. Priče so tudi ta dan govorile o dnevih pred 10. sept., pravdnik je ugovarjal takim izpovedam, ker se ne tičejo iz za dueva zločina, ali sodnik je to dopustil, zato jih ne navajamo, nekdo je celo pričal kaj videl teden dni preje. Protestautovski pastor C. H. Hurst je videl dne 10. sept. oborožene štrajkarje. Nekov Fiedler, izdelovalec smodk, je tudi videl štrajkarje oborožene, jednega je celo videl s puško oboroženega. A naposled moral povedati, da prodaja svoje smodke kompanijski proda-jaluici Pradee ov\ Edini slovenski^ zavod S m m. 109 Greenwich Street, New York posreduje listke za m in 1 j ( Parobrodue družbe: GENERALE T R A X S A T L ANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, B REM S KI LLOYD, HAM-BURŠKA DRUŽBA, ROTTE R D A M -NIE DE R L A N D LINE ITD. Ugodna vožnja do Milana 824, s francosko dužbo do Milaua $28.10. Brzoparniki ali drugi, kakor na željo in dogovor. Pošilja točilo iu vestno denar v staro domovino ceno in zauesljivo, dosedaj smo odposlali že skoraj milijon gold, avstr. velj. Pri večjih svotah iu menjavi priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne sloveus e posojilnice. Vsak Slovenec naj se na nas obrne, kervsakomu dubro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. Ne poslušajte; krivouosih agentov; nesprejmite transfer tiketov, ker ti Vas prodajajo drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oklepe; računajo $2.50 do S3 za dan, a ni kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali pismeno naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj« drugače. Pri nas govori vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 109 Greenwich Str. na koncu Carlisle Street! Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnico in konduktorju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva^rual- bloka div nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle kjer to pri našej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom ,,Gla^s'arodaV. Kdor.potuje naj bode previden, ker drugače ga žejrfcoli." ^ W ^ se priporoča v izdelovanje vseh del spadajoč v tiskarsko stroko kakor : pravil za društva, vabil, okrožnic, brošuri c, kart, zalepk, pismenega papirja itd. Vse delo ceno in lično napravljeno. Društvene knjižice (pravila) z vplačilnimi polarni, pivnim papirjem, v platno vezane, so naše specijaliteta. Uzorce na razpolaganje in naznanimo cene. W J JflCKETU, MICHIGAN VOLITE SOGLASNO GOSPODA v Red Jacketu. Mich Vsak Slovenec in Hrvat naj se udeleži volitve in odda svoj glas za notarja gospoda nico odkar je uvedena ustava. Kralj je gledal vojake, ko so defilirali, jutri bodo položili temeljni kamen za spomenik Karol Alberta. Humbert je govoril v kapitolu in poudarjal, da zveza Italije z Rimom ne more nikdar prejenjati. Pozneje je mnogo društev glavaega mesta in iz okolice po mestu marčalo. Vreme bilo krasno. Budapešt a, 4. marca. Državni zbor je danes odklonil predlog, da bi častitali italijanskej zbornici glede 501etne svečanosti italijanske ustave. M a d r i d, 4. marca. Policija je zaprla Italijana, kteri je pred mesecem pretil s palico ministerskemu predsedniku Sagasta. Opazovali so ga dalj časa in vedno se je potikal okolu atauovanja Sagaste. Mož je najbrže slaboumen. H o n k o n g, 4. marca. Vodje revolucije na Filipinab, ktere je pred kratkem španska vlada podkupila, da so vstajo izdali iu se sedaj