,dr .cbss o i. 5a « ji> c
Posamezna številka 1.25 Din.
Poštnina olačana v gotovini. *. rf; chu o 4 c u :	Posamezna	stevUKa	1.^5	Uin.
" L__ i" <      ——--------—   W    ------------
HOQ thf ts»v: on:-. -£* >vs- tu* #in$v .&/■ >v h -cfe:: ., v . ^ ^; ffir
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 13 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 45.	Sobota 1. junija 1929.	Leto IV.
Angleške volitve.
Velik porast glasov angleške delavske stranke.
Do trenutka, ko to pišemo, ni še natančno znan izid angleških volitev. Vendar je že iz dosedaj znanih volilnih rezultatov v nekaterih volilnih okrajih razvidno, da je število glasov za delavsko stranko v velikem porastu. Prvo štetje glasov iz petih volilnih okrajev izkazuje naslednje rezultate: konservativci izgubili pet mandatov, laboristi pridobili štiri, liberalci enega izgubili in enega pridobili. Delavska stranka pridobiva povsod na glasovih, z liberalno stranko ima povsod večino glasov, vendar ohranjujejo konservativci vsled angl. večinskega volil, sistema več mandatov, nego bi jim faktično pripadalo. V enem od teh volilnih okrajev so n. pr. laboristi in liberalci ihte-
li skupno 17.000 glasov, konservativci pa 15.000, mandat je pa vendar pripadel konservativcem! Glasovalo je skupno 77% volilcev, žene so v večini, zlasti one, ki so po novem volilnem zakonu dobile volilno pravico, so se skoro korporativno udeležile volitev in tako pomnožile za en cel milijon večino ženskih aktivnih volilcev nad moškimi.
Med znanimi laborističnimi voditelji je med drugimi izvoljen tudi so-drug Henderson, ki je bil v bivšem Macdonaldovem kabinetu notranji minister.
Angleška delavska stranka je na pohodu in zavedni svet spremlja navdušen njene uspehe!
Pomen amerikanskega kapitala.
Ameriške Zedinjene države so danes svetovni faktor, ki odloča v vseh gospodarskih! in logično tudi v političnih vprašanjih. V razpravi je v Parizu odplačevanje^ reparacij, vprašanje vojne in miru. Zaradi tega je jako zanimivo poznati zlasti gospodarski vpliv Zedinjenih držav na ostalem svetu. Amerika v tem pogledu sicer nima statistike, razen za one denarne operacije, ki sodeluje pri njih! država ali prevzema moralno odgovornost s, tem, da dovoli javnost dotičnih papirjev.
V letu 1927. so Amerikanci kupili za 1593 milijonov dolarjev, leta 1928. pa za 1488 milijonov dolarjev inozemskih vrednostnih papirjev.
Amerikanci so prevzeli vrednostnih papirjev leta 1928. za 292.5 milijonov v Nemčiji, 65.5 v Italiji. 61 na Danskem, 29 na Švedskem, 26 na Ogrskem, 24.5 v Angliji; v ostalih evropskih državah! pa še za 141 milijonov dolarjev.
V drugih ameriških državah pa so Zedinjene države naložile 674.5 milijonov dolarjev.
To so naložbe kapitalij, nad katerimi imajo Zedinjene države pregled, dočim' so razne banke investirale v Evropi in drugod najmanj še 50 odstotkov navedenih zneskov.
Amerikanski kapitalisti nalagajo svoj denar v državnih posojilih, javnih: delih in napravah, zlasti pa v industrijskih papirjih. V javne namene gre le okoli 20% teh1 posojil, vse drugo, gre za odkupovanje rentabilnih industrij',	'	1	'
Odtok denarja iz Zedinjenih držav je povzročila nizka bančna obrestna mera, ki so jo uvedle banke zaradi preobilice kapitalij.
Po vladni statistiki je bilo v Evropi naloženega amerikanskega denarja nad 650 milijonov dolarjev v zadnjem letu, razen tega pridč k tem naložbam še do 300 milijonov privatnih bančnih naložb. Skupaj je torej investiranih v Evropi v letu 1928. nad 950 milijonov dolarjev posojil, oziroma Amerika je pokupila za ta znesek raznih vrednostnih papirjev. V naši valuti znaša to najmanj 36.5 milijard dinarjev investicijskega kapitala; leta 1927. pa še nekaj več.
Iz tega jasno sledi, da imajo svetovni karteli svojo opravičenost ter da bo1 v bodočih meddržavnih sporih odločal in diktiral svetovni kapitalizem še z večjo avtoriteto, kakor je odločal v bivši svetovni vojni.
Kapitalistom se zdi to vprašanje zato tako važno, ker mora na primer Nemčija, če hoče redno odplačevati vojne obveze, nuditi kot plačilo v velikem delu razne vrednostne listine. Vprašanje je, če bo Amerika hotela prevzeti zadostno število vrednostnih papirjev, ker računajo, da bi jih utegnila prevzeti le za okoli 200 milijonov.
Vprašanje reparacij je kompliciran problem, ker upnice nočejo ničesar popustiti, marveč kvečjemu podaljšati obroke odplačevanja. Celo vprašanje pa pomeni v bistvu le ko-lonižacijo Evrope.
rtisr
Nemška socijaina demokracija za republiko in demokracijo.
V	Magdeburgu se je vršil strankin zbor nemške socijalne demokracije. Ob tej priliki je delavstvo priredilo velikansko manifestacijo z obhodom in shodom. Državni kancler Miiller in pruski ministrski predsednik Wells sta govorila pri teh manifestacijah. Kancler je zlasti povdaril. da je socijaina demokracija preprečila, d'a se država ni razsula. Pozval je tudi manifestante, da mora delavstvo vztrajati v boju za zmago so-cijalizma.
Strankin predsednik Wells je imel daljši govor, v katerem, je objasnil nastop proti komunistom. Prej je bila stranka v opoziciji, danes pa jo je volja več kot ene tretjine naroda ustvarila kot najmočnejšo vladno stranko. Ta uspeh je ustvaril da-
našnji položaj. Vsaka stranka pa, ki je v vladi, mora nositi breme odgovornosti.
Wells je tudi izjavil glede repa-racijskih bremen, da mora Nemčija z njimi računati, ker jih noben strankin zbor ne more spraviti s sveta, čeprav se steka znatni del dela in produkcije namesto v splošno blagostanje lastne države desetletja v žepe reparacijskih upnikov. Odstranitev tega stanja se da doseči 'e potom delovanja socijalistične internacijo-uale.
Medi socijalnimi demokrati ni nikogar, ki bi ne želel čiste socijalno-demokratične vlade. Pa tudi mi vemo, da tiste stranke, s katerimi smo mi v koaliciji, nimajo interesa, da socijaina demokracija dosega politične
in gospodarske uspehe, torej tudi ne ; na uspešnem delovanju vlade, ki jo vodijo socijalni demokrati.	j
Vemo tudi, da so poizkušale stran- 1 ke, s katerimi smo v vladi, zaradi težkega finančnega položaja vprizo-riti gonjo tako proti finančni kakor tudi proti socijalni politiki. Zlasti so intrigirali proti podpori za nezaposlene.	j
Toda podpor za nezaposlene si , nemške strokovne organizacije in so- : cijalnodemokratična stranka ne dasta
jemati. Če smo v koaliciji z meščanskimi strankami, še to ne pomeni, da je razredni boj prenehal.
Govornik je še omenjal stremljenje meščanskih strank po diktaturi. Izjavil je, da bi imela pravico do diktature samo socijaina demokracija, ker le socijaina demokracija garantira tudi za povratek k demokraciji.
