Oar Write U. Today Advertising art REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. rULiRPHONE: CHelsea 3-1242 NA DAN DOBIVATE tt c^lasinakuda PO roftll NAKAVMMT Ki STOJ DOM (M mMj ta ZA $6.—"NALHO NAD 380 IZDAJ 21st, 1H3 at the Part Office at New York. N. Y, No. 50. — Stcv. 50. Act af Congress *f March 3rd, 181». NEW YORK, FRIDAY, MARCH I, 1940 — PETEK, I. MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII RUSI SE PRIBLIŽUJEJO SVOJEMU CILJU Sovjetska armada eno miljo od Viipuri MOSKVA, Rusija. 1. marca. — Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je armada oddaljena samo se eno miljo od Viipurija, ki je strategično finsko pristanišče ob Finskem zalivu. Glavni stan ljeningradskega vojaškega okrožja naznanja, da prodira ruska armada od vzhoda in juga proti Viipuri ju in da je najbližje mesta prodrl oddelek, ki se nahaja v Ylaesaeinioe, južno od Viipurija. RUSI ZAVZELI 270 UTRDB Poročilo naznanja, «la so Rosi v svojem prodiranju zavzeli 270 Jin>kili utrn stalno približuje Viipuriju. Sovjetsko poveljstvo j>ošilja v boj nove čete na tisoči« in boji so vedno bolj vroči. Kot poroča l'nited Press, je Viipuri, ki je imel 70,000 prebivalcev, ki pa so zapustili mesto, v raizvalimh in v platnenih. FINCI SE SE NE BODO PODALI Četudi pade Viipuri, se Finci še ne bodo podali, temveč se bodo umaknili v nove postojanke, ki so jih že pripravili na drugi strani mesta. In četudi so Ru~i že tako blizu Viipurija, bodo morali, predno vkorakajo v mesto, razstreliti še mnogo ledenih barikad. Finci se zavedajo, da je Viipuri izgubljen Dve republikanski zmagi v Ohio sta zmagala dva republikanska kandidata, kar je po mnenju republikancev zelo dobro znamenje za izid novemberskih volitev. VLADIMIR POTJEMKIN ODSTAVLJEN MOSKVA, Rusija, I. marca. — Dosedanji vna-nji podkomisar Vladimir Fotjemkin je bil imenovan za vzgojnega komisarja Ruske socijalistične federalne sovjetske republike, ki je največja državna skupina v Uniji sovjetskih socjalističnih republik. Potjemkin je ostal na svojem mestu tudi še potem, ko je bil odslovljen kot vnanji komisar Maksim Litvinov, toda že tedaj je bilo govorjeno, da bo prej ali slej moral iti tudi Potjemkin. Do sedaj je bil Potjemkin vedno desna roka vnanjega komisarja Vjačeslava M. Molotova, četudi je imenoval za svojega podkomisarja S. A. Lozovskega in V. G. Dekanozova. Predno je Potjemkin, ki je star 64 let, in gladko govori 7 jezikov, postal vnanji podkomisar v aprilu, 1937, je bil poslanik v Atenah, Rimu in Parizu. V svoji mladosti je bil odličen dijak na vseučilišču v Moskvi, kjer je imel posebno veselje za u-čenje jezikov ter je po končanih naukih potetal profesor zgodovine na vseučilišču v Moskvi. V svoji mladosti je že bil revolucjonar in ko še ni bil star 30 let, je bil dvakrat aretiran in poslan v Sibirijo. Leta 1919 je postal član komunistične stranke in je bil na čelu armadnega političnega de-partmenta na južni in zapadni fronti. COLCMBIVS, O., 21). feb. — Republikanci v državi Ohio prepričani, da bo predsednik Roosevelt pri novemberskih volitvah poražen, če bo kleitil v t ret je kandidirati. S tem prepričanjem jih je navdala zmaga dveh rcpublikan škili kandidatov. Izpolniti je bilo treba dvoje mest v kongresu. Navzlic ognjeviti demokratski kampanji >ta zmagala republikanca. V 17. okraju, ki zu je zastopal zadnjih devet let demokrat je zmagal J. Harry McGregor, ki je porazil svojega nasprotnika Byrona B. Ashbrooka z večino pet tisoč glasov. Asli-brook je nečak pokojnega kon-gresnika AVilliama A. Ashbrooka, ki je zastopal omenjeni okraj triindvajset let. Premožna Mrs. Payne Bolton je bila izvoljena v 22. o-kraju, ki je bil že odnekdaj r- publikanski ter db.-ega tudi del Clevclauda. Postala je nasled niča svojega (»okojitega moža, in bo prva ženska »v zgodovini, ki bo zastopala državo Ohio v kongresu. Dobihy je nad štirideset tisoč glasov, njen na-sprotni k Anthony A. Fleger pa le nekaj nad stirimdva_ tisoč. Fleger, navdušen pristaš F. D. Rooseevlta, je bil edini demokrat, ki je kilaj zastopal ta okraj. LMrs. Bolton in McGregor sta bila izvoljena za deset mesecev. Repubikanski guverner Brisker je rekel, da so te volitve jasno pokazale, kako bodo gla sovali ohijski volilci meseca novembra. Arthur L. Limbacli, načelnik državnega demokratskega od-bora, je pa izjavil: — Meseca novembra se bo pokazala -vse drugačna slika. NEZAPOSLENOST Z OPET NARAŠČA Washington, D. C.f 29. feb. — Izza lanskega le ta meseca maja je letošnji februar prvi mesec, v katerem je nezaposlenost padla. Predvsem se je znižalo število tovarniških delavcev. Od decembra do januarja so ameriške tovarne odpustile en milijon sto tisoč delavcev, navzlic temu je bilo pa letošnjega januarja zaposlenih nad en milijon več oeeb, kot pa lanskega januarja. Ti podatki so razvidni iz mesečnega poročila de-iavsk e tajnice Perkinsove.. Irgovski department je dognal, da so zaslužili delavci v letošnjem januarju 6050 milijonov dolarjev, torej 650 milijonov dolarjev več kot lani v januarju. Anglija zadržala premog za Italijo LONDON, Anglija, I. marca. - Anglija je zadala Kim-Berlin osišču hud udarec, ko je zabloki-rala vsako pošiljanje nemškega premoga v Italijo, kar je prej dovoljevala skozi Holandsko. Ta ukrep naj odpre Mussolini juoči Ta jkorak Anglije je bilo zelo trd in jasen ter ima namen do kazati MussoHniju, da Italija ne more ničesar dobiti, toda vse rzgubiti s svojo zvezo z Nemčijo. V^e pa more dobiti in ničesar izgubiti, ako je v zvezi z zavezniki. Angleško-italijanska pogajanja so bi!a prekinjena Ker so se angleško -italjanska trgovska pogajanja razbila, hoče Anglija s tem -svojim ukrepom pokazati, kakšno je stali-iišče zaveznikov proti Mussolini ju. Anglija bo šla mogoče še mnogo dalje in bo vstavila vso trgovino med Nemčijo in Italijo. Nemške železnice so zaradi vojne tako zaposlene, da n<> morejo prevažati drugega -blaga, kot samo za vojaštvo. In do-Kler so bila pogajanja v teku, je Anglija dovoljevala prevoz nemškega premoga v Italijo. Velike povodnji Delavske vesti Barvarna prenehala obratovati' PATKRSON, X. J., 28. fel . — Vodstvo Reliance Piece Dye Works je naznanilo, da bo podjetje prenehalo obratovati za-aui nezdravih razmer v i dustriji." Podjetje bilo osnovano leta 1!) 