Na »Galebu« Ljubljana, četrtek, 5. marca 1959 LETO XXV. Stev. 52 CZDAJA TISKA CZP -UJUDSKA PRAVICA« OLREKTOB BENO ZUPANČIČ OEUUA OREDN1SK3 OOBOB GLAVNI O REDNIK ON DIREKTOR USTA (VAN ŠINKOVEC Ust tifiajB vsak dan razen oetka - Cena l« dlnanev HROLEIAHCI VSEH DEŽEL. ZUHU21TE SE' PRAVICA >bJ 0 08 KA PRAVICA« USTANOVLJENA L OKTOBRA 1834 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJA' LA KOT »»-DNEVNIK £N TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK -OD L JUNUA 163S IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI e»BORBO* Nadaljnje razvijanje dobrega sosedstva med našo deželo in Grčijo Predsednik Tito in Karamanlis sta govorila o Bližnjem vzhodu, o sporazumu glede Cipra in neposrednih stikih obeh dežel Rodos, 4. marca (Tanjug). Po včeraj zaključenih razgovorih z grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom in njegovimi sodelavci, o katerih je bilo snoči objavljeno skupno poročilo, so predsednik Tito in ostali jugoslovanski gostje prebili današnji dan na oddihu. Zvečer pa so zapustili Rodos in z Galebom nadaljevali svoje potovanje proti Solunu, kamor bodo prispeli v petek, 6. marca. V družbi ministrskega predsednika Karamanlisa si je predsednik Tito danes ogledal nekatere znamenitosti na otoku Rodosu. V bližini Peludesa, znane izletne točke na Rodosu, so imeli gostitelji in gostje zasebno kosilo. Slovesa v pristanišču so se udeležili grški premier Karaman- Posvetovanje o produktivnosti zaključeno Inženirji in tehniki so potrdili, da so v našem gospodarstvu še velike ' možnosti za povečanje produktivnosti Beograd, 4. marca (Tanjug). Trodnevno posvetovanje o produktivnosti, na katerem je sodelovalo nad 1700 inženirjev in tehnikov, se je danes zaključilo. Razen štirih osnovnih referatov je bilo na posvetovanju tudi 30 koreferatov, v razpravi pa je sodelovalo nad 60 inženirjev in tehnikov, medtem ko jih je 20 predložilo napisana poročila. To posvetovanje, na katerem 80 največ razpravljali o tehničnih Složnostih za povečanje produktivnosti, je pokazalo, da so za to v našem gospodarstvu še velike Složnosti. Zato od inženirjev in tehnikov, ne glede na to, ali delajo kot konstruktorji, projektanti, raziskovalci ali kot tehnični svetovalci, upravičeno pričakujemo, da bodo pomagali pri povečevanju produktivnosti z organizacijo sodobnih tehnoloških procesov, z boljšo organizacijo dela v podjetjih in z večjim izkoriščanjem zmogljivosti. Posebno pozornost, tako je bilo rečeno na posvetovanju, je treba posvetiti sistematični znanstveni analizi delovanja činite-ljev, od katerih je odvisno stalno povečavanje produktivnosti. Med drugim je treba za gradnjo novih objektov ali za njihovo rekonstrukcijo pripraviti solidne študije in investicijske elaborate s sodobno tehnološko in ekonomsko rešitvijo. VEC SODELOVANJA! Glede šolanja tehničnih kadrov so na posvetovanju menili, naj bi bili učni plani univerz in srednjih tehniških šol taki, da bi Macmillanov povzetek rezultatov njegovih razgovorov v Moskvi London, 4. marca. (Tanjug). — Macmillan je nocoj v Spodnji zbornici poročal o svojem potovanju v Sovjetsko zvezo. Razgo-ori v Moskvi, je dejal, so pokajo* znatne razlike med vladama beh dežel v posameznih proble- paktu ali deklaraciji med Veliko Britanijo in SZ. Britanija bi takšno deklaracijo sprejela, če bi določala, da je treba sporna vprašanja urejati v skladu z ustanovno listino OZN, da nobena izmed podpisanih vlad ne bo enostran- jv.ii v r -------- --------------- ^uu^isdum viau ne uu e - ’ vazen pa je načelni spora- sko prejudicirala pravic in ob-UIT* o poravnavanju nasprotij P°gajanji. Rezultati razgovorov odo nemara koristili nadaljnje-""J razvoju v zvezi z nemškim vPrašanjem. , . V zvezi z jedrskimi poskusi so Ue sprožene nekatere zamisli, ki • bg treba še proučiti, bilo pa tudi govora o nenapadalnem Hruščev v Leipzigu . 4. marca. (AFP). Pred- sovjetske vlade Nikita rm i j v s *Tupoljevom 104« Poldne prispel na vojaško letali-s e v. Kotbusu v Vzhodni Nemčiji. so ga vzhodnonemški vo-i eJW z Walterjem Ulbrichtom S rPttom Grotewohlom na čelu. «r“ščevom je prispel tudi po-pcnik zunanjega ministra Vale-^lan Zorin. 2. HruSčev se je napojii v Leip- er 'maJo zdaj spomladanski Mednarodni sejem. . na ^'Pzigu je Nikita Hruščev da vP°sebnem zborovanju izjavil, ^ sklenila mirovno pogod-izhodno Nemčijo, če Zahodna Nemčija v predlagano mi-vr.it1}? Pogodbo ne bi hotela pri-j, ti. Sovjetska vlada je vsekana mirovno pogodbo z obema nemškima državama. veznosti, ki so življenjsko važne za drugo, in da bosta na podlagi tega obe vladi poravnavali svoje spore s pogajanji. To vprašanje še proučujejo. Tako Macmillan ni odkril novih momentov iz moskovskih razgovorov, opozicija pa se je zadovoljila z obrazložitvijo, da bodo o rezultatih moskovskih razgovorov še razpravljali prihodnje tedne, ko bo Macmillan potoval v Pariz, Bonn in Washington. študentom zagotovili znanje področja organizacije dela, planiranja in priprave proizvodnje, tehnološkega projektiranja ter zaščite dela. Te šole bo treba približati praksi s tesnejšim sodelovanjem med njimi in gospodarskimi organizacijami. Bili so tudi predlogi, naj bi proučili možnost za šolanje visokih strokovnjakov, ki bi se ukvarjali z racionalizacijo dela. Vsekakor bomo dosegli izboljšanje produktov, ako bo prišlo do tesnejšega sodelovanja organizacij inženirjev in tehnikov z drugimi gospodarskimi in družbenimi organizacijami, ki se ukvarjajo s proučevanjem tega vprašanja. Predvsem bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje z organizacijo Ljudske tehnike in mladine. Priporočeno je tudi organiziranje posvetovanj o varčevanju materiala in energije, o mehanizaciji in o avtomatizaciji. Adenauer v Parizu Pariz, 4. marca (Reuter). Kancler Adenauer je davi z vlakom prispel v Pariz. Sprejela sta ga francoski ministrski predsednik Michel Debrž in zunanji minister Couve de Murville. De Gaulle in Adenauer sta potem pet ur razpravljala o berlinskem vprašanju in o konferenci na najvišji ravni, na kateri naj bi razpravljali o nemškem problemu. Popoldne so se jima priključili Debre, Murville in Brentano. »