Kongres je govor Wellsa burno pozdravil ter izvolil Wellsa za predsednika kongresa.
Politika Francije proti Italiji.
Francoska diplomacija je ljubosumna na Italijo. Zato ima namen, da ustvari proti gobezdavi im.perija-listični politiki Italije zvezo vzhodnoevropskih državic. Francija ne mara, da bi Italija dobila vpliv v Sredozemskem morju, zaradi tega otežko-čuje vse akcije Italije. V Afriki podpira domačine proti Italiji, z ozirom na pogodbo med Anglijo in Italijo glede sueškega kanala je Francija izpodrinila vpliv Italije v Abesiniji. Istotako se Francija ne umakne iz Sirije, da Italija v Turčiji ne dobi prevelikega vpliva. Mnogo je pa Italija šama zakrivila, ker ravna netaktno s Švico, Nemčijo in tudi Avstrijo. Francija je pritegnila nemške banke v svoj delokrog ter sklenila mornarsko pogodbo z Anglijo, ki ima namen obrambe proti Zedinjenim državam in Italiji. Proti Italiji so tudi Angleži z ozirom na imperialistično j politiko Italije v Afriki in Orientu. Italija torej nima pravih zaveznikov,
čeprav se trudi zanje. Sedanje politične razmere pa ne morejo biti trajne. Zato hoče Francija imeti v vzhodni Evropi močno zaledje proti Italiji, ki bi ga tvorila zveza držav Podu-navja in Balkana. Razen Avstrije in Madžarske so te države povečini slovanske, v kolikor niso slovanske, so pa enakega gospodarskega značaja, to je, kmetiškega, kjer vlada enaka kmetiška in notranje upravna demokracija. Ta politična borba, ki se je udeležujejo mala antanta in Francija, Poljska in Francija, Anglija in Francija z Nemčijo, je politično važno gibanje glede na razvoj Evrope, ker na eni strani izolira Italijo, na drugi strani pa ustvarja barikado proti vzhodu. Vprašanje je le, ali bo ta politika vedla do pomirjenja ali do novih večjih konfliktov. V interesu svetovnega miru bi bilo, da se ustvarjajo med1 državami miroljubni odno-šaji. Spletke še niso bile nikdar dobra politika.
Kdo naj vzgaja človeško družbo.
Vzgoja človeške družbe je gotovo najvažnejši problem. Propad narodov, krvave vojne, socijaina beda: vse to so, kolikor ni kriva usoda ali nadnaravna sila, posledice slabe, ne-smotrene vzgoje! Naloga vzgoje pripada v prvi vrsti družbi, to je, odgovornim predstavnikom, parlamentom in vladam posameznih držav, ker so ti odgovorni za bodoči razvoj narodov in človeštva sploh. Ne trdimo pa s tem, da predstavniki družbe store svoja dolžnost. Ne morejo je storiti, ker sami niso vzgojeni in ker se žiri-rajo le kot zastopniki enega razreda, čeprav bi morali posvetiti svoje sile in svojo oblast splošnosti. Meščanske vlade so konservativne ter se ne bavijo s problemi o bodočnosti v smislu splošnega blagostanja.
Danes imamo dobo porajajočega se socijalizma. Znanstveno je ugotovljeno, da je socijalistična kultura kultura bodočnosti in bodoče družbe, vendar se vzgoja ne vrši v tem smislu. Vzgoja se le malo ozira na realnost življenja in prav nič se pa ne vzgajajo narodi v socijalističnem duhu, dasi je socijalistična kultura aktualen problem, ki potrebuje nege. da se razvije v praven, ki ga ugotavlja znanost.
Žalostna posledica te resnice pa je potem, da si mora razvoj sam ustvarjati pot, ker ga ovirajo oni. ki bi ga morali problematično pospeševati in podpirati.
j lz navedenih razlogov klerikali-j zem ne spada v šolo; zlasti zaradi j tega ne spada v šolo, ker trdi, da je | socijalizem — krivoveren.
I Meščanskim; vladam sicer ne mo-| rerno zabraniti, da ugode raznim klerikalizmom ter jim izročajo mladino v vzgojo. Prepričani smo pa, da to store zgolj iz svojih konservativnih egoističnih razlogov, ker pričakujejo od njih v tem smislu ponižnih služabniških poslov. Ali ravno ta vzgoja, ki jo goji klerikalizem, odvaja narode od realnega spoznanja in od nalog, ki jih ima socijalistična kultura. Dovolj jasno nas uči zgodovina, kam je vodil klerikalizem razne države: Francijo, Italijo, Španijo, Avstrijo, Poljsko itd. Morda bo kdo rekel, da katastrof političnih in socijalmh ni bil kriv klerikalizem. No, le počasi! Srednji vek je dovolj znan. V današnji dobi in vi zadnjih stoletjih pa je bil klerikalizem najreakcijonarnejša sila, ki je ovirala razvoj, sc1 upirala novejšimi problemom in danes se upira socijalistični kulturi.
Zato ne spada v šolo noben klerikalizem, zlasti pa ne oni klerikalizem, ki je v bistvu reakcijdnaren in kapitalistično političen.
Vzgoja mora biti napredna, moderna, realna in mora sloneti na problemih socijalne kulture, ker je človeštvo že na taki stopnji razvoja, da to kulturo potrebuje.
Neverjetna vest.
V	berlinskih in budimpeštanskili listih poročajo po ruskem listo »Krasnaja Zvezda«, da obstoji ined Poljsko, Romunijo in Francijo ter Nemčijo in Francijo tajna pogodba, ki naj prepreči zedinjenje Avstrije z Nem-
čijo. Čehoslovaška bi morala v takem slučaju zasesti Dooaj, Linz in Salzburg. Jugoslavija pa Celovec in Gradec. Vodstvo take operacije ima v rokah francoski generalni štab.
za perilo samo
Pcrsil!
To je prava pomoč
Enoglasno
doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — rako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
siM
\\yPersiJ7 fesi!
^magašteditjl
m* v
■■ •>
^ V *
Vera in zgodovinski materializem.
(Kratek odgovor na »Neizogiben odgovor« v 39. štev. »Del. Politike«.)
V	času, ko v Sloveniji po pooblastilu j vere ločijo v dve struji, in sicer: da so rimskega papeža oživljajo cerkveni krogi j boljševiški brezverci, socialdemokrati pa
»katoliško akcijo«, je na čudovit način čudovit v času razpusta vseh političnih verskih organizacij v državi — kar 1000 slovenskih občin naenkrat poslalo Nj. Vel. kralju spomenico, v kateri beremo med drugim sledeče:
‘ »Z zaupanjem, s katerim smo se oklenili jugoslovanske države, se obračamo na Vaše Veličanstvo v najresnejši zadevi: verouk v šoli!... Ce naj bo naša država trdna in neomajljiva, mora biti spoštovanje kraljeve in državne avtoritete globoko zasidrano v srcih državljanov. Katoliška cerkev uči vernike, da je oblast kraljev od Boga in spoštovanje te oblasti je sankcionirano po božji zapovedi! Ali ni vprav v sedanjih časih, ko skušajo mednarodne so-cijalistične sile podreti dosedanje temelje človeške družbe, potrebno, da polagamo v srca nežne mladine te božje temelje za državno in kraljevo avtoriteto?«
To sem čital v »Slovencu« baš, ko sem razmišljal, kako bom odgovoril piscu — t—, ki je v 39. štev. »Del. Politike« pobijal moje stališče, ki sem ga izrazil o veri in cerkvi v članku »Zveza s krščanskimi socijal-ci?« v 33. štev. našega lista.