18 ter je imelo za poslenih 110 delavcev, ki so dobivali na leto dvestotisoč dolarjev plače. Investirani ka pital je znašal $4-0,000. Poletti simpatLzira s štrajkarji ALBANY, X. V., 28. feb. — Ciiarles Polletti, podgoverner države New York, se je včeraj preselil iz hotela, v katerem je ž precej dolgo stanoval. V hotelu so namreč zastavkali na takarji, kuharji in bartenderji ter zahtevajo višje plače. Nekateri drugi člani newyoreke |]arjev, delavke pa'po sto in so Za UoC- dolarjev pokrival za stroj ne puške, katera jo tovarna izdelata za francosko armado. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev. Delavci vodijo podjetje PHILADELPHIA, Pa., 28. februarja. — Pred dvema mesecema je banka prevzela Interstate Hosiery Company in eč kot petsto pletilcev je i gubilo delo. Prejšnji teden so se pa delavci vrnili k strojem ter so lastniki največje za-iružne tovarne nogavic na sv« tu. Tovarna se imenuje Hancock Hosiery Mills, Inc. Delavci so dali v>ak po tristo do- vemu vzgledu Vodstvo hotela pravi, da bo obnovilo pogajanja s stavkar-ji, ki bodo umaknili pikete. Požar uničil tovarno MIDDLETOWN, Conn., 28. feb. — Požar, ki je divjal sko-ro pet ur, je uničil veliko poslopje Russell Manufacturing Company. Zgorelo je za 58 ti- prej zaposleni. Zdaj so gospodarji in delničarji korpor**"-je, ki obratuje 122 pletilnil: strojev ter izdela na teden o-sem tisoč parov ženskih nogavic. Delavci, vsi člani CIO, ^o sprejeli v službo bivšega su-perintendenta, ki bo vodil podjetje. Vsled tajanja snega v visokem pogorju in močnih nalivov, so po raznih zapadnih državah reke narasle, česar posledica so velike povodnji. Najbolj je prizadet severni de! države Kalifornije, kjer jc nad štiritisoč ljudi brez strehe. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, so tri osebe izgubile življenje, dočim je mnogim pobrala voda vse, kar so imeli. Dvesto milj nad San Franci-scom je voda pokrila obširna ozemlja. Preplavila je hiše in nekatera domovja tudi odnesla. Dva dni trajajočemu nalivu je sledil orkan, ki je divjal naglico 75 injj na uro. Včeraj zjutraj je zopet posijalo soln-ce, in prebivalci so prepričani, da je najhujše prestano. Uprava WFA je dala na razpolago 1500 mož, ki bodo popravili in očistili ceste. Vsi blata in razne navlake je ponekod avtomobilski promet popolnoma zastal. Posebno so prizadeta mesta Berkley, Redding, Martin Napa, Santa Cruz, Sacramento, Quincy, Tehama m Piaeer-ville. Povzročena škoda znaša -vec milijonov dolarjev Italija gleda na Balkan 3. termin se vedn RJ QT9 n |(j| Trije senatorji so mnenja, da Ugaillia b O vsled evropske vojne predsed. Roosevelt prisiljen y tretje kandidirati. WASHINGTON, D. C., 29. feb. — Trije demokratski senatorji — Herring in Min-Brown iz Michigana in Min-ton iz Indiane »— so prepričani, da bo izvedla evropska vojna mogočen vpliv na jesenske predsedniške volitve. Baš zaradi evropske vojne bo po njihovem mnenju predsednik Roosevelt takorekoč prisiljen v tretje kandidirati. litvi. Vsakem« novincu bi vzelo najmanj dve leti, da bi tako spoznal vnanjo politiko kot jo pozna predsednik Roosevelt. — Največja nesmisel se mi zdi, izvajati pritisk na predsednika Roosevelta, da bi povedal, če namerava vtretje kandidirati ali ne. To zahtevajo predvsem tisti, ki so sami kandidati ali pa hočejo kakšnega kandidata podpirati. Ce se bo predsednik Roo sevelt odločil za tre.tji termin, — Ako se bo spomladi po- — je dejal Herring, — ni nobenega dvoma o njegovi zopet-ui nominaciji in ponovni izvo- liticni položaj v Evropi poslab šal, bo ameriški narod prisilil predsednika h kandidaturi. Še vedno trden in čvrst... 1NDAXAPOLIS, Ind., 28. feb. — Pred tukajšnjim uradom za motorna vozila se je ustavil avtomobil letnika 1926, Iz njega je stopil črnec ter rekel klerku Lawrence Seetonu, da bi rad obnovil avtno licen-co: — Kako se pišete! — ga je vprašal klerk. — Jerry Pa terson. — Koliko ste stari!— 106 let, — se je oglasil odgovor. Klerk ni mogel verjeti, toda prosilec je z raznimi dokumenti izpričal svojo starost. Po kuzal mu je tudi svojo pr\o ii-cent-o, ki jo je dobil, ko je bil star 95 let. vojna naroČila SANTA MONICA, Cal., _'S. februarja. — Angleška nakup na komisija je naročila pri Douglas Aircraft Corporal io za dvajset milijonov dolarjev bombnikov. Kovinska letala, ki bodo imela po dva motorja, morajo biti izdelana do poletja prihodnjega leta. D. AV. Lor^'as načel i korporacije, je rekel: — T«> naročilo je eno najvažnejših, kar smo jih doslej dobili iz i-nozemstva. Dva naj-1 do petnajst tisoč naših delavcev de! že sedaj v treh siliti h. Vslcl-tega naroc'la se bo število delovnih ur povečalo za pet mi lijonov. RIM, Italija, 29. februarja. — Virginio Gayda, urednik lista "Giornale d' Italija", je zastopnikom United Press rekel, da bo šla Italija v vojno, ako se razširi na Balkan. Kot je rekel Gavda, sta Donava in Sredozemsko inorje največjega »pomena za varnost Italije, zlasti še, odkar je Italija z osvojitvijo Albanije postala balkanska ^-ila. Italija je pripravljena posredovati za mir Četudi je Italija pripravljena 'pomagati do vsakega mira in smatra poslanstvo Suumer Wellesa za vesel pojav v tej sme ri, pri vsem tem Italija ne bi mogla ostati izven vojne na Balkanu. "Hitrega miru ne pričakujem," je rekel Gayda, "kajti borba med zavezniki in Nemčijo je tako velika« da ne vidim nikogar, ki bi mogel kaj storiti -za mir, in mislim, ua jc konec vojne še zelo oddaljen.'