tukaj nahajajo, so dobili od svojih prijateljev pozive, da se vrnejo v Manilo in pričuo vstajo na novo podpirati. Dunaj, 6. marca. Gautschjvo ministerstvo je dalo ostavko in grof Thun, bivši namestnik v Pragi bode sestavil novo miniaterstvo. Rim, 6. marca. Dvoboj med Felice Cavalottijem, radikalnim poslancem in grofom Ferrucio Maco-la, je danes opoludne jenjal z umorom. Grof Macola je Cavallottiu porinil meč skozi vrat in ta kmalu nato umrl. Povod dvoboju je časnikarska polemika. Pariz, (i. marca. V zamorskej pokrajini so misijonarje pod vodstvom Bonchampsa zamorci pomorili. Poverino. (Dalje.) In dogodil se je velik greh, nepričakovano, kar se zgodi v živ-Lien ju vsacega mladeniča: bela de-ca, okolu ktere je njegova moleča dufia predla pajčolan in žarke, je stopila v prah vsakdanjega življenja in postala ženska kakor druge. In ubogi mladenič se je hkrati videl pred praznim altarjem. Neoega večera, ko je šla na šeta-lišče, na sveži zrak, je poleg nje tudi nek mož korakal. Bil je zagorelega lica in ljudje so pripovedovali, da je nje stričnik, kteri se je dalj časa potikal po daljnem morju. Borromeo je bil lep in imel nekaj usmiljenja na sebi, kakor bogati ljudje, kteri so si sveati svoje dobrote. Gaetano ga jt *:rtil od prvega pogleda. In on je videl kako je zaupljivo svojo roko dala v njegovo in sladko proti njemu kramljala. In oba je videl iti v hišo nje očeta. Pulil se je za lase vsled bolečine in omotice. Sedaj naenkrat, ko je videl moža poleg nje in se jej celo dopade, vzbudile so se v njem vroči, blazui občutki za njo. Sedaj hkrati mu je postalo marsikaj jasno, kar mu je bilo preje nejasno. „Gotovo je nje ženiu", je rekel proti služabniku. Beppo je prikimal. „Ravno sedaj sta na oklicu, potem se bodeta poročila in odpotovala". Na oklicu sta! Zakaj ga bode vzela? Kaj pa je za njo storil? Jeli za ujo glad trpel in se zaradi nje odrekel domovju kakor on? Jeli iežal noč in dan na preži pred nje pragom, da je nje senco pozdravil, kadar je privzdiguila zagrinjalo nje okna? Ali ni bil zaradi nje v nevarnosti da ga Carabinieri (laški orožniki) vlove kot potikalca, tamo da je mogel biti v njenej bližini, na njo misliti, po njej hrepeneti in o njej sanjati? O ta malomaren navaden človek, kteri je mislil, dm jo ljubi brez žrtvovanja in je kar jednoetavno užival, ko je drugi vsled udanosli in oboževanja skoraj do smrti lakoto trpel. Ako bi bil bogat mož in imel imenitne sorodnike, potem bi jo tudi smel snubiti. Ln vroča kri je m v glavo. Kako bi itro zadobiti mnogo de-bi kakemu bogatemu življenje? Ha, ha, to bi Slo! Ali potem bi še vedno ostal oni tekmec! Tekmec! Ali naj bi ob jednem dva zločina nakopal na svojo dušo? In potem ako bi to tudi storil, ako bi svoje duše zveličanje za njo prodal, potem bi ga ona niti ne maral. Hahahal Kmetje iz Kal tern so dospeli gori. Razpeli so svoje šotore po gorskih travnikih in pričeli svoje poletno taborišče po starodavni šegi, pod prostim nebom. Gaetano se jim je plašno umikal. Vse mu je bilo nadležno, kar bi ga oviralo ali motilo le na jedno samo bitje misliti, čutil jfi divljo moč v svojih prstih goreti, mirni kmetje z svojimi nabožnimi pesnimi na večer, so ga še bolj užaljevali. To nežno petje mož in žensk, ta-borečih okolu njih ognjev, je lepo odmevalo po dobro vonečih travnikih, Gaetanu je pa Blikalo podobo njegove mrtve samote, še bolj razločno. In bil je tako