Jaz sem dejal, da pravi marksist ne more biti pristaš nobene vere. —t— pa pravi. da se marksisti prav v razmerju do
verski ljudje. Za dokaz’ navaja dve imeni. Lenina in Maxa Adlerja. Jaz v vernost M; Adlerja resno dvomim. On je sicer pristaš Kantove filozofije, toda filozofija nima z religijo (vero) nič opraviti. Vsaka filozofija operira več ali manj z logičnim mišljenjem, dočim vera enostavno zapoveduje, da verujemo v nekaj in pri tem nič ne premišljujemo, ali je mogoča dotična stvar, v katero naj verujemo. Nikakor se pa marksisti po svojem razmerju do vere ne ločijo v boljševike in socialdemokrate. Prav tako, kot ie bil brezverec boljševik Lenin, je bil brezverec tudi tnenjševik (socialdemokrat) Plehanov, znameniti ruski marksistični teoretik. In sam Marx, oče znanstvenega socijalizma, je bil dosleden brezverec. Saj od njega izvira slavni izrek: »Vera je opil (strup) za narod.«
—t— pravi dalje: »V verstvo bodo spadali vedno odgovori na vprašanja, ki jih še znanost ni rešila. Kar znanost ne zmore, mora rešiti verstvo.« Čudno mišljenje ie to za marksista. Res ie, da znanost še marsičesa ni rešila, toda rešila bo sčasoma v&e. In ne vem, kako naj razumen človek prepušča religiji, verstvu to, česar znanost do tega trenutka še ni razvozljala. Nasprotno, skrbeti je za čim večji napredek znanosti. Vera sama nam ne bo ničesar dognala, ona
bo jutri kot do danes učila o nebesih, vicah in peklu — in blagor onemu, kdor se na nebesa veseli. Jaz vem, da jih nad zvezdami ne bom našel.
Popolnoma drugo vprašanje pa je, če«, smejo v delavskem gibanju sodelovati verski ljudje. Mar.\ pravi:
»Vera (religija) nam ni vzrok, temveč pojav človeške omejenosti. Zato si razlagamo versko omejenost svobodnih državljanov iz njihove splošne omejenosti. Ne trdimo tega, da se morajo otresti vtrske omejenosti zato, da se otresejo posvetnih vezi. Mi trdimo, da bo njihova verska omejenost odpravljena, čim bo odpravljen posvetni jarem. Mi ne izpreminjaino posvetnih vprašanj v teološka, temveč teološka vprašanja v posvetna« (teološki pomeni tu verski, božji).
Za Marxa je torej verski človek — omejen. Omejen zato, ker živi v družbi, v kateri si ne more razlagati vsega — pa se zateka k bogu. Vere so se vedno izpremi-njale, kakor so se izpreminjale razmere, v katerih so ljudje živeli. V socijalistični druž- j bi bo spodkopana vsaka socijalna korenina j verstva, ker ljudje bodo videli, kako se | družba vodi in s tem bodo videli, da ni i nikjer vmes takozvanega »božjega prsta«. ! Danes pa je gotovo večina ljudi verna. In socijalizem vse te ljudi združuje, ker se bo mogel uveljaviti le z voljo večine proletarskega razreda. Torej tudi ta —t— lahko mirno ostane pri verski večini in se hkrati udejstvuje v obstoječem strokovnem
gibanju, 'Jjjer niso sami marksisti. Pravi marksisti pa, ponavljam, ne morejo biti drugega kakor brezverci. Kakor »hitro nekdo reče, »da verska vprašanja izpreminja v posvetna«, t. j. da razlaga boga iz sveta in narave in ne sveta od boga — je brezverec. Vsak škof mi bo na to pritrdil. Za delavsko gibanje v celoti pa je vera privatna stvar, dočim je nasprotno za klerikalizem vera politično vprašanje, s katerim hoče cepiti delovno ljudstvo, ne z namenom, da rešujei cerkev, temveč z namenom, da demagoško brani gotovo gospodarsko in politično stanje.
Delavsko gibanje pozna različne svoje organizacije, izmed1 katerih se ena imenuje pri nas »Svoboda«. Ta mora izobraževati delavstvo v vseh ozirih. Smatram, da je njena dolžnost, da začne svojemu članstvu razlagati verska vprašanja. Kajti, čim več marksistov, čim več zavednih borcev bo imelo delavsko gibanje, tem bolj bo napredovalo.
P. S. Na drugo polovico »Neizogibnega odgovora« ne bom odgovarjal, ker me tu —t— ni prav razumel. Socijalizem je gotovo za ročne in duševne delavce eden in isti, samo da ga na različne načine razlagajo ljudje, ki so se ga oprijeli pod različnimi okolščinami. Pod fizično silo nisem mislil silo surove pesti, temveč silo strnjene množice. Kajti ideja postane zmagoslavna •šele, ko je vtelešena v volji in gibanju enotne. organizirane množice.
Dnevne novice.
Mednarodna konferenca dela v Ženevi
je pričela zborovati dne 30. t! m. Za predsednika je bil izvoljen bivši nemški minister Henrik Brauns.
Mednarodni strokovni kongres se bo vršil v smislu sklepa izvršnega odbora, ki je imel v Pragi svojo sejo, začetkom julija v Stockholmu.
Amannulali, bivši afganistanski kralj, ki je hotel uvesti v državi razne reforme, je v vojni podlegel in zbežal v Indijo. Muslimansko duhovništvo se je uprlo reformam in nahujskalo prebivalstvo k vstaji. To je muslimanska akcija, ki je podprla reakcijo-narnega nasprotnika.
1 Madžarska je nezadovoljna, to je razumljivo. To je zopet povedal madžarski ministrski predsednik grof Bethlen ob odkritju spomenika neznanemu vojaku v Budimpešti. Bethlen je rekel: To je temeljni kamen madžarske bodočnosti in ne njen nagrobni spo-emnik. To je simbol, da hoče Madžarska še dalje živeti. Brez kralja je Madžarska danes kakor tisočletni krivec. — Te besede je Bethlen govoril, preden je odšel v Pariz in potem v Madrid na Špansko, kjer bo imelo društvo narodov'' svojo sejo.
Stavka tobačnih delavcev. V južni Bolgariji v okraju Haskov, kjer pridelujejo tobak, je stopilo v stavko* 5000 delavcev, ki zahtevajo povišanje plače za 15 odstotkov. Policija pazi seveda na red in je aretirala več agitatorjev.
Ivan Vajkard Valvazor. V Ljubljani si. vzidali 28. t. m. spominsko ploščo na rojstno hišo grofa Ivana Vajkarda Valvasorja na Starem trgu št. 4. Valvasor je bil gojenec jezuitov. Mnogo je potoval po Evropi, Afriki in drugod. Leta 1672. se je vrnil v' Ljubljano. Valvasor ije napisal opis Kranjske »Ehre des Herzogtmns Krain« v sedmih zvezkih1 na 3320 straneh' in s. 523 slikami. Sestava in izdaja tega dela ga je veljala mnogo truda in denarinh stroškov. Gradivo je zbiral sam, risbe in slike izdeloval sam, tako. da je zapravil pri tem svoje veliko imetje. Njegova knjiga sicer ni znanstveno dovršena, vendar pa vsebuje važne podatke za domačo zgodovino.
Madžari imajo zopet vojaškega škofa. Novi madžarski vojaški škof je dr. Hasz.
V	svojem prvem pastirskem listu na katoliške vojake pravi: »Junaki svetega meča
ste, katerih naloga je, da varujete domovino pred notranjimi irt zunanjimi sovražniki ter delujete za nje vstajenje.« — Pastirski list je torej imperialistično pobarvan. Tudi madžarski politiki pravijo, da mora postati Madžarska velike in škpf nalaga junakom svetega meča, da pomagajo tudi on, če pride do imperialistične vojne.