* Zapadni del Balkana posebno zanima Italijo Gayda je rekel, da se Italija prav po-eibno zanima za za pad n i del Balkana, vendar pa ji je mnogo ležeče na tem, da >o poravnani taki spori, kot so zahteve Madžarske in Bolgar ske do Romunske. Doklei' ti spori niso pora-vnani, ne more biti ni kakega govora o kaki močni fronti -proti agresiji. Gavda je odkrito povedal, da je Rusija (poglavitna nevarnost za varnost balkanskih držav. Nemčije ni omenil, pač pa je rekel, da bodo zavezniki razširili vojno na Balkan, da ea jezijo Nemčijo in ji preprečijo do-top do romunskega petro-lejo in žita. Po njegovemu mnenju pa tak manever ni izvedljiv, ker bi bilo zelo težavno zalagati armado z vojnimi potrebščinami. Gavda ne veljamo v skupne vojaške operacije Nemčije in Rusije, kajti vse je otkiisito od razvojev v sedanji vojni. Gayda ne ve, kdo bo zmagal Kdo 'bo zmagal v tej vojni, Gavda ne ve, r?kel pa je: "Naj mislijo v Združenih državah, kar hočejo, Anglija in Francija pri vsem tem nista gotove zmage. Ravno tako tudi Nemčiji ni zagotovljena." Po Gaydovem zagotovilu je Italija pripravljena nuditi svo-io pomoč vsaki državi, ki bi se zavzemala za poravnav6 ev-ropskih problemov na pravični podlagi. Pri tem j« breidvom-no mislil na italijanske zahteve v Sredozemlju, pri čemur t>i bila najbolj prizadeta Francija. Friday, March I, 1940 SLOVENE (YUGOBL&V> SQOLf L £ ' "GLAS naroda- AN IZVZBMAI N1KDKLJ t« FKA£NIKO> » ti« wm is ntUTHONI: » nun, nkw toik. a i C8<4M 1—1SCI VOJNA •Prejšnjo nedeljo so obiskovali časnikarji v Tucsonu v državi Arizoni generala Johna J. Pershinga, ki je za časa svetovne vojne poveljeval ameriški ekspedieijski armadi v Franoiji. Povedal jini je marsikaj zanimivega, posebno pa, da je meseca oktobra 1918 priporočil zavezniškemu Tojnemu svetu, naj bi zavezniške armade .prodrle prav do Berlina. Pershing je izdaj prepričan, da je bilo njegovo priporočilo .povsem upravičeno. Po Pershingovem mnenju bi ne bilo sedanje vojne, če bi biii zavezniki leta 1918 zdrobili nemško armado. To se ni zgodilo, pač so ji pa dovolili oditi z bojišča z razvitimi pra-porji in ob zvokih igodbe. Nemški vojak se je takrat smatral za žrtev političnih razmer. Peraliiugovega mnenja je bil baje tudi vrhovni povelj tik zavezniških armad, maršal Foch. IVrshingova izjava je zanimiv primer, kako se v voj-iCU času izpremeni Človeško mišljenje. Nekateri so za voj-"u- !ako vneti, da kar vrztrepeeejo, če jim kdo kaj o miru o-] ne ni. Ko je bila Amerika v vojni, je -bil Pershing eden najuglednejših in najboFj uvaževanih Amerikancev. Prej in poslej je bil le u vaze van gentleman. Maršal Foch je '"bil tiste čaoe najvažnejši in najbolj znan Francoz na vsem svetu. Persliingu in njegovim odličnim tovarišem nikakor ni zameriti, če so skušali zavleči vojno do britkega konca. To je bilo pervsem umevno, kajti to je bil njihov poklic. Pred izbruhom sedanje vojne je bil Winston Churchill drugi najuglednejši i Anglež. To svoje odlično mesto bo najbrž obdržal do konca vojne, in prav nič čudega ne bo, če bo nekega dne izpodrinil ministrskega predsednika Chamberlaina. V vojnem času stopijo tudi generali v ospredje. Kdo je pred letom dni kaj slišal o generalu Gamelinu, viskontu Gortu, generalu Ironsideu in generalu Brauschit-scliu f Po mnenju ifineriiškega državnega tajnika Hulla bo po svetovni vojni brez dela na cesti sto milijonov oseb. Petin -dvajset milijonov, ki so sedaj pod orožjem, in petinsedemdeset milijonov, ki vrše :s»edaj razna vojna opravila. Mirovno poslanstvo ameriškega državnega podtajnika Sumnera Wellesa temelji na zelo šibkemu upanju. Zdi se, da nameravajo zavezniki popraviti napako in vpoštevati takratni Persliingov nasvet. Njihov cilj je Berlin in v Berlinu diktirati do skrajnosti oslabljeni Nemčiji mirovne pogoje. To bi pa brez ameriške pomoči najbrž ne bilo mogoče. Pa tudi z ameriško pomočjo e je nahajal ka-plar radovanjske orožniške postaje Mrdinja na svojem •službenem obhodu pu je pregledoval med drugim tudi raz-ine hleve na Radvanju, ker «e v njih radi skrivajo in prenočujejo v hudi zimi razni sumljivi klateži. Tako je pogledal tudi A" lilev posestnice Terezije Marin v Zgornjem Radvanju. Ko je odprl vrata, je za-slišal v hlevu stokanje. Pogledal je bliže ter opazil, da prihaja to stokanje izpod jasli, pod katerimi leži človek. Vpra šal ga je, kaj tam dela. dobil pa je tak odgovor, da ga je se ni Zorko vdal pijan pretresel do kosti. Tujec mu tega dne se je naselil v je namreč namestu besed pr imajo velik M H *>(•»■ ta tw jut ifit^tfgpr^ .-• «*•■■ - ' ■mbirnmimmmmmm pošiljatvš Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 11.50 17.00 28.00 55.00 200 300 500 1000 --»a 5S4 Peter ZOODBA O POŠTENEM NAJDITELJU Časopisje je objavilo nastal- busom do Hobokena, odtaui \n KEU SK CENE UBIJAJ HITKO MENJAJO St) NAVKUiSNS) CJB; NE POhVUŽENB ^I'HEMEMBI GOBI ALI DOLI U NWNA NAKAOU IZ.W&U. ČUKMO TO CABLE LETTER ZA I'KISTOJBINO »1.— Š L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) » SIS W. 18th ST., NEW YORK B pokrit z mrvo pod jaslimi, ga nihče od domačih ni vklel in tako je -siromak ostal brez pomoči. Šele ko je stopil v hlev orožnik, se je Marinič zavedel, ter začel stokati. Opazil je tudi, da ista iuu obe stopali v členkih odpadli. Orožnik je takoj obvestil mariborske reševalce, ki so zmrznjenega prepeljali v bolnišnico. . nje poročilo: LOSS, ANGELES, Cul., feb. — Jose Garcia, ki se preživlja « pobiranjem in prodajo starega papirja, je našel v smeteh hotela Biltmore kover-to, v kateri je bilo za dva tiso<" dolarjev bankovcev. Denar je izročil uiauagerju, ki je o najdbi obvestil goste.. Kmalu se je oglasil lastnik, ki je rekel najditelju: — Vašo poštenost visoko cenim. Hvala vam. Bodite prepričani, da vas ne bom nilkdar pozabil. Še istega dne se je izselil iz hotela, ne da »bi nagradil najditelja. — No, tudi jaz ga ne bom nikdar pozabil, — je izjavil pošteni najditelj Jose Garcia. Kadarkoli čitam kuj takeg:.. se nehote spomnim slučaja, ki sem ga doživel pred dobrimi desetimi leti. Vsako jutro sem se peljal z VvSe.j va^i z gorjačo v roki in grozil, da jo ubije. —„ «ra dne pa je. kakor izpove' ————. njegova 13-letna hčerka, agra-i " ~ — bil svojega mlajšega sina Vin-;1*- Ko 130 presedel svojo ka-cenca za lase, medtem ko je v zeu» bodo izročili jugoslov. desnici držal kuhinjski nož in; oblastem, ter ga čaka potem grozil, da ga ubije. Zadnji I »troga kazen. 