skromen! Saj ni zahteval nič več nego, da bi smel pred njemu sveto podobo klečati na kolenih. Ali še ta skromna sreča naj mu bode oropana. Te mehke nežne pesmi! Vrgel se je na vlažno sparjeno zemljo in njegovo glavo stisnil v mah. Travo je grizel z svojimi belimi gladnimi zobmi. In potem je zopet čutil vroče tresenje v njegovih vpirajo-čih rokah. Mož vedno išče svojo mater v ženski. Gaetano je bolehal vsled hrepenenja po mehkih, pomi-rjajo-čih rokah, po robu obleke, na kte-rega bi smel pustiti njegovo prvo solzo. In ker je bil tako divji in sprijen, tako nepriljubljen in šču-van, si je zbral najbolj nežno, naj-čistejo, najpriljubljeno in varovano. Najbolj svetlo, on pa teman. ,,Ti ne smeš postati njegova, njegova od tatu", je vzdihnil, „kteri je sem prišel, da te ukrade". Ko je meBec v avgustu krasno obseval dobra voneče travnike in gledal na siromaštvo in bogastvo sveta, zapustil svoje skrivališče in se pribižal ujenej hiši. Zopet je tu čepel. Proti jutru je prišel Beppo iz hiše, v roki je imel svetilnico in ko-rokal proti hlevu. Gaetauove oči so pričele žareti. Kdo bode odpotoval? Mogoče on? Šel je okolu hleva iu poslušal. Beppo je krmil konje in voz potegnil iz kolnice. Gaetano je pomolil svoj upali obraz skozi razkol naslonjenih durih. ,,Ali se Borroneo odpelje?". Služabnik se je vstrašil, potem zaklel nad usilnikom, ter rekel : „In ako tudi, kaj tebi mari, postopač?" Več Gaetano ni hotel vedeti. Hri-pav glas veselja je izrekel in hkrati zginol v jutranjem mraku. Jezdec ali yoznik je od tu potreboval blizo dve ure, da je dospel do ceželne ceste, ktera je po navpičnih serpentinah vodila navzdol. Voznik si ni mogel zbrati druzega pota, nego tega, ker se je cesta proti drugej strani kmalu tako zožila, da je bila samo še za jezdeca dobra. Gaetano je pospešil svoje korake. Ako je pri prvem ovinku pustil mimo voziti Borroneo, potem je bil on gospod nad njegovim življenjem in smrtjo. (Konec prihodnjič.) Naše čitalce opozorujemo na objavo ljubljauske hranilnice, ktera daje še vedno po 4 odstotke obresti in je najbolj siguren zavod. V osmih ietih je bilo vloženih pet milijonov, kar gotovo znamenuje veliko zaupanje. Ta hranilnica ima 100.000 rezervnega zaklada in je v slovenskih rokah. Mi smo že lepe novce roiakom poslali v IjuHjansko hranilnico in smo še pripravljeni to storiti. Tam se ni bati ne krize, ne kraha, ne majanja. Svoji k svojim! Mi radi posredujemo v tej zadevi. Vsak hranilec dobi vložno knjižico! Drobnosti. KOLEDAR za leto 1898. je razprodan. Lepo se zahvalimo vsem onim, kteri so se potrudili s prodajo, ali pa agitirali pri rojakih. 1400 prodanih Koledarjev v tako kratkem času pa tudi svedoči, da rojaki tudi tukaj ljubijo domače berilo, svedoči pa tudi, da je Koledar bil izvrsten. To nam pa daje tudi pogum, da bodemo za drugo leto vsebino razširili in podali de vse kaj boljšega. Na razpolago imamo že sedaj izvrstno gradivo od 1......m flLiKiiiiBiS^H ■ spretnega pripovedovalca. Nič nazaj, le naprej je naše geslo. * * * V staro domovino so se podali: John Lakner v Kostanjevico in Andrej Mišic v Bloke, oba iz Elyria, Colo.; John Lovšin iz Clevelanda, O., v Sodršico; Anton Resman, Anton Janez in Anton Mikulič, vsi iz Memphis, Tenn., v Oabar; Frank Zbašnik v Oabar in Jožef Mlakar v Prezid, oba iz Garrison, Tex. ; Anton Sterle iz Ely, Minn., na Ig. ; Jožef Vodopivec iz Thomas, W. Va., v