Pisatelja Maksima Gorkega je izvolil na posebni predlog kongres ruskih zveznih držav za člana komisariata. Kongres je s tem hotel dokazati, da ceni pisatelja, ki ga ves svet priznava.
Sto VVranglovih kozakov se je izselilo v južno Ameriko v republiko Peru. Država je brezplačno odstopila oženjenim po 20. samcem pa po 10 hektarjev zemlje. Pozneje se izselijo še nadaljnji ruski begunci.
Angleški publicist Seaton Watson je prispel v torek, dne 29. maja, v Ljubljano. Prepotoval bo države male antante, najprej Jugoslavijo, potem. Rumunijo in končno Ce-hoslovaško.
Vaša želja je
imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji pruo-vrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
KARO ČEVLJEV
Maribor, Koroška c. 19
Po začasni zatvoritvi zavetišča za brezposelne in potujoče delavce v Ljubljani.
Brezposelni se preživljajo deloma s podporami, ki jih dobivajo od Borze dela, občin, raznih humanitarnih institucij itd., deloma s 'priložnostnim delom, deloma pa z beračenjem. Podpore v naturalijah so za 'brezposelne delavskega stanu bolj 'koristne kot pa denarne- Če dobi brezposelni delavec 70 ali 100 Din, je navadno še isti dan suh. Privošči si po dolgem času dober zajutrk, dobro kosilo in dobro večerjo, ostanek pa zapije, doaim se z istim denarjem lahko plača n. pr. v kuhinji Delavske zbornice za 7—10 Din popolna hrana. Če dobi tak brezposelni novo obleko, jo hitro »pretopi« v denar. Seveda so tudi izjeme.
O	priložnostnem delu smo že govorili. Pripomnili bi le še, da se je lotilo dela, čim je s toplejšim vremenom priložnost za delo narastla, zelo mnogo izimed onih, ki smo jih imeli zaznamovane kot delomiržne-že. Prepričani pa smo, da ne bodo nikjer dolgo vztrajali ter se bodo vr-
nili jeseni v Ljubljano brez prihrankov.
Beračenje je poglavje zase. Bilo je pozimi glavni vir eksistenčnih sredstev brezposelnih. V Ljubljani je vendarle precej dobrosrčnih ljudi. O gladu tu ni treba nikomur umirati, če hoče beračiti, dasi bi se to marsikateremu 'brezposelnemu pripetilo, če bi bil navezan samo na ipodpore in priložnostno delo.
Resnica pa je, da nekateri brezposelni dobrosrčnost Ljubljančanov preveč izikoriščajo. Poznam debelu-harja, ki je izgubil službo, ker je večjjo vsoto poneveril. Dečko sploh bolj nerad dela. Ker so ga spodili od doma, se je zatekel v azil te s'e preživljal s podporami in beračenjem. Bil je pa velik mojster v beračenju. Priberačil je vsak dan poleg raiznih jestvin oo 50 do 70 Din, ki jih je izdal sladkosnedfnež večinoma na torte, potice in med.
Dočim pa so nekateri brezposelni pravi mojstri v pritiskanju kljuk, se drugi sramujejo ter se pripravijo do tega le v skrajni sili. Videli smo več nego enega, ki je ždel po dan, dva breiz hrane v azilu ter zrl topo ipredse. Pa je pristopil ta ali oni k njemu: »Kaj, ti pa ničesar ne žneš? Ali se postiš? Ali misliš od gladit
crkniti?!« — »Nimam!« — »Tepec, idi kljuke pritiskat!« — »Sram me je. Pa tudi ne vem, kam naj bi šel!« — »Osel, kaj te bo sram. Krasti: je sramota, prositi pa ne. Sicer je tudi beračenje prepovedano, toda kaj hočemo! Dela naj nam dajo, potem nam ne bo treba beračiti. Dokler pa tega ni, smo prisiljeni, da beračimo, če se nosemo obesiti. Jaz za svoijo osebo se še ne mislim, ker prav tak o rad živim ko oni, ki berače 'preganjajo. Tu imaš, najej se; nato greš z menoj, pokažem ti, kje boš kaj dobil!« Med proletarijatom, ki je obiskoval azil, so prav tako kot med »buržuji« dobrosrčni ljudje in zakrknjeni egoisti, samo da ije prvih med proletarijatom nedvomno relativno mnogo več kot med1 »buržuji«, drugih pa mnogo manij. Marsikdo je delil s tovarišem, ki ni imel, zadnji košček priberačenih odrezkov in zadnjo cigareto.
Nekateri naši brezposelni imajo dobro nabrušen jezik. Dr. K., bivši trgovski sotrudinik in odvetniški u-radlnik, ki je omehčal na deželi že marsikatero materinsko srce z besedami: Glejte, mamica! Tudi vi imate otročičke. Ali veste, če jih boste modi vse dobro preskrbeti in če ne bo moral ta ali oni od1 njih hoditi po
svetu kot siromak, tako kot jaz? — je obiskal nedavno samostan pri kriiževniški cerkvi, da bi si izprosil kosilo. Na stopnicah je srečal duhovnika: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! Klanjam se, gospod župnik! Prosil bi. . .« — »Aha, aiha, vi, zapomnite si: pri nas dajemo samo ob petkih. Da, samo ob petkih! Zapomnite si!« — »A, tako, gospod župnik?! Poizkusite vi jesti samo ob petkih. Videli iboste, koliko časa boste živeli!« — To rekši, jo je »dr.« K. urnih krač odlkuril, ne da bi čakal, da bi poklical duhovnik policaja.
Obstoječemu družabnemu redu 'proletarijat, ki se je shajal v ogreje-vallnici in v azilu, ni; nevaren. Politizirali naši ljudje niso. Skoraj vsi so odobravali sedanji režim ter bili mnenja, da bi bil že 'davno preje na mestu. Med obiskovalci azila smo imeli tri nekdanje komuniste. Bili so vseskoizi dlostojni ljudje, ki niso svojega prepričanja nikdar nikomur vsiljevali. Dva sta se kmalu nezna-nokam izgubili a. Tretji, ki so ga krstili nato kratkoma-lo za »Komunista«, je ipovedal tuintam kako smešno iz sovjetske Rusije.
(Dalje prihodnjič.)
Koncert »Cankarja v Beogradu. »Cankar«, kulturno in prosvetno društvo slovenskih delavcev v Beogradu priredi v soboto, 1. junija t. 1., ob 21. (9.) uri v veliki dvorani palače Delavske zbornice (Nemanjina 34) svoj koncert s sledečim sporedom: Me san zbor: Jandl: Dragi je daleko; Mav. Tinca; Jereb: Prepelica. Zenski zbor: Men-delsohn: Šmarnice; Mendelsotin: Ljubezen in Lajovic: Pesem. Mešan zbor: Dr. Krek. Srbska narodnai in Dr. Schwab: Dobro jutro. Dirigent g. Stanko Benedik. Po koncertu ples. Igra prvorazredni salonski orkester g. Kupferberga.
Znani amerikanski milijonar in industri-jec Henrik Ford je silno vnet za protialkoholno gibanje. Mnenja je. da morajo stati vsi industrijci na takem stališču. Ford ob-ljubuje, .da začne propagando za prohibicijo tudi v Evropi, najmanj pa, kar bo storil, bo to, da se v vseli industrijah, kjer ima on vpliv, alkohol prepove.