1- ka-zal svojo odpadlo nogo, ki jo je držal v rokali. Ko ga je orožnik vprašal, kaj je toT je dejal "moja noga; če hočete vam pokažem še drugo. In res je nato pokazal še drugo svojo nogo. Orožnik je na to prtetpil bližje ter se mu je pokarala vsa strahotna žalo-igra mladega človeka, ki je ležal pod jas lam i »brtw nog s strašnimi ranami na telesu. Bil je to 35-letni Miroslav Mari-nR- iz Kreevine. Po poklicu je trgovski pomočnik, bil pa je zadnja leta brez posla, ter se je sedaj na zimo vdinjal kot delavec pri pivovarni Union in je bil zaposlen pri spravljanju ledu z ribnikov v Radvanju. Ni imel pomene obleke in ne obuvala, ter je v hudem mrazu izadnjih dni strahovito oze-bel. Ko so bile bolečine zaradi ozeblin prehude, se jp zatekel v Rad vanje ter se je »skrivaj zatekel v hlev poswtnice Marinove. Pravi, da je bilo to pred osmimi dnevi. Ko pa je -četka potrpela v upanju, da bo mož kmalu spoznal napačno ravnanje, toda bilo je vse zaman. Ko se je 15. jan. spet popolnoma pijan vrnil domov, je začel preklinjati ženo in ji groziti, da jo bo nihil. Tako je ravnal ž njo, da je v skrajni ( sili pobegnila z doma 111 se za-j tekla k sosedom, kjer je v hlevu prenočila. Ko je mož videl, da je žena usta, jo je iskal po , ■ ■ - ' • na tem koncertu prevladoval popoi-nonia arneri-kanski dtih, lxi simfonični orkester vodil mladi v Ameriki rojeni Izler Solomon, ki je prišel do gkizJbenega slovela z Illinois Sinifoničnim orkestrom ter je pozneje vodil simfonični orkester na NBC radio jK>staji. :Xa tem koncertu bodo s svojimi -khuVbaini zastopani na-^ediiji ameriški skladateljji: Le o So ve rfl »v, Robert Del a nov, Robert Russell Bennett, Clias. Wakenfield Cadman. Harold ^Forris in Robert Sanders. • 'Da morejo »dišati dobro jglasibo tudi manj premožni, so vstopnice po ljudskih cenah od 25 centov do $1.10. SREDIŠČE ZA SI.OVENSKK FONOGRAF8KE PLOŠČE. — Pičite za cenik. J. MARSICH. INC. 463 W. 42 Street New York PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. • Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18tH Street, New York, N. Y. Popravek V včerajšnjem |>orocilu <> "Sldvanovi" seji se je nam urinila neljuba pomota: kot arhivar društva je namreč Mr. Ivan Rueigav. Zato prosi-Jmo Mr. Rucigaya, da nam ta pogrešek oprosti. Uredništvo. Izvežbane š'ivalke na niilan slami na majnih strojih; velika množinah; dolga sezija. SANDRA HATS 40 WEST 37th STREET NEW YORK, N. Y. ' KLOBASE in vsakomtao SUHO MESO pošiljam proti ^SoStneAiu povzetju in sicer: Klobase in želodfec ific lb Suhe sunke — — 2 5c Ib Suha plečeta--20c lb Suho slanino con) .. . i . 26c tb Picnic Hams (krače) 1 7 c lb KRAMER MEATS 5301 St Ciajr, Avenue Clcrvrfand, Ohio podzenisko železnico v Ne.v York- Nekega pomladnega jutra iias* je bilo v bnsu pet ali še-1 potnikov. Izricn&da opazim na tleli poleg sebe majhen črn pretimet. Sklonim se in poberem. Bila je majhna denarnica. Saj menda poznate občutek, ki .spreleti človeka ob taki priložnosti: Koliko je notri' Ali je prazna f Ali je premoženje v nji? Kaikor menda v slehernem, se je tudi v meni vnela borba med dobrim duhom in hudobo. Dobri duh je govoril: — Pošten bodi! Oe si našel, še ni rečeno, da je tvoje! Kdove, kateri revež je izgubil' Mogoče je v tej denarnici vse, kar je imet Dobrega duha je pa skušala preupiti hudoba: — Ali, kaj a?' pa kvčjemu od bogatih ljudi! Kar spravi v božjem imenu! Take misli so se podile po meni, in priznati moram, da j«* hudoba zmagala, kajti že o l nekdaj je bilo tako, tako je bo vedno tako. da je človek bolj k slabemu nego k dobremu nagnjen. Že sem našilil ustnice, da M malomarno zažvižgal ter spravil prav na tilieni in po tatinsko denarnico v žep, toda okoliščine so bile take, da mi ni bilo mogoče. Drajver je bil bus ustavil in me v zrcalcu nepremično motril, pa tudi trijji moji sopotniki .so zijali v me, hoteč me požreti s svojimi fcavjVtuo -•sovražnimi pogledi. Ne vem, kaj občuti zločine«•, Iti ga zalotijo pri zločinu, toda AJi str ni i, da ima približno i ste občutke kot sem jih imel jaz takrat. (Ne bi verjeli, kako naglo se človek v takem slučaju prelevi v poštenjaka. Hudoba utihne v njem in zavest poštenosti vsega prevzame. •Skušal sem se brezbrižno nasmehniti, toda smeha ni bi lo, pač sem pa le nekakšno ču dno kislobo spravil na ustnice. Ponovno sem vstal, hoteč dati činrvečji poudarek svoji poštenosti, stopil k drajver-jn in mu izročil denarnico, rc koč: — Tole sem našel. Xa tleh je ležalo. Xe vem, kaj je notri. — Sem vide!, ja,—je odvrnil važno, kot da hi hotel reči: — • V busu sem kakor kapitan na ladji. Mojemu paznemu očesu ni mogoče taičesar prikriti. Postava je namreč taka in je nabita po vseh čakaluicah in po vseh busih, da je treba vse najdene predmete drajverju izročiti, in da je drajver tista najvišja instanca, pri kateri je treiba pobarati, če človek kaj i-zgubi. — Bomo videli, — je odvrnil drajver ter v moji navzoč mosti in v navzočnosti mojih petih sopotnikov odprl denarnico ter potegnil it h je v^Iiu srebrn ameriški dolar. Srebrni dolarji so po vzhoil-uih ameriških državah kaj redka .prikazen- Posebnosti talco-rekoč, ki Tc vsake vvete čase zaide «r vsakdanjo denarno cirkulacijo. Samo srebru dolar! Nobenega drobiža, nobenega bankovca in hot)cnega koščka papirja, ki bi pokazal sled k lastniku srebrnega dolarja. Na poseben papir sem mora\ zapisati svoje inae in naslov, dve priči sta se Jjb^^isati, drajver je stopil ria gas, »o je začel bližati Htsibokexm. ;l (Konec join.). BXlttH, M B O P F ^Itt T<«g Ffiday, .March 1, 1940 L1AM O 'FLAHERTY: Xekega hladnega jutra je kraj |>oti blizu majhne koče ležal star beeI. Bil je sive kože ki mu je % nje dlaka na mnogih mestih izpadla in zapustila rjave lise, udelaue od bliska in obruukaste od udarcev. Ondod |h> nogah, kjer so se mu v letih hlapčevanja zajedale v ine^o v«prežne vrvi, je imel globoke obročaste vdrti-ne. Veliki uhlji so ee mu po-IbeŠali. Ležal je na strani in nategoval uhlje. Dihal je počasi. Kadarkoli je zahripal, mu je trebuh silovito naibruh-iii K Glavo je držal pokonci vendar so se nozdrovi malone dotikale tal. Vroča «apa mu je »buhtela. v tla in se spreminjala v dim. (Po poti je ležal raztajan sneg in tu pa tam je bnstela skorjica tajajočega se ledu. Sonce je žarelo prelepo, zakaj bilo je >pomladno jutro. Son-pc je tajalo zintski ^neg in led. Pot je sijala. Zemlja se je svetila. Ptiči so peli. Zrak je bil oster in rezek. Vse se je veselilo v mraznem sijaju pre-naaičenega zraka, le stari osel ne, ki je zleknjen na poti počasi so pel. . Tz koče je prišel pes. Dvignil je rep, zalajal in planil proti o>lu. Ustavil se je pred njrni, kronipljal po tleh in lajal. Osel je hreknil, zastokal. Prepognil je glavo, potresel u-šesa, in se pobral na noge. Počasi je odšel poti, vkreber v lirJbe. Pes je šet za njim in lajal. Tz koče je stopil starec. Pomaihel je « palico rn ščuval ,l>sa za oslom. Ta star? drsel se je to ziuio pritepel .em gor, postajal okoli ltoče in >tikal ša krmo. Kazalo je da nima rgo-*podarja. Kekdo je moral »oditi nerabnega starega p6-tepulw, da je tod na okoli delal nadlego, ko je skušal krasti k nivo. . '"Hej! Hej!" je viknil starec. . "Primi