Leskovec; Anton Erjavec iz Jenny Lind, Ark., v Mirno peč; Jožef Lavič v Loški potok in Jakob Poje v Drago, oba iz Helena, Ark. ; Frank Lipovec iz Shephard, Tex., v Travnik; Jurij Knaus iz Memphisa, Tenn., v Travnik; Audrej Martinak iz Horr, Mont., na Rakek. * * * Demonstracija v Ljubljani. V nedeljo 20. febr. predpo-ludne je dobila ,,Edinost" iz Ljubljane nastopno brzojavko: Tu se vrše ogromne demonstracije proti Nemcem. Do pet tisoč ljudstva poje pred kazino slovanske pesmi. Zupana Hribarja aklami-rajo delavci. Pred magistratom zahtevajo delavci občno volilno pravico za občinski svet. Slovenske dame nastopajo s trobojnicami. Nastopi „Karnjolcev4< so menda preprečeni sedaj. Popoludne pa nastopno: Danes dopoludne od 11. do 1. ure so bile demonstracije. Na kongresnem trgu, kjer stoji nemški kazino zlasti pa v ,,Zvezdi", zbralo se je do pet tisoč Slovencev, največ delavcev; ti poslednji so hoteli že naprej preprečiti nemške provo-kacije, ki so se te dni skoraj dan na dan vršile zlasti od strani predrznih nemških buršev. Tudi je bila govorica razširjena, da ta dan pridejo „Karnijolcein" na pomoč štajerski burši. Množicam je branila uhod v „Zvezdou vsa mestna policija, a ni mogla veliko opraviti. Nastalo je vrvenje, iz katerega so se čuli gromoviti „živio" vsaki hip. Burši so se postavili za okna ka-zinake restavracije, drugi kazinotje pa so zijala pasli iz oken vsega poslopja, med njimi seveda tudi ž >n-ske. To je razburilo delavce še bolj, da so se krohotom obračali proti nemškutarjem. Pri pnrtalu kazina se je nastavila pest nem-škutarske elite, dobro vedoča, da jo ščiti policija. Župan Hribar, ki je bil ves čas na lici mesta, se je baje zastouj trudil, da bi pregovoril Nemce, naj se ne eksponujejo.nalašč. To je delavce moralo užigati, a vendar se niso dali zavesti v izgrede. Odkod je priletel kamen, ki je razdrobil veliko šipo kazinske kavarne, se ne vfe. Redarji so po-lovili nekaj fantičev, a jih zopet izpustili, ker se jim ni moglo dokazati nič hudega. Kakih o oseb, ki so bile preglasne, je policija areto-vala. Drugače seje demonstrovalo z ,,živeli Slovenci", proč z uemšku-tarji" in z brlizganjem. Ko je odzvonilo poludne, mislilo se je, da se množice radovoljno razidejo. To se pa ni zgodilo. Zato je nagovarjal župan še posebno od skupine do skupine, naj zapuste ,,Zvezdo". — Toda delavci se niso ganili, dokler ni prišla žandarme-rija z bajoneti. Mej velikim šumom seje potem razhajala množica. Po nekih ulicah so delavci nekega nemškutarčka za šalo podili, da se je moral skriti za vrata slovenske hiše. Vse kaže, da so slovenski delavci hoteli pokazati Nemcem, naj se zadovoljijo s tem, kolikor so doelej izzivali, kajti več in dalje tega tudi potrpežljivi Slovenci ne morejo prenašati. Umrli. V Ljubljani je umrl 14. febr. po kratki bolezni g. Fran Kokalj, učitelj na II. mestni deški šoli. — V Mariboru sta umrla upokojeni podpolkovnik Andrej pl. Slivnik, kateri je dolgo let službo-vatpri našem kranjskem pešpolku, in rodoljubni mariborski trgovec in posestnik Martin Berdajs. N. v m p. ! Umrl je v Celji dne 13. febr. g. c. in kr. major Andrej Karlin v 70. letu svoje dobe. Bil je tih in miren značaj, ki je ljubil svoj rod, a radi posebnih okolnosti ni stopal v javnost. Blag mu spomin. V G r a d c u je 17. febr. ob 9. uri zjutraj po kratki, a mučni bolezni preminol drd. med. Anton Vojska vsled