Bogastvo bivšega nemškega cesarja Viljema II. Med najbogatejše Nemce spada bivši cesar Viljem II. S Prusijo se je poravnal ter obdržal na podlagi sklenjene pogodbe ogromna posestva, ki so vredna 500 milijonov mark (blizu 7 milijard dinarjev). Vsekakor pa ima Viljem še druge vrednosti.
Avstrijski romarji pri bivši cesarici Žiti. Avstrijski in ogrski romarji so pod vodstvom patra Alojzija VVilflinga iz Gradca obiskali na Španskem v Lequeitu bivšo av-stroogrsko cesarico in otroke ter izrekli vdanost cesarski rodbini. Taka akcija proti avstrijski republiki je politična in Avstrijci imajo prav, če. povedo javno, da takih akcij ne marajo, ker so demonstracija proti državi in utegnejo prej ali slej dovesti do — vojne. Ali ne?
Osebni blagajnik bivšega cesarja Viljema 11. je bil nenadoma odpuščen iz službe, ker ni mogel dati računov za okoli 100.000 mark (to je 1.300.000 Din). Blagajnik Ritz je organiziral pod imenom »Vrtnar« posebno organizacijo, ki naj bi spravila Viljema zopet na nemški v prestol. Organizacija je veljala ogromno. Šefi podružnic so imeli do 27.000 Din mesečne plače. Ritz je ustanovil tudi tovarno za umetno svilo, toda denarja za njegovo akcijo je bilo vedno premalo. Socijalisti bodo interpelirali v državnem zboru, kaj misli vlada ukreniti proti imenovanemu društvu.
Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogajajo se slučaji, da prihajajo nekateri člani in njih svojci v ordinacijo k zdravnikom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identiteto (istovetnost). Zato se člani in njih svojci tem potom opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, n. pr. delavsko knjižico, legitimacijo društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet.
Mehikanski general Calles, ki jc
prevzel vodstvo vojske proti klerikalnim revolucijonarjern v Mehiki, je sedaj, ko je upor zadušen, odstopil in se ne bo mešal več v politiko. Potoval bo v Evropo^
V	azijski Turčiji, v mestu Kara-hisaru in Sušekiru in okolici je bil hud potres, ki je porušil popolnoma 1357 hiš, deloma pa 313. Ubitih je bilo 64 oseb, ranjenih pa 72. V Aziji med Črnim in Kaspiškim morjem je bilo v zadnji dobi več silnih potresov.
Kolkovna prostost pokojninskega zavarovanja nameščencev. Nekateri uradi zahtevajo, da plačujejo člani Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani kolke za razne vloge, listine in potrdila. Zato opozarjamo, da so po §-u 87. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev vse obravnave in listine, potrebne za osnovo in ureditev pravnih razmer med Pokojninskim zavodom in njegovimi člani (siužbodajalci in nameščenci) proste kolkovine in neposrednih pristojbin. To kolkovno prostost je minister za finance z odločbo z dne 22. 10. 1928, št. 89.859, objavljeno v »Službenih Novinah« z dne 10. 11. 1928, štev. 263/ LXXXVI, in v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 22. 11. 1928, štev. 371/110, potrdil. Zato ni treba kolko-vati prošenj za rente, odpravnine ali povračila premij, zdravniških spričeval, potrdil, da je bivši zavarovanec že najmanj 6 mesecev brez opravila, zavezanega pokojninskemu^ zavarovanju, rojstnih, poročni!) »in mrtvaških listov, potrdil o skupnem življenju v zakonu, potrdil o življenju ali vdovstvu, pobotnic o prejemu zavarovalnih dajatev, prijav ali odjav v zavarovanje, prizivov zoper zavarovalne odloke in sploh vseh dopisov v zadevi pokojninskega zavarovanja nameščencev.
Opozorilo zavarovancem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Zadnje čase se množijo slučaji, da se morajo člani OUZD radi neupravičeno, ozir. na protizakonit način doseženih dajatev, zagovarjati pred sodiščem. So to pretežno prestopa ki, ko član v času bolezni (poroda) ob prejemanju hranarine (porodnine) opravlja za-jedno tudi namezdno delo. Ker se krivca obsodi poleg na povračilo povzročene škode tudi na zaporno kazen, se vse zavarovance opozarja, nai ne skušajo zlorabljati zavarovalna sredstva, sicer bi imeli opravka s sodiščem.
Na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija razstavlja več kot 600 razstavljalcev najrazličnejše blago. Specijalne razstave so: Razstava pohištva, automobilska razstava, francoska, belgijska, italijanska, braziljska razstava, razstava poljedelskih strojev, hi-gijenska razstava. Vsakdo lahko združi svoj dopust z obiskom velesejma in si ogleda prirodne lepote Slovenije. Legitimacija dale pravico do.popusta na železnicah in pa-
robrodih in se dobi za Din 30.— v vseh večjih denarnih zavodih, uradih »Putnika«, pri trgovskih zbornicah in društvih ali naravnost od Velesejma. Posetnikom so stanovanja preskrbljena v hotelih in privatno.
Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite torej SCHICHT-ov »RADION«.
Letna članarina za .Cankarjevo družbo“ znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. —
Kultura.
Klavern večer srbskih književnikov.
Več nego deset let je bilo treba, da so p-ri-šli srbski književniki v Ljubljano. Slovenski so hodili lani v Beograd. Vsi taki večeri, kjer se povdarja bratska skupnost treh narodov ali tudi plemen, za umetnost, pa naj-sibo meščanska, niso doprinesli nič pozitivnega. Tako tudi zadnji, ki se je vršil v pondeljek 13. t. m. v Narodnem gledališču. Nastopilo je pet književnikov, izmed katerih je nekoliko izstopal samo Kašanin. Ni sicer mogoče podati končnoveljavnega mnenja, ker vsi so recitirali odlomke, le De-sanka Maksimovič je brala serijo svojih ženskih impresij. Prav resnično je povedal uvodničar, da sodobni priznani srbski pisci nimajo smisla za socijalno tendenco in to jih za sodobnega človeka, ki se bori vprav za socijalno pravico, prav dobro karakte' rizira... Meščanski listi so pisali o fre-netičnem aplavzu... tudi prav! Vemo. da se je zdelo marsikomu lepo in dobro ob besedah, ki so bile povečini samo besede, prazne, krasnoslovne kot srednjevrstni parfum. Toda, kaj bi o tem? Mogoče, da je bilo še največ resnice za ves večeri v stavku: »Kelner..:. još jedan vermuthfca. gor-činorn!« Škoda samo, da omenjeni recitator ni bil poslednji. Tako bi dobil konec svoj klicaj.	!..	S.
Koncert »Hlahola vinohradskega«.
Na svoji turneji po Jugoslaviji, je posedlo češko pevsko društvo »Fllahol vino-hradsky« tudi Maribor ter je priredilo 29. maja v Unionski dvorani zelo uspeli koncert. Na skrbno izbranem programu so bile izredno težko kompozicije znamenitih čeških komponistov (Foersterja, Axmana, Kričke, Suka, Leontoviča, Krejčega, Zicha in A ima). Pri koncertu smo občudovali naravnost izborno pevsko tehniko, zlasti pa uglajene in zlite glasove ženskega zbora. Ves zbor se odlikuje po dramatičnem podajanju. ki se je zlasti pokazalo pri plastični Kričkovi »Krajini«. Nekatere skladbe so morali pevci ponoviti, po izčrpanem programu pa so morali publiki, ki se kar ni mogla ločiti, navreči še nekaj točk. Zbor je dirigiral z velikim temperamentom dirigent K. Sejna.
Harmonija v naravi in človek.
Da cvet nanovo oživi, obraz v veselju zakipi, ko vigred vrača se, to vem.