ga, Tiger!" '» (Pes jc lajal. Osel je d rohnel vkreber in se gredoc kregal s prednjima nogama: Za ovinkom je postal. Pes je sledil »a njin\. Ko je pes prišel okoli ovinka, je nehAl Tajati in obstal pri miru.' Pobelil je rep in nekam čudno ovohaval zrak. Ko jc osel vi-•dcl, kaj pe»s počenja, je stremel .glavo v opomin. Pes pa ga ni napadel. Znova se je rav- PLEN nal dalje. Počasi se je spen-| Kimalu skoraj rti bilo videti jat in od strani oziral po psuJsive pasta-vi, ki se je počasi po Zdaj je rmel pes rep med nogami. Zijal je in si oblizoval £dbec. Opreznb se je oziral proti koči, iztegnjenega gobca. je premeteno pogledoval tudi za oslom. Osel je nepo-čakano, toda z veliko težavo, zavil v drugo Tedaj je pes, .gobec pri tleh, sledil za njim, in hodil Sfe počasneje kakor o-sel. Vohal je tla in se prestopal zl«goma in neslišno. Previdno se je oziral s strani v stran in gledal neznano. (Nenadoma je starec pred kočo zažvižgal. Pels se je zdrznil in z repom pod trebuhom stekel nazaj. Takrat se je ustavil in vohal pot navzgor, ki je po njej od-sel osel. Nato se je splazil k starcu, opletajoč z repam in vlekoč se s trebuhom po jtleh. Starec g aje udaril iti pljunil. Osel se je spenjal. dokler ni prišel tjakaj, kjer je iz strme obcestne leže tekla voda. Z gobcem se je pritaknil belega, mikala med barjanskimi grički. Osel se je čcsto ustavljal in oziral. Na raerdaljo gti je sledilo že več vran. Kraka le so le, kadar so ga izgubile izpred oči, pa spet potihnile, ko so ga opazile. Tedaj so se po-bešeirfh nog in pobesenHi peruti počasi spuščale in sedale po valbokljinah ne daleč od njega. Osel je skozi hodil in vrane so šle za njim. ; IGredoč, se je nameril na barjansko jezero sredi nizkih jgriČev. Tam je v ločju stal žerjav. Ne tla bi bil zavreščal, se je lenivo dvignil in zlago-ma letel proti oslu. Ko je mineval čezenj, je pazljivo gledal navzdol. Na nek; razdalji se je obrnil ,letel nad njim nazaj in ostro oprezoval. Obletel je jezero, in se spustil na svoje mesto v ločju. Za o^la se ni menil več in spet začel gledati v vodo. Osel je odšel in za njim so šle vrane in še nekaj drugih č-udnih ptičev, ki so pluli visoko gori -na ne4>u. pjnnečega vodnepra slapa Po- Vran j(? b;jo ve,;bo krdelo .tlej se je stresel m poskusil1 piti. Zdelo se je. da mu voda •buliom po tleh. Štarec ga je znova, pobesil glavo in odšel vkreber. Prišel je «na viii lirika. Č5goraj'je bela pot tekla ravno preko ravnega barja. Tam ni bilo hiš. Z ene in druge fctrani so vinkaste stezice v pusti, močvirnat -svet. Po bar-jartski pu*šči so se pasle ovice. Tam so bili grički. Tam je bilo grmovje! * Na levi. dale«*1 na kraju barja, je rastlo par dreves. Bila so ograjena. Osel si je vse ogled« 1. Potlej je šel s poti v mokro travo. Povohal jo je. Nato se je trikrat zasukal, zastokal je in se ulegel. Tvegel je na stran. Noge je zlcknil kakor poprej. G6-Tbec se mu je skoraj dotikal tal, in vroča sapa mo je hlapela v travo. ,"Prišli st& dve .Vrani in ga preleteli.' Videli sta, da je ležal rta strani, mimo in iztegnjenih nog. Zakrokali sta in se zgoraj na *nebu zavrteli. Potlej sta k rak al i venomer. O-, še! ju je slikal in za-gnal tego-ben glas. Skol^bal se je na noge in sel naprej; proč od poti, v ceTo po barju. Vrani sta se spustili na grm in. stregli na osla. . DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo . $ $ $ 2.40 fl.60 6.710 nar. Pinar.---JjO.JO Dinar.---$20.50 iJinar. — — — i^fRR V EVROPI m bile poilljatve v JafMtartj« pnki- J* bila TftiJWWi eefifc. \t*r*?k M poilljatev IA NUJNO POSlLJATB" — DOPLAČATI JE TBXBA $1— VSAKO POftlLJATBV V JUGOSLAVIJO slovenic publishing co. Nekaj jih je šlo za njim, nekaj pred njim, -druge pa so frfotale skrajema. Črne kroka-vice so ga obkolile. . » Nič ni zadelo, kakor tudi je vinkal med nizkimi girčki in se za k lan j al za grille. Vedno znova so ga n-ašle. Zvečerilo se je. Osel je prišel v majhno glo-foelj, ki jc bila na .gosto zakrita z gitiiovjijm, s sipko v jo 111 in bodlrčevjem. Bila je v prijetnem kraju, zaklonjena in nedostopna. V tej tihi draqfi je Sbilo-gnala nizko k globeli in ugledala osla, ki je ležal tam spodaj na strani " in iztegnjenih nog. Ptič se je tedaj na obrat dvignit in ko .se je med letenjem zavrtel, turbbno zakra-.kal. Visi ptiči so obnemeli. Vsi so se vsenaokrog spustili na tla. Hodili so sem in tja. Kiju val i so zemljo. Brusili so si kljuke. Osel je na glas za večal in se do dolgem iiztegnil. Be>no je brenil z zadnjima nogama in •prrdvignll glavo. Streslo ga je od glave ilo nog. Telo se nru ^e pomirilo. H\»daj je zalešestilo in izpod roblaovja kraj osla je plaViil zajec in zbežal proč,- drugam v barje. Več drugih majh'uih bivali se je pognalo h globeli in ee 7>oskrilo po 'luknjali. ■Droben ptič, ki je priTefel sem z :nečim v "kljtrtin, je sedel na vejo felizu osla. Pokfmava! je 7. glavo. K njemu je ffcdel drug pfTF^k, Iri je tudi nekaj nosil v Vl jimu. Olja sta pokimavala z glarvo. Nato sta ziba je se gori in. doli zletela v( stran in se fegu&fla. .^e je Odgnala vrana in vockrat zakolobaifla nad ^IdBefjo, hi4e. Spustflb se je na fffli urfd wtom. Obra-\k si 4e ^rje. Potlej je po- LOCITEV, KF.E JE BILA PRELEPA. Amieriški kirurgi pravijo, da ni dandanes za nobenega človeka več potrebno, da bi .bil »grd1. 1 a*potni specialisti, Jki se poslužujejo najmodernejšimi tehničnih pripomočkov in operacijskih spretnosti, so dosegli ba^š v Ameriki veliknn-ske uspehe. Krive nosove in votla lica popravljajo igraje, priprte oči spreminjajo v velike in žarke. Ni telesne napake, ki bi je moderna operacijska tehnika ne znala oil praviti. . »Po takšnih operacijah se neredko življenje kakšnega človeka pred vsem duševno življenje kakšne ženske popolnoma prekucne, kakor je pokazal svojevrsten proces, ki se je vršil te dni pred nekim sodiščem y New Yorku. ITragedija se je začela s tem, da je neki zdravnik, znan lepotni specialist, nekega dne v hotelu zagledal mlatlo služkinjo z nenavadno grdimi potezami. Kot specialista ga jo mikalo, da bi njeno grdo*t *s tehničnimi pripomočki spremenil v lepoto. Dekle je hitro privolilo. {Res je iz nje napravil lepotico, in sicer takšno lepotico, da se je sam zaljubil vanjo. Poročil se je ž njo. Potem pa so se pokazali nedostatki. Vsi moški so Občudovali lepo ženo zdravnika, tako da je posta! >ilno ljubosumen. Nekega dne LJUDJE S SRCEM NA DESNI STRANI. •Izum aparata, ki omogoča serijske roentgenske posnetki-prsne votline in ki ga je izdelal predlanskim prof Holfel-der v Frankfnrtu, se je zelo dOlno obnesel. Aparat ni drag, a interni medicini in fi-» ziologiji je prinesel dragacena do|N)IniIa dognanja. Navaden roentgens k i aparat je dr. Hol-felder postavil na lesen podstavek. navaden fotografski 'aparat pa opremil z objektivom. ki ima F 5 cm. Tako se roentgenska slika na senčniku fotografije fotografira na ki-nofilni. Nedavno so dosegli po 111110-vjestvenem roentgen iziranju prebivalcev vsesra meklenbur-škega okraja prvi milijon roentgen-k ih posnetkov prsno votline. To bogato žetev so zdaj znanstveno izkoristili v atlasu roen t genskih jjosnetkov prsne votline. Od enega milijona pregledanih ljudi iz vseh socialnih slojev so ugotovili 87.41 odst. ogroženih, odstotkov z aktivno tuberkulozo. 