zastrupljenja krvi. Bodi mu lahka domača zemlja! * * * Novo vojaško bolnico pričue v Ljubljani graditi prihodnjo jesen vojaški erar, staro poškodovano poslopje pa opustiti, podreti ter prostor prodati. * * * Ogenj je nastal 18. febr. na do-sedaj neznan način požar v črni vasi. Gorel je pod in šupa posestnika Frančiška Cotmana v Črni vasi št. 27. Požarna bramba na Barju je bila kmalu na mestu požara in po dolgem, trudapolnem delu se jej posrečilo ogenj pogasiti. Situvacija je bila kritična, ker so stala v najhližji bližini druga gospodarska poslopja s slamo krita. Poleg gorečega poda postavljeni hlev se je že užigal, a ugasil seje pravočasno; rešil se je tudi komaj 15 korakov oddaljeni kozolec. Gospodar, kateri je hotel oteti vozove iz goreče šupe, opekel se je na rokah in na obrazu. Nad podom je bilo blizu 200 stotov mrve, katera se je deloma ohranila — seveda, da ne bode več dobra za krmo. Zgoreli pod.bil je zavarovan za 350 gld.j vsa poslopja pa za skupen znesek 1600 gld. — V teku 11 mesecev, kar je ustanovljena požarna bramba na Barji, je to tretji požar; gotov dokaz, da je to društvo potrebno. Požar. 23. jan. je pustila kaj-žtfica Marija Jordan iz Loke pri Brusnicah svojega Bletnega sina samega doma ter šla k nauku v Št Jeruej. Deček pa je iztakuil užiga-lice, šel pod kozolec ter ga zažgal. Škode je nad 100 gld. — 25. jan. je nastal ob 1. uri ponoči v hiši kajža- in dovtipen mož. zemlja 1 Bodi mu lahka (Brzojav iz Willkpshare, sklepu lista.) Pa., ob Šerif Martin iu njegovi briči so spoznani nekrivim. Konec je velike komedije. Več prihodnjič. Štajerske novice. Dne jan. začel je goreti v Širjah pri Zi-danemmostu gozd g. Alberta Dom-mesa ter uuičil cela 2 orala. — V Dobrni snažil je dne 4. febr. mizar in posestnik Janez Pintar sadno dTevje, pri tem padel tako nesrečno raz drevesa, da je drugi dan umrl. — Zgorelo je dne 2 febr. v Borovju pri Orešnjicah poslopje Janezu Pod-goršeku. Zažgal je otrok, ko so domačini v vinogradu delali. — V nekem graškem hotelu nameraval se je dne 9. febr. trgovski sin iz Po-ličan Viktor Belag usmrtiti. Z revolverjem strelil si je trikrat v prša, vendar so ga še odvedli živega v bolnico, * * * V vrbskem jezeru je bil najden zdravnik dr. Ellikan, doma iz Strassburga v Alzaciji. Javili smo že, da je bil pri drsanju izginil pod ledom, ker se mu je vdrio, le klobuk njegov ostal je še na vrhu leda. Ponesrečenec bil je zavarovan za ogromno svoto in treba je bilo mrtveca najti, da se izkaže njegova smrt. V to svrho poklicani so bili trije potapljavci. Ob 10. uri 17 minut so bile vse priprave na mestu. C. in kr. po-tapljavec I. razreda na ladiji ,,Dal-mat" v Pulju je šel najprej pod vodo m ostal ondi 14 minut. V drugič vporabil se je na ledu nahajajoči sedynamo-atroj. Potaplja-vec se je preskrbel z električno evetilnico in hajdi zopet pod vodo. Komaj je preteklo šest minut, že je dal znamenje, da je truplo našel, vemo Vam pa še drugo : Te dni smo Moral je še dvakrat potopiti za kake dobili od Petri njske sodni-2 ali 3 minute in ob 11. uri 4 mi- J6 ua Hrvatskem in od višjega nute je bilo truplo, ki je bilo le na ba,\ske,ga st^Ia J Zagrebu kaj lepo čelu poškodovano, iz vode. Pri mrtvecu so našli desetak, 50 kr. drobiža, zlato uro z verižico, kakor m^ga na svojepunčike, v trinajstem l^tu na svoj-ga najljubšega bratranca, v osemnajstem letu na romantičen zakon, z enaindvajseti mi leti misli le na svujMora otroka, v pet-inrrid^setem letu je vsa obupana rali prvega sivega lasu, v štiride* a^tem se žalosti radi svojih gub, v petdesetem premišlja prot^klost, 8 š-*std sitimi leti se zanima le za s oje vnuke. Rojakom v Pittsburgu in ofe -lici uaznanjam, da imam še nek j KOLEDARJEV „Glas Narodov" zaloge na razpolago. Sezite še po t^h, da mi jih ne bode potreba g. uredniku nazaj pošiljati. Pozdrav vsem rojakom. IG. DERGANZ, 11 Prospect Str., Allegheny, Pa. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.85 100 gld. avstr. veljave, pii-dejati je še 20 centov za poštnim ker mora biti denarna pošiijatev registrirana. Gospodu pošiljalcu lista ,,The Rocky Mountain News" naznanjamo, da smo ga prejeli in čitali go-ropadno laž, ktero sam pisalec ne vrjame, da pride na naselbino 500 hrvatskih družin, vemo pa tudi, na kak način so se oni naslikali. Po- tudi veliko pisem. Prepeljali so mrtveca v njegov rojstni kraj. * * * Samoumor radi tašče. V Pohorji na Češkem se je zastrupila svedočbo od ,, plemen i tega" koloni-zatorja hrvatske naselbine, da je bil tam obsojen pred sedmimi leti zaradi g o j z d n e tatvine in t elesne poškodbe (z revolverjem) občinskega logarja, ko je K. branil svoj plen, na jedno leto ječe i n u b e g e 1 v A rti e r i k o. D o m a j e o ž e n j e u, t u\k a j tudi. Toraj vsi oni mogotci pa Daj 261etna soproga J. Dvoračeka, ker yedo: ,.Povej mi s kom se bratiš in jo je tašča, katera ie živela zadniih i shaJaž l3ot~m fl kd" si"-_ „ pet mesecev pri njej, vedno pri soprogu Črnila, tako da je bil večen prepir v hiši. Ženo je zlasti bolelo, ko je videla, da soprog vedno le svoji materi veruje. Ko je nastal pred kratkim zopet hud prepir, raz- KJE JE? JOŽE MULL, nad dve leti je že minolo odkar je šel iz Allegheny, Pa., a za dolg v gotovem denarju -$15.65 se ne zmeni nič. Njegov naslov naj se blagovoli poslati: Ma- rice Jožefe Lavrenčič v Mirni ogenj. stopila Je "e8r^nica štiri škatlje . Lavrinčevi je zgorela hiša. hlev iu *** ^ Potem t0 ™do T™ Hill I^LITpT ' a sosedje so imeli še škodo. Antonu Ko- Stopila je v sobo z besedami: „Se-daj Vam ne bom več napoti 1" objela malem času S 1 o v e □ s k mlatilnica. veliko večjo lencu je zgorela hiša, hlev, mlatil- Otroka ter v niča. svinjak, kozolec in vsi pridel- Umria" 0 taščeI ki; Antoniji Kramarjevi je zgorel hlev, mlatilnica in pridelki, Francu Strahu pa svinjak, hlev, mlatilnica in krma. Skupne škode imajo pogorelci 4700 gld., a zavarovani so bili samo le za 2000 gld. Ogenj so udušili gasilci iz Trebnjega. Požar. Iz Logatca se poroča „S1. Nar.": Dne 17. febr. ob 9. uri dopoludne se je vnelo pod streho hleva posestnika in klobučarja Fr. Urbasa v Zg. Logatcu št. 45. Škode je za 1800 gld., zavarovan pa je bil pogorelec le za 1200 gld. * * mecen za Nesreče. V Lescah je posestnik Anton Soklič padel v pijanosti v svojem hlevu pod konja, kateri ga je z nogo udaril po glavi tako, da je Soklič vsled dobljeoe rane umrl. — V Hotemažah v kranjskem okraju je padla 61etna hči mlinarja Simona Narobeta v potok in utonila. * * * Ponesrečil je dne 11. febr. 311etni Janez Bernik od Sv. Barbare v kranjskem okraju. Hotel je posekati bukev, katera je nanj padla io ga ubila. * * « Ponesrečil je, dne 18. febr Roparski umor na Dunaju. Na Dunaju se je dogodil 15. febr. opoludne nečuven umor. Trgovski pomočnik Ivan Mayer, kateri je životaril brez