Da s tajnim dletom čas-kipar vrhe drobi goram vsikdar, dolinam kleše harmonijo.
Da človek umni — stvarstva kralj!? — ubija tebe kot žival, o bratje — to boli — boli!
Enostavnejše in cenejše prati! to naj
bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pranje na perilni deski, ni samo muka, ampak je tudi ipnogo dražje. Uporabljajte »Persil«! Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhati in uspeh je: cvetnobelo in svežedehteče perilo.
Zadružno gibanje.
Člansko zborovanje na Savi. Dne 26.
t. m. se je vršilo v Delavskem domu na Savi člansko zborovanje Konzumnega društva pri dokaj dobri udeležbi. Shod je vodi! zadr. Bručan, referirala pa sta o posmrt-ninskem in odpravninsketn skladu zadružnika Kobler in Zugvvitz. Iz debate, ki je sledila, je bilo povzeti, da se tudi v gorenjskem okrožju — tej največji trdnjavi procentov — že širi smisel za novo ustanovljeni sklad in je pričakovati v tem oziru zadovoljivih) uspehov. Pri tei priliki se je sprožila misel, naj bi se najstarejšim in najzvestejšim članom Kodesa, ki so pristopili k skladu, za slučaj smrti poleg posmrtnine izplačalo vsakomur po 1000 Din iz budžeta onilt 25ih vsakoletnih nagrajencev, kakor jih predvideva pravilnik sklada. O stvari ho sklepalo načelstvo in nadzorstvo zadruge. Istočasno je bil soglasno odobren sklep, naj se letošnji zadružni dan na Savi praznuje še posebno slovesno, ker ie združen z 20-letnico obstoja tamošnje podružnee.
Maribor.
Ljudska univerza v Mariboru V petek, 31. maja, ob 8. uri zvečer, zadnja prireditev tekoče sezije. Predava eden najbolj priljubljenih zagrebških predavateljev in znani hrvatski zgodovinar prof. dr. Rudolf Horvat, ki je priredil svoječasno izletnikom Ljudske univerze v Zagrebu tako krasen
„Naš zakon je srečen,"
sprejem. Za temo si je izbral zelo aktualen predmet »Dalmatinski otoki« in bo pojasnil njih krasoto na mnogih lepih skioptičnih slikah.
Razglas. Mestni gradbeni urad je izvršil regulacijske načrte za Magdalensko predmestje in sredino mesta, ki sta vsem interesentom na vpogled v uradu Frančiškanska ulica štev. 8, I. nadstropje, soba št. 5 v dneh 1.—15. junija 1929 med uradnimi urami 8.-—12. V istem-času je vložiti tudi ev. ugovore. Regulacija Magdalenskega predmestja obsega zemljišča v obsegu: Tržaška cesta — Stritarjeva — Beograjska — Fo-chova — Radvanjska ulica — južna meja mesta. Regulacija sredine mesta obsega predvsem Slovensko in Vetrinjsko ulico, progo Smetanova' — Orožnova ulica -Slomškov trg — preko Gosposke ulice v Jurčičevo ulico do Marijine ulice in deloma v obsegu Frančiškansko — Slovensko — Strossmayerjevo ulico—Drava ležeče ulice. Vsak interesent mora pri ogledu navesti štev. njegove parcele, oziroma hiše.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru bo imelo od 1. junija dalje svoje poslovne ure vsak delavnik od 6,—-7. ure zvečer. Pojasnila in nasvete dobivajo samo oni člani, ki so poravnali članarino za tekoče leto.
Urad društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico posluje od L junija t. 1. dalje vsak delavnik od 6. do 7. ure zvečer v društveni pisarni na Rotovškem trgu. Pojasnila se dajejo le članom, ki so članarino za tekoče leto plačali.
Zanimive novice prinaša zadnji čas 'ljubljanski »Slovenec« iiz Maribora. O muška-telcu -je vedel sicer »Slovenec« poročati samo govor kaplana Hrastelja, ki ga ta nikdar govoril ni. Zato ,pa ve »Slovenec« mnogo več povedati o modrasih, ki jiih preganja mestni fizik dr. Wajnlkmuller, kadar hodi v Zagorje z zdravstvenim inšpektorjem, specijalistom >zai ušesne bolezni, dr. Der-novškom v Zagorje ribe lovit. Baje je naiš mestni zdravnik pri tej priliki z naravnost popisanja vredno eleganco »spravil na drugi svet krepkega modrasa. Poročevalec ije vedel prav natanko poročati krstna in osebna imena vseh udeležencev te junaške družbe. Kljub temu pa se mu je vrinila pomota. V tej družbi baje ni bil omenjeni notar dr. Ivan Šorli, ampak inšpektor dela, inže-nier Ivo Šorli, kar je pri tem zelo važno in potrebno, da vsaj mi takšne imenitne novice glede točnosti udeležencev popravljamo. Tudi glede zanimivosti notice bi se bilo vredno prepirati s »Slovencem«. Nam n. pr, bi mnogo bolj iprijalo, če bi »Slovenec« po-
pravi mlada gospa
Mica. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo.
Jed je vedno ob času «| gotova, ker RADION oere perilo sam.‘
Varuje perilo!
racal o imenitni dogodivščini svojega prijatelja, zdravstvenega inšpektorja mariborske oblasti, specijalista za ušesne bolezni, dr. Demovška-, ki jo je imel te dni v brzo-vlaku med Pragerskem in Poljčanami. Tudi čitatelji bi bili menda za itdsto navito v »Slovencu« bolj hvaležni. Ker pa je v Mariboru že tako vpeljano, da resnično zanimive novice prinaša le naš ‘lisit, ibomo tudi s to zadevo postregli mi javnosti, ko se bo razpravljala pred sodiščem na št. 15. Na svidenje junaki in ribolovci!
Izlet pekovskih pomočnikov v Ljubljano.
Pevski odsek pekov v Mariboru priredi vsako leto svoj izlet. Lansko leto so obiskali sodruge v Grazu (Avstrija), letos pa posetijo Ljubljano.
Ob tej priliki priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani dne 8. junija 1929 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice »Pevski koncert«, pri katerem sodelujejo:
Pevski odsek pekov Maribor.
Pevska odseka pekov in mesarjev Ljubljana.
Pevsko društvo »Cankar« Ljubljana.
V	nedeljo, dne 9. junija 1929, ob 3. uri popoldne se vrši velika vrtna veselica v hotelu »Tivoli« (Švicarija) s petjem, godbo, plesom, srečolovom itd.
Vabimo vse ljubljansko delavstvo, da se udeleži koncerta in veselice, posebno pa se poživlja delavstvo, da se udeleži sprejema mariborskih sodrugov v soboto, dne 8. junija ob pol 6. uri zvečer na glavnem kolodvoru, ko dospejo z brzovlakom.
Senovo pri Rajhenoursu.
Končno po dolgem času se je zopet v naši občini začelo po malem sejati. Prva letošnja seja se je vršila v četrtek 9. maja. Bila je dokaj burna in v znamenju nekdanjih črnih partizanov. Nerazumljivo nam je, kakšen motiv je pognal g. župana do spremembe kraj. šolskega sveta? lo so še vedno ptiči »kukavičjega kova«, ter še vedno živijo v iluzijah na prelepe čaše-, ko so' smeli vse storiti, kar se jim je zazdelo, ne glede na levo ali desno. — So posebhe sorte dr-žavotvorci, ki se radi tudi spozabijo nad 6. januarjem. - Pri 1. točki dnevnega reda, volitve, odnosno sprememba kraj. šolskega sveta, so pokazali, da ne vpoštevajo zakona tako, kakor ga vsi drugi državljani moramo, temveč se jim še vedno hoče vko-reninjenih privilegijev. Značilno ie to, da bi g. župan še vedno- rad »odvagal« devetega, kar pa ni šlo tako gladko. — Dokae:
Stran 4.