3.34 od-t. <7. ozdravljeno tuberkulozo, 1.38 odst. z boleznimi *rea in 2.79 odst. z boleznimi arterije. 2(V) ljudi od enega milijona pa ima srce na desni Strani. To je precej velik odstotek. ... * knjiga, SLOVENS (YUGOSLAV) k ZADNJA PRAVDA. Spisal (184 strani.) 1'ovest je prevedena^ iz češčine. Ob čitanju se čitatelj* vživi v življenje nam sorodnega Češ kega človeka. Baar je priznan češk> >. pisatelj, in boljšega prev«»da si sko ^ ro ue moremo želeti. Cena...................... 85c. Jj OPOMBA: Knjige označene z sc>{ ki Vas| ry.\ : IVllJlge »/.Iiiiriur a ## v platnu veziine. zanimala! <;<»KNJO KNJI4.0 LAHKO naroČite pki: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 west 18th street new YORR. N Y. t ___ nenadoma pojaviti pred njim kot rc-nično. Maupe^sant se Je -trašno bal odprtih vrat. Bal >0 je namreč, da bi mogel skozi nje vstopiti nezatželjeni gost — blaznež. In res je preživel zadnje trenutke svojega "življenja v umobolnici. liiniM)||l;«iiii>Hiii).|,|iiiutiil,.il!iiiiiiii,|, .,|iiii MEHKO VEZANE KNJIGE R VELIKI MOŽJE V TRENUT KIH STRAHU. • v., . ,_______s, r - A sak <*lovek te imel v ziv- ji je očital, da posveča drugim;,. . . ' . . l^i>r, * ^J ^ Ijenju trenutke, ko 11111 ie od IrifOškiiu preveč po. Taki trenutki nimajo nič skupnega s strahopotnostjo. Na- ROPARSKI UMOR Dm> 25. jan. se je raznesla po Savinjski dolini in Peljn razburljiva vest, da je bil v Malih Bra>lovčili izvršen roparski umor. 76-letna Neža Puncarjeva in njena nekoliko mlajša sestra Marija, ,-ta ži^ veli na lepem |>osestvu. ki leži 'bolj 11a samoti. Bili sta zelo marljivi in znano je bilo, da sta premožni. Hiši pravijo po donnače pri Mekur-u. Zvečer sta šli po navadi spat. Kmalu po polnoči pa se je Marija j Puncarjeva zbudila zaradi ro azprodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene tek knjig, da vsakemu jih je mogoče naroČiti« Storite to še danes, ker bo zaloga kmalc iztekla. sprotno, večkrat jih lahko j pota, ki ira je povzročil nekdo. gledala predse. Ne glasu ni dala in se spustila na oslov hrbet. Vsi ptiči so vzleteli in okolobarjali globel. 'Kasneje so_ prišli psi in pregnali ptiče. t -i_ smatramo za podlago poguma in pravega junaštva, človek, ki ti i k <» I i v življenju ni začutil Mrahn in bojazni, kar pa pogumen človek hitro premaga, samo dokazuje da njegova zavest počasi in težko reagira na nom>sredno nevarnost. Življenje velikih mož nam kaže v tem pogledu marsikaj zanimivega. Cezar se je zelo dial viharja. Ce ga jo presenetil vihar, so je brž zavil v svoj plašč in odhitel v kot. Newton in Paganini sta se bala, Če sta morala iti mimo posode z vodo. Mozart so je bal zvokov običajne trompete in tresel se je po vsem telesu čim jo je zaslišal. Sehoppen-hauer se je tresel od strahu, če je videl odprto britev. K-rn-liAis so je pa bal pogleda na ribo. Oarlvsle. ki je rad opisoval življenje junakov, so jo bal stopiti v trgovino. Rossini se je bal lastne sence. Pred meglo in vsem neznanim, kar bi se moglo skrivati za njo so čutili paničen strah: Chopin. Alfred do Musset 1n Pol. Dostojevski se je vse življenje bal nečesa nerazumljivega in ne-t obstoječega, kar bi se moglo | ki jo tr ■U 11a hi-na vrata. Prižgala J'' luč, v tem pa je stopi! v sobo neznan moški, ki ,ie imel podolgovat obraz in pristrižene brke. Ta moški je takoj udaril Marijo Puncarjevo da se je zgrudila nezave-tna. nato pa je stopil k Neži, ji za-inašil u-ta in jo pričel daviti. Ki> starka ni več kazala znakov življenja, je položil njo in ni' no sestro skupaj na posteljo. Nato jo razbojnik prebrskal stanovanje in našel končno 8.000 din gotovine. Denar je pobral in izginil s svojim pajdašem v noč. Okrog dveh zjutraj se je Marija Punearjc va prebudila iz nezavesti. Z grozo je ugotovila, da jo njena sestra že mrtva. Pohitela je v sosednjo hišo. kjer stanujeta njena nečakinja in njen jnož Celinšek, kateri 11x1 sta ob« prod kratkim izročili po>estvo in jima povedala, kaj se je bilo zgodilo. na ledu PONESREČEN avtomobil 2. 6 7. t. 10. 11. 12. 15. 19. 2L 22. 21. 28. 29. 39. 31. 32. 33. 34. 36. NAROČITF SLOVENSKO - AMEBI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — ' 360 STRANI ZANIMIVOSTI. STAKNE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente. 45. 46. 48. 49. SL BelerajHkl Biwr (VI to J jele&O Burska Vojska Cvetke M.J.r) Dedek je pravil < Julij Sta|»Sik) Devira Orleanska Dve sliki (Ksaver Meftkol Duhovni boj (Lovrenc S«upoU> Fran Baron Trenk ((»juro Pandurlc) Korejska Brala, frtira I* misljo-nov v Kbrri« (Josef Splllman) Mrsija U*«. Jeglič Mladim Srcrm. jM.vestl na lala.llno (Ksavor Mefikol Maron. kr^anskl detek a Liha Ob 50-l/etniri dr. Kreka Paniki Zlalar Pa tria. Povest 1* Janrza Ev. —1 Trr r''.: -— Na pomržnjeni cesti je avtomobil spodrsnil in se zaletel v telefonski drog ter se prevrnil. Pri tem sta bili dve osebi poškodovani. 