službe, je umoril ženo svojega dobrotnika, Ano Wlezek ter odnesel hranilnično knjižico z 210 gld. 50 kr. in 36 gld., v gotovini. Karol Wlezek, soprog Ane Wlezek, je bil nabiralec naročnikov za neko knjigarno in kot tak je pomogel tudi Mayerju iz zadrege, dal mu je često kaj zaslužka ter mu kupil novo obleko ; sploh ga je izdatno podpiral. Toda nevr-jetno moralno pokvarjeni človek mu je poplačal vse dobrote s tem, da mu je ubil ženo in odnesel denar. Roparja so zaprli, še predno se je izvedel njegov čin. Napil se je skoro do onemoglosti ter v svoji pijanosti po gostilnah razgrajal. Ker je priznal, da je Karol Mayer ter je bilo znano, da jo vzel od doma utež nek 9 stare ure, s katero je ženo ubil, in katero je pustil poleg nje, ker -d našli tudi hranilno Hill. Allegheny, Pa. Mlad mizar, kteri razume delo pri hišni opravi iu je doma iz ljubljanske okolice dobi delo pri r L. PETKOVSEK, 20 Briel Ave., Natchez, Miss. Pisma j naj se pošljej o v nemškem ali angleškem jeziku. KJE JE? FRANC PRIJATELJ, doma iz Slaučnega vrba, blizo sv. Trojice župnija Skocijan na Dolenjskem. Pred 4 leti je bil v Clevelandu, O., in odšel v Joliet, III. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Avguštinu M i k o-liču, 718 Hamilton Str., Cleveland, O. (2—1) Kje je? MATIJA ZIME RMAN, dne 1. junija 1897 je odšel iz South Chicane z Mat. Zepuharjem. Njpgov naslov ali bivališče naj se blagovoli naznaniti bratu : Jožefu Z i m e r m a-n u, 9166 Harbor Ave, South Chicago, 111. (1—3) Francoska parobrodna dražba knjigo pri njem, je on morilec. bilo je jasno, da Ljubljano. Veletržec iu častni 11 Lukovice, Jakob Avbelj. znan v meščan ljubljanski, gosp. Josip (Jq. t usodnem okraji kot bivši dostav-rup iz Reke, zgradil je preteklo leto glavarstva z imenom na Rimski cesti v Ljubljani dvoje ski Jaka"— ker je bil doma trinadstropnih poslopij, v katerih !na na4* lii*govico. Opo- ho za kacih 70 strank primernih jIodae Je Prav vesei v brdski stanovanj z nizko najemščino na razpolago, na vrtu stare bolnice pa ! grajščinski gozd — stal je nižje namerava imenovani zgraditi tudi dvoje večjih poslopij za podobne namene. Gosp. Gorup je s tem načrtom pritekel po draginji tlačenim ljubljanskim prebivalcem in raznim stanovom ob pravem času za kar mu gre goto na pomoč, hvala. les sekat, kar ga v mali dolini, zadene padajoči gaber, kateremu se je hotel umakniti, s tako silo, da je na čaestu izdihnil. Bil je poznat izvrsten lovec, in marsikateri nimrfd, ki je hodil svoječasno na Io InfluencavRimu. V Rimu Tr Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - l.VVSBRlK (Avstria). gospodari influenca. Zbolelo je že Parniki odpljujejo vsako soboto 63.000 ljudij, mej starih in otrok. njimi največ Dve luni Neki hamburški zvezdogled je baje „iznašel" da 30. julija se nam pokaže na nebu še jedaa luna; druga je še jedenkrat tako oddaljena od aemlje ko prva. — Bomo pač videli! Na kaj ionske mi s »VGri žensk ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton Street. La Normandie ,, La Navarre ,, La Bourgogne La Bretagne ,, La Gascogae ,, La Navarre ,, La Normandie La Bourgogue , La Touraine , Glavna agencija 16. 23. 30. 9. 16. 23. 30. 7. 14, a Zjed. dz marca, marca, aprila.' aprila, aprila, aprila, aprila, maja. in Canado: 3 BOWLING YOR1 Slovenci! Ako pošljete de-D|M t staro domovino, želite koga dobiti, ali potujete doma, obr-se na F. Sakser v doktoj; Ikrna, tu mu je potnagal ter dal nasvete zastonj. Ako doktor Ham spoz.ia. da kaka bolezen ni ozdravljiva, odpre tako- r.-koč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je b >luikom,kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj i-kali pomoči pri kakem drugem zd ravniku zaradi svoje bolezni, ali :li iz kake bolnišnice odpuščeni k t neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Harau. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu. Z«;v ivila dr. Hama se ne dobe i k j. r 13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr. G.IVAM JP®« sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoba se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor M lanjil Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških Poštena postrežba in jamstvo za j vseučiliščih vBe-robo je moje geslo. Monakovem, V 1 • 1 XI • - Yorku, Phi- Za obilo naročbe se priporočam iadelfiji itd. itd. z vsem poštovanjem: S9- Jakob Stonich, R. HADlSoV STR KRT. ke, ženske in deca : liisuo in knliiuj-sLo oprayo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo r k te rej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekaj»r.o meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke m vse črte io vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. gmr Kot ageut'parobroduih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte fcmacina ! rh£ STANDARD GEM RliLLEH ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 3U0 komadov. Vsako dete zna igrati. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi uajtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bqeatim znan-jemln skušnjami postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali Brcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžea skih bolez i h itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojakajDra. Gjura Ivana Poheka. On je na e čas si omisliti ta instrument. W v WW** ne pesmi, valčeke, t»"lke. škotsl-o itd Izvrstno spr< m jev:i-nje za petje. Naše orgije so lepo delo iu >'lo kras v hiši. p„. polne orglic. kt«,e igrajo 300"komadov, o veljajo le $6. Sedaj Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo n instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tise*e nrin, znalnih pisem. ' Wseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, d<;bil. ravno tale je, kakor popisan. Provzroča, da dtk^ta plešejo, Sim. Novak. * Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justau. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bf dobil _ , Rud. Pechauer Toplo priporočam orgau vsem prijateljem godbe. Tom Klane V mojo prodajalno vabi kupee. Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Ysi ga ljubijo. John Zoblich Naslon STANDARD MANUFACTURING CO | P 0.B«jp5. l^^SBmi 45 Ve»«y Street, »ewY®rit. M T m . . - , . . t Dr. G. IVAN POHEK, I a godbem mstru- ^ i. « » me nt je nedosegljiv in n aj popolnejši avtomat. Ni potrga ni-kakega znanja muzi- ke. Vsakdo zaraore nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatis .Toj"mu na njem igr iti cerkve- rojaku in bratu, po krvi in rodu. sipertn m o i m si^o^bzLnzLO Dr. G. IVAN POHEK, KANSAS CITW J Or, G. I VAN rOIJBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok : v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem Bvoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Cor. 6th & Minnesota Ave i • -in ■