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev, 45
glasovali so kompaktno »Viribus-Unitis«, kakor bi se nič ne zgodilo v državi, po receptu lanskega konstituiranja. — Imeli so pa smolo, da se po njih namišljena dva odbornika, nista udeležila seje. — Kljub temu, da so imeli dobro pripravljen trik, ker je župan odbor jedva dobrih 15 ur pred sejo obvestil, da bi ja »ta gobezdavi« ne prišli, in po njegovem računu v kalnem ribarili, se mu je »trikček« temeljito izjalovil! — Razume se, da se je protestiralo ! proti nezakonitemu prepoznemu obveščanju j odbornikov, kajti delavec ni prost, kadar se komu zazdi, in zadnji 'moment ne more iskati dopusta. Zahtevalo se je, da v bodoče pravočasno obvešča odbor. — lz splošnih razlogov, posebno pa iz spoštovanja demokratičnega parlamentarizma, je pri vo-litvi bivša opozicija volila odbor kraj. šoN skega sveta nestrankarsko, dočim so bili vladajoči absolutno za svoje »ta zveste«. G. župan se je še pritoževal napram našemu članu za nelojalnost. — Rezultat je pa bil kljub temu negativen, in je prišlo do ožjih volitev z istim efektom, nakar je odločil žreb v njihov prilog. — Da osvetimo pred javnostjo te krščanske može:	G. župan
predlaga odboru za svojega zvestega svetovalca nekega posestnika in obrtnika, da sprejme njegovo 80 let staro mater v občinsko oskrbo! Na pripombo, da bi to bila vnebovpijoča krivica, se je ta posestnik prav drastično branil: »Saj sem že moral zanjo 200 Din plačati, z lastnim trudom sem si preskrbel to, kar imam, pa imam tudi še več bratov in zakaj, da bi se še tistih ne »pritisnilo«, da bi ravno on moral za svojo mater skrbeti!« —1 Naš g. župan so pa jako brihten diplomat: opazivši nastalo situacijo, hitro »deviško« sramežljivo poveso oči in pravijo: »Ti, že radi zakona tega ne smemo privoliti, ker poseduješ toliko, da lahko preživiš svojo mater, ki itak ne bo dolgo živela. To je bilo »zelo« modro od g. župana.
Po izčrpanju dnevnega reda kot je običajno, prosi s. Baraga za besedo k slučajnostim, in vpraša g. župana za pojasnilo glede nastavitve tajnika, za kojega je odbor določil pri proračunski seji za leto 1929. mesečno plačo’ po Din 1000.—. Pa ga g. župan prekine, češ, da ta »predlog« ni na dnevnem redu. — Na pritisk s. B., da ga stavi na avizirano sejo, ki se ima vršiti 26. t. m., se naivno izgovarja, da niti on sam ne ve, kakšni predlogi bodo takrat najbolj »nujni«. — Je pa stvar takšna, da je bil ta predlog pri proračunu za leto 1929. zelo nujen, to pa ne vemo, ali za njega, ali za koga drugega. Na protest s. B„ da to ne gre, je g. župan na takratni seji slovesno izjavil, da tajnika rabimo, in da odstopi kot dosedanji tajnik, za tajnika pa moramo zglasovati najmanj plačo Din 1000.—. Na-
stalo- je prerekanje, da ta predlog ni bil na dnevnem, redu in pri slučajnostih se predlogov ne vpošteva, nakar je dal sledečo izjavo: Prišel se je nekdo iz Stolovnika predstaviti, ki pa ni bil klasificiran, za oceno pa jaz kot župan odgovarjam (to je jako komoden odgovor!), nakar s. B. apelira na odbor, da se ta zadeva glede tajnika reši, ter razpiše potom časopisja mesto tajnika, kar pa g. župan kategorično odklanja. Še celo pri njegovih je bilo opažati, da se jim tako početje ne zdi pravilno. Bomo videli in se še povrnemo k zadevi.
Merodajna oblastva pa prosimo za sledeče pojasnilo: 1. Je to dopustno, da g. župan vi eni osebi posluje kot tajnik iri blagajnik? 2. Je to dopustno, da se uraduje v gostilniških prostorih g. župana? 3. Je to dopustno, da g. župan pripušča samovoljno tajnikovanje svoje hčerke? 4. Konstatiramo, da se ljudi, ki rabijo občino, s takšnim početjem indirektno navaja na alkohol, saj se mnogokrat sliši: za pol litra moram vzeti seboj, ker bo treba čakat, itd.
Nace Mihevc:
V Zagreb k Josefini Bakerci!
V zagrebških svetovnih listih, ki jih zadnje mesece zvesto čitam zaradi njihove važne vsebine, sem bral, da je prišla v Zagreb slavna črna zvezda, čokoladasta Jo-seiina Backer, hči belega očeta in črne matere, svetovno znana plesalka. Iz »Jutranjega lista« sem tudii zvedel, da bo dala eno predstavo v veliki dvorani zagrebškega zbora po znižanih cenah, tako da si jo bo lahko vsakdo ogledal za majhen denar. Jaz sem sicer že star 67 let im sem že tretjič oženjen, vendar pa lepo žensko še vedno rad vidim. Po kratkem premišljevanju sem napravil trden sklep, da pojdem v Zagreb k Josefini Bakerci. Treba je bilo rešiti samo še vprašanje financiranja mojega potovanja. Ker ima v mojem domačem kraljestvu finančni portfelj moja žena in je bila moja dvanajstina za mesec april že skoro popolnoma izčrpana, sem se obrnil na njo, naj mi odobri primeren izreden kredit za potovanje v Zagreb. Ko sem ji na njeno vprašanje razodel, da šel rad v Zagreb gledati čokoladasto Josipino, mi je moja ljuba žena takoj odločno izjavila, da za tako potovanje »nema budžetske mogučnosti«. Kaj sem hotel. Obrnit sem se na svojo staro bančno zvezo Andreja Molinarja, ki mi je v resnici dovolil in odobril kratkoročen leteči kredit 25 kovačev. Tako sam. se odpeljal z opoldanskim mešancem v Zagreb. Ker se pa na progi med Zidanim mostom in Zagrebom nahajajo še vedno trhleni pragi, ki
se nočejo preseliti na oni svet in napraviti j prostor mlajši močnejši generaciji, smo seveda imeli malo zamudo od 99 minut.
Ko stopim v Zagrebu iz kolodvora na trg, vidim tam tja do hotela >l!spianade« in do poslopja zagrebške bolniške blagajne nepregledno množico ljudi, starih in mladih, moških in žensk, ki so navdušeno vzklikali in ploskali. Več je bilo ljudi in večje navdušenje, kakor bo takrat, kadar bodo v Zagrebu inštalirali novega hrvatskega bana.
Pocukam za ramo bližnjega purgerja in ga povprašam, kaj vse to pomeni. On mi razodene, da vzklikajo Pepci Bakerjevi, ki pa se nekaj kuja in se noče pokazati svojim čestilcem. Zaupal mi je, da so pri njeni sinočnji predstavi neki hrvatski študentje kupili najdražje sedeže po 250 Din, ko pa se j« predstava pričela, so razlili po dvorani amonijak in metali smrdljive bombe. Njeni oboževanci so -sicer tiste študente, ki so z amonijakom branili moralo, do krvi pretepli, nato pa jih je še policija zaprla, vendar pa je Pepica sedaj užaljena in-»kuha mulo«. Tudi mi je povedal, da je policija na intervencijo »Društva blagorodnih gospa« in prevzvišenega nadškofa nocojšnjo ljudsko predstavo po znižanih cenah prepovedala. Sicer je veliki župan na intervencijo velevplivnih listov, kot »Novosti«, »Jutranji list« itd., sklep razveljavil, vendar je rešitev bila iz previdnosti dostavljena tako pozno, da se ne morejo več izvršiti potrebne priprave, tako da ne bo današnje predstave po znižanih cenah.