51 57. tL Irske junaMte tU. Fed«»rer' Pabrrki iz Roža Povesti in Slike (Ksaver MeSko) Praški Judek (Josip Vole) Preganjanje Indijanskih mlsljo-sarjev (Josef S|klUmau> Revolucija na Portnealskcai Sisto s Šesto (H. Federer) Spisi Krištofa Smida gpudent na] bo (S. Finlgar, Snneški Invalid (S. Kotatnlk) Volk Spokornik In druge povesti ca mladino (Ksaver Ueško) Vojnimir ali hojransti-o te krst (Josip Ocrlnec Zbrani spisi za mladino (Engelliert GanrO Zbirka narodnih pripovedk ta (J. Planinski > (Josef Spillman) (Vezava nekaterih knjig Jo od letenja nekoliko lzkaženaJ Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek mm knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 816 WEST 18th STREET HEW YOKE fBE«i VVIBOP.ITfiT«! i' Friday, March !, 1940 ^liiltiiiliiiiiilir^ Vaški Apostol Spiaal L. GANOHUFEB; za "Glas Naroda" priredil X X ~ 71 »Staremu 111 niti :m misel prišlo, da bi se na glavo posta v-Jjal. iw<" >e je j«i zdelo, da mu je strah okamenel vse ude. "Sveta Devica! Kaj znorel?" ' tijst<'iu trenutku je utihnilo zvonenje in v sobi je za-v ud* I, kot pravijo, "mir pred viharjem." fTakrat ro >e pa vrata stresla v tečajih. Peter Zdazilek J" šel jmj veži. ilVi.-el je iz svoje kamre ter vlekel svoje tri c«-nte ua dvorišče. Kakor >ejalec, ki nese seme v predpasniku, si je hi! privezal d^žni plašč okrog ledij. Zdelo se je, t! i mu vsebina pl-a^-a pritiska ramena k tlom, v resnici bi bil pa p!a><" lahko 7.azrlial uaj[>onižn»'j>i vetrič. IKo jt' stopil Pot« r na prosto, jt» izbruhnila v .>obj nevihta. N!i-ati je bilo težke udarce j»o mizi, zmerjanje starega Vald-Uoterja. v katero >•> *•«• mešale Romanove bor-edo. Mrliča bi bil moral zLuditi ta lirup. Takrat je moral ludi IVter opaziti, da ima še ušesa. Pogledal je proti oknu. lilolioka žalost je lega na njegovo uradno zapečateno apostolsko dušo. "Tako dobri so ljudj«*! In Manče je o>tal eden njih! Moj edini in zadnji Njegov |»ogled je u»'k-al po lnraenem nebu. ""Ali sliši>, Ti, lam zgoraj? Oče in sin sta si kakor pes jn mačka." Zastokal je in sklonil >svojo ogromno glavo. "Tnko si napravil! Taki morajo biti! Xoben grbec jih ne -premeni!" ' Trdno je pritisnil konce opasanega plašča iu se opravil po rest i. Njegove pekoče suhe oči so iskale. Ko je ob plotu <-o«dnje hiše opazil igrajočegti se fantiča in dvoje dekletec, «e je zdelo, da je dobil, kar je iskal. Stopil je k otrokom, vzel iz plašču li*po majhno cerkvico ter jo s tresočo roko ponudi1 fantiču. " svojim tankim glasom. . Prestrašeni so stisnili otroci k plotu ter gledali Petra. Videti je bilo, da s<- boje njegovega obraza, njegovih oči in nj'-^ovega srneliu. Toda igrača je bila lepa in fantič je stegnil po njej svoje roeiei. ' Peter je segel v plu><": "In ti, dekletce, poglej, hišico ti Dotn dal." In ji je dal švicarsko hišico. "In ti, poglej, s.i linence! A i ni 'e|>o znamencef Kar vzemi! Saj sem vedno lagal, ko sem rekel Nani, da kupujem za sosedove otroke. Nate, tukaj imate!" Otroci o o pozabili zahvaliti re mu in v strahu in veselju zbežali, slieni tatovom, bežečim z ukradeno rečjo. Petra Zdazileka je minil smeh. Ste-jnil je roke za otroci, licteč jim je vzeti, kar jim je dal.. CTako je stal nekaj časa, nakar mu je roka omahnila. 6e! je k sosednji hiši. Na pragu je .sedel deček iu piskal r»a vubjo pišeal. "Fant, ali hočeš igračo? Na, vzemi!" Ko je dal otroku cerkvico, so opazili otroci pred drugimi hi sami. da Peter nekaj deli. Obsuli so ga kakor čebele. Verniki so se ;ia poti v cerkev ustavljali ter opazovali Petra, deleeega dragocenosti svojega življenja. "Seveda," je pripomnila stara ženica, "prepričal >e je, da pri starih oslih nič več ne opravi. Zdaj išče pri otrocih 'ju-bezni. Kaj ne?" 9 • Peter se je zravnal nad otroci, da je bil s ličen gori nad hribčki. "Z ljubeznijo me pa kar v miru pusti. Ti!" Njegove oči so žarele. Otroci so ploskali z ročicami. '* * Pete reek,, daj mi cerkvico! Hišico mi daj, Peterček! Cerkvico daj, cerkvico!" Molče se je sklanjal Peter k otrokom, segal v plašč in razdajal. Ko je dal za« i njo igračo, je od pa sni plašč in ga otresel. V cestno blato so mu padle majhne trščice, drobci zlate pene. koščki barva nega stekla. Kam je stal sredi ce?-te. Otroci so >e vriščoe |x>razgubili. Takrat je prršel med verniki po cesti fant z dežnim plaščem, ki ga pa in držal v roki, ampak ga je imel na rami. Nekaj okornega se je bočilo pod njim. "Ti si pa previden." ga je ogovorilo dekle. "Ali miti iš, da se k dežju pripravlja?" •"Da," je odvrnil Mihol smeje. "Vreme je nestanovitno. Kdo ve, kaj bo še nocoj!" Ko je slišal Peter ta glas, se je vzravnal. Sličen drevesu je stal sredi ceste ter stiskal pesti v prazen plašč. Njegov obtaz je bil ptfjelnmto siv, iz njegovih oči -o švigali bliski. „ • *tPa«i," je zamrairal za Miholom. *'Tudi zate imam ^ckail" Takrat je vkup zazvonilo. .15. POOl^AVJE. : iZvonenje je utihnilo in vrsta v cerkev namenjenih vernikov se je razredčila. Skozi odprto okno zakristije je dišalo po kadilu. "Mulc;*' so pa še vedno sedeli na pokopališkem zidu. ' Stiskali so glave in se posvetovali. . 4-Danes pa imajo nekaj," je zašcpetal kmet kmetici. "To Vem, kajti za mojih let je bilo istotako." • Takrat se je vrsta zganila. Vsi planili k Štavdamer-jevemu hlapcu Mi-ho^u. I 144A'i imaš?" ga je vprašal mrzaivlci pomočnik. "Seveda Linam." Vsakdo mu je hotel pogledati pod plašč *'Koke proč!" se je branil Mihol. Onidve?" "Še ne," so odgovarjali vsi navkril rekel nekdo. Morata priti," je poudaril Mihol. slišati glas zvončka. "Pristopil je" 'Ko so fantje hiteli proti cerkvenim vratom, je za'grmelo ^ftjra, v Sivo meglo zavitih. "T * flUi bo nevrhta l Tlako zgodaj spomladi ? plaz kamenja vsul preko skalnatega obronka? Mihol pa smeje -pogleda proti m^bu. jtNadftjjsvaajs prihodnuS.) Ali »ta že prišli? "Ne bo jih!" je Skozi okna je bilo je zagrmelo Ali se je le Franca Jožefa potegnili Se vedno velja v svetu, da je bogastvo nerazdružno z zlatom. Hrepenenje po zlatu je se vedno zelo močno med ljudmi, kakor je bilo pred 100 leti, kakor je bilo takrat ko je še mnogo ljudi verovalo, da je mogoče izdelovati umetno zlato. Tudi vladarji so prejšnje dobe videli v alkimiji vir bogastva in so si domišljali, da je mogoče s pomočjo umetno izdelanega zlata podjarmiti ves svet. Dobro so znane zlasti zgodbe cesarja Rudolfa II. o njegovih prizadevanjih, da hi izdelovali umetno zlato. Tedaj se je alkimija (veda o u-metnem pridelovanju zlata) najbolj razcvetela. Manj znano pa je, da je tudi cesar Franc Jožef veroval v alkimijo ter je nasedel prebrisanim sleparjem, ki so ga izkoriščali dolga leta. Vse to je ostalo prikrito javnosti, dokler se niso po rozpadu Avstrije odprli dunajski cesarski arhiv. V arhivu dunajskega ce-ar-skega dvora so odkrili tudi poročilo policije, naslovljeno na dvorno pisarno. V tem poročilu je napisano: "Dne 12. oktobra leta 18G7 so prispeli iz Pariza trije možje, in se na selili v hotelu "Wendl" in sicer polkovnik de Fresnov Lan-dros, Antonio Jimenes de I a Rosa iz Sicilije, bivši napol i-tanski vojak in pozneje sef policije v Mehiki in končno Ro-moaldo Roocatini iz Rima. Prisj>eli so vr. Pariza, da "bi Njejrovemu Veličanstvu predložili iznajdbo največjega pomena." Tz drugih aktov pa izvemo, da je te može sprejel cesar v avdijenci. Pri tej priliki so mu predložili svoj načrt ssa izdelovanje zlata in srebra. Ne moremo reči. da so •bili neumni, ker se dobro poznali iraibsbur/anc. Zato so se izdajali za privržence neapol-skih legi ti m i sto v, ki se obračajo zato na avstrij>"kega cesarja ker vedo, da podpira neapol-ske legitimate, in ker ga cenijo kot edinega človeka, ki mu lahko izdajo veliko skrivnost. Rotili so ga. naj bi jih ne zavrgel, ter »so s esklicevjali na primer Napoleona T. ki je zavrgel iznajdbo parne plovbe, ki bi omogočila Angležem odločilno premoč na morjih. Ti argumenti so učinkovali. Cesar je ukazal profesorju kemije vori Selirctarju. naj skrbno prouči novo metodo izdelovanja zlata ter mu poda podrobno poročilo. Izn ajdi tel ji, ki so se izdajali za velike idealiste. seveda niso pozabili na gmotno stra.n. Za poskuse, kakor so se izgovarjali, so potrebovali 5 milijonov srebrnih kron. in so obljubili, da bodo iz njili izdelali za 80 milijonov zlata |>od pogc^jem, da bo polovica njihovega. ■Kmalu potem je teklo zlato že v potokih, toda ne iz kemičnih laboratorijev, vendar iz cesarjeve blagajne. Cesar je bil sicer zelo varčen, toda od iznajdbe alkimistov si je obetal 7.elo mnogo. Storil je v?e, da bi zadovoljil alkimiste, ki so mu obljubljali gore zlata. Nekaj časa so imeli pustolovci ?rečo v laboratorijih. Celo [profesor Schrater je bil pod njihovim vplivom in sicer tako, da je pozabil povsem na argumente kemije. V svojem dopisu, naslovljenem na cesarjevo pisarno, z dne 22. maja 1888 je rečeno: "Prejel sem enega izmed preparatov, v katerem je (bilo 1580 gramov a-nialgama. Srebro v njem je bilo zmešano z živim srebrom v racimerju 200:2.800. Po štirih tednih stalnega segrevanja smo pregledali vsebino preparata, in v največjo presenečenje sem opazil črn prašek, ki se je izkazal po podrobnejši ■preiskavi za čisto zlato. Množina tegta zlata je znašala 0.48 octet, množine srebra. Sedaj nam ostane še vprašanje, ali je to zlato nastalo ▼ tistem a- malgLniiu, ali pa je prišlo v aparat po drugi poti." V tem dopisu vidimo pri-]x>mlbo, ki bi lahko zbudila nezaupanje do alkimistov. Profesor Seli rater navaja namreč, da je imel v svojem stanovanju drug aparat z amalgamom in sicer skrivaj, da bi preizkusil iznajdbo alkimistov. To nam hkrati kaže., kako silno naiven je bil avstrijski učenjak, da mu ta ugotovitev ni obudila suma. Nasprotno poroča v prihodnjem dopi-su zelo nmilnšeno o eksperimentih. "Vse, kar je Roocatini trdil, tse je uresničilo. To je najpo-| meiilbiiejše odkritje, kar jih je bilo v zjrodovini kemije. Zelo sem srečen, da je Vaše Veličanstvo izbralo mene, ko je šlo za proučitev iznajdbe Rocati-nja. Naše delo je napredovalo /.<* tako, da bo kmalu prišlo v upora'bo umetno izdelano zlato." Seli rater je predlagal namreč, tla bi izdelovali zlato naravnost iz srebra. Srebrna valuta naj bo izpremenjena v zlato valuto, kratkomalo v til-kimistrčnih laboratorijih, lovanjem zlata. Seli rater se gled fantastične, vendar pa resnične zgodbe. Cesar je namreč soglašal s Sclirateijevim predlogom ter se odločil osrečiti "svoje narode" z zlatimi kovanci iz srebra, toda pojavile so se nekatere ovire., cesar se je namreč zavezal s prisego iznajditeljem. da ne bo nihče izmed nepoklicanih zvedel za umetno izdelovanje zlata. Ko bi začeli kovati zlate kovance iz srebra, bi moral to zvedeti vsak navnatelj kovnice, vendar pa so našli iz te zadrege kmalu izhod. Ravnatelja kovnice so kratkomalo odstavili in na njegovo mesto je prišel strokovnjak profesor Scbnater. . Od tejja trenutka vladni svetnik Schrater ni Iril več takt) navdušen za 11 najpomembnejši" izum. kakršen je bil kdaj odkrit v zgodovini kemije. Nekaj časa je vladala tišina in šele v aktih z dne oktobra leta 18SJ) najdemo pripombo v zvezi z umetnim izdelovanje m z: a ta. Schrater se Obrača z dopisom na de la Roso, ki ga je prosil za denar in mu .sporoča, da eksperimenti niso pokazali nič pozitivnega, čeprav so zahtevali velike finančno žrtve. Zato Solim ter ne more več |x>dpirati iznajdi-toljev. Toda de la Rosa se je obrnil potem naravnost na cesarja, ki mu je tudi dovolil izplačilo zahtevane vsote po Rotsojavilo se je v žepih spretnih pustolovcev. ki «o znali izrabiti naivnost cesarja Franca Jožefa in njegovih dvornih svetnikov. call, zaradi uboja. Obrulj je na novega leta dan v Reberni-i;ovi gostilni pri Sv. KuniguT:-di blizu Zreč zabodel Fr. Vi-deničnika z nožem v levo ramo in v srce, ter ga usmrtil. Obsojen je bil na 3 leta ječe. PET OTROK UTONILO PEED OČMI MATER. KAZEN ZA UBOJ. Pred sodiščem v Celju se je zagovarjal 19-letni hlapec Albert Obrulj iz Resni k a pri Zre- bližini kraja Kirkenesa na se ve rajem Norveškem, ki tra pogostoma imenujejo v zvezi z boji med Finci in Rusi, v |>c-čenškem ozemlju, se je zirodila strašna nesreča, ki je zahtevala pet otroških življenj. A' hudem viharju se je prevrni i čoln, ki naj hi 13 oseb, med njimi pet otrok popeljal do par-niloa. ki je čakial v fjordu. O-troci so se hoteli peljati v šolski internat v Vardoju. Zavoljo viharnega morja je bil vsak poskus reševtanja zaman. ,'Pdrasle osebe so z veliko težavo končno le priplavale do brega in se rešile. Tudi otroci so ostali več. nego eno uro na površju, a niso dosegli brega. Le s težavo so preprečili obupanim imiteram, ki so stole na brc-gu. da se niso pognale same v morje in skušale rešiti svoje otroke, Novi Veliki Zemljevid Zbirka novih zemljevidov, čije *c»tava velja $300,000.—, kaže svet, kakorsen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in oto-ki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi- visji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. Posebna Cena $2 P ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9'A x 12 in. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO 5 KNJIG katere so v seznamu ha zadnji strani lista. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street vezava trpežna in umetniško izdelana