Jaz sem: bil razočaran, ker sem zastonj prišel gledat Zagreb. Vendar sem imel srečo, omehčalo se je namreč srce črne zvezde, ki se je v tem trenutku prikazala na balkonu zbranemu občinstvu. Moje pero je preokorno, da bi opisalo njeno lepoto. Rečem samo to, da je vitka kakor podlasica, da je na debelo našminkana in da je barva njenega telesa nekako kot svetel oker in oranža.
Jojefino sem vendar le videl, svoj namen sem vsaj deloma dosegel, čeprav nisem videl njenega plesa z bananami, v njeni obleki, ki so ji jo skrojili njeni siarši.
Podal sem' se nato v kavarno »Koizo« v Iliči na malico. Kavarna je bila polna; nikdo pa ni govoril nič o hrvatskem kralju Zvonimiru in o razpetem lajbeču dr. Mačka, samo Bakerjevo so imeli vsi na jeziku. Tudi jaz sem se vtaknil v pogovor in dejal, da ne verjamem, da bi bila res hči črne matere. Izrekel sem surri, da je verjetno, da je po vsem telesu prepleskana. Komaj sem to izgovoril, že so me zagrabili trije potepini,
' ali kakor se jim v Zagrebu reče fičfiriči. Niso uslišali niti moje prošnje, da bi mi pustili plačati malico, temveč so me dvignili v zrak in se mi je zdelo, da sem letel kakor po aeroplanu iz kavarne na ulico.
kjer sem telebnil s svojo levo stranjo na trdi tlak. Hitro sem se ozrl okoli, če je kje kak policaj, ker mi je znano, da ima tisti največ izgleda, da pride v »pržon«, kogar vržejo iz gostilne ali kavarne. K sieči ni bilo nobenega policaja v bližini. Res me je cela leva stran bolela, profitiral pa sem to, da zdaj vem, da se v .Zagrebu ne sme čez črno zvezdo zabavljati.
Nato sem se podal v Vlaško ulico' na večerjo. Vstopil sem v gostilno k »Zavednemu seljaku« in sem naročil za večerjo pravi madžarski perkelt in pet deci pristnega zagorjanca. Čeprav me je !eva stran bolela, mi ja večerja dobro teknila. Tudi v tej gostilni niso o drugem govorili kakor o Pepci in zopet o Pepci. Ker imam jaz neumen Kranjec tak dolg jezik, da ne moreni molčati, sem se seveda zopet vtaknil vmes. Dejal sem, če bi Josefina prišla v Slovenijo, n. pr. v Maribor, kjer je moj dobri prijatelj Bahuti za občinskega očeta, bi Ba-hun nanjo udaril tako takso, da bi bila zares črna, ne pa samo čokoladasta. Nazadnje bi jo. ker s svojo umetno obrtjo potuje od mesta do mesta, obdavčil še po zakonu o krošnjarjih. Sploh pa, sem rekel, da so hrvaški študentje bedaki, ki najprej plačajo vstopnice po 250 Din, da branijo moralo, potem jih pa še natepejo in aretirajo povrhu. Komaj sem izrekel to grajo, že so me zgrabili trije zagrebški purgarji in mi niso niti pustili, da bi plačal večerjo. Letel sem kot z aeroplanom na Vlaško: ulico in sem treščil tam na desno plat svojega telesa; hitro sem se pobral, da itw ne vidi kak policaj, ki bi me aretiral. Imel sem srečo; policaj, ki je stražil Radičevo knjigarno, me ni videl.
Spoznal sem, da Kranjec v Zagrebu nima sreče. Poprej sem imel namen, ostati čez noč v Zagrebu, da vidim ponočno življenje tega našega kulturnega središča, sedaj sem pa sklenil, da se vrnem zvečer ob 10. uri z mešancem nazaj v Ljubljano. Bolele so me vse kosti mojega rojstva, tolažil sem se pa s tem, da mi dobri zavedni Zagrebčani niso pustili plačati niti malice niti večerje, tako, da v Zagrebu nisem niti krajcarja zapravil.
Po polnoči sem, bil zopet v Ljubljani; ves vesel sem skočil iz vagona skozi vrata postaje na cesto. Tam se pa spomnim, da pred ljubljanskim kolodvorom ni nobenega »zahoda«, vrnil sem se nazaj, hoteč priti na peron, jok! Moral sem kupiti peronsko karto za en dinar. Tedaj en dinar sem vendar potrošil, pa ne zaradi Zagreba, temveč zaradi ljubljanske: občine. Cel teden so me bolele vse moje kosti na levi in desni platt in moja ljuba žena mi je dajala mrzle obkladke na obe strani.
1	Tako se je godilo človeku, ki je hodil gledat v Zagreb črno zvezdo — Josefino ! Bakerjevo.
Ali ste že krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. i
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Kouinnrji na Teznu in Mariboru.
Tajništvo posluje na Ruški cesti štev. 5 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18. do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije.
Eksportna hiša
„LUNA
ii
Maribor, Aleksandrova cesta
Naj Cenejši nakup galanterije, vezenine, otroških igrač ler pletenine domačega izdelka:
otroške nogavice od Din 5’— naprej damske „	„	„	7	—
moške nog. (sokni) ,	„	*>■—
vezenine	„ l-—	„
čipke	„	„	]•—
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode? opreme za novorojenčke lastnega izdelka. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonku renčmh cenah
Zveza delavskih žen in deklet
priredi v soboto, dnev 1. junija ob 6. uri.zvečer v Zadružnem domti v Šiški ob priliki izleta savskih članic in otrok
čajanko z recitacijami
na kateri se bo pogostilo vse otroke članic zveze. Vabimo pa istočasno k udeležbi čajanke tudi vse ostale prijatelje delavske mladine.	ODBOR.
Tvorniibo znlosa perilo
zato izredno nizke cene pri največji izbiri. Samoveznice, nogavice, konfekcija, ievlji pri
lOS. KARNIČNIK, Maribor
Glavni trg štev. 11
Vsem cenjenim gostom naznanjam, da sem prenehal obratovati v Prvi Dalmatinski kleti* Maribor, Mesarska ul. 5, ter se vsem najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, katero so mi izkazali do sedaj; obenem pa naznanjam, da odprem dne 15. juiija 1929
na Rotovškem trgu
gostilno Rotovž
V	novih prostorih se bom potrudil, da bom kar najbolje zadovoljil svoje goste, katere vljudno prosim, da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Točil bom prvovrstna dalmatin-ka in štajerska vina kakor tudi pivo; dnevno morske ribe na več načinov pripravljene. Za obilen obisk se priporoča
Josip Povodnik.
NASlM rodbinam priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
IZVRSTEN PRIDATEK ZA KAVO
IES®&«
JifV11V i V{V' M r.^ ' 'V *ir.' V	ir.' rn! m .	r;i	m I m IM m m ri\r i
■ [kV • ki s	4	k	4	k	4	k	4	%V	kV	k	4	*	V	kV	!	kV	k"4 I /i |	I kV j kV I kV kV [kV [kV
3
1
3
3
3
3
3
3
a
s
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
__=== v TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.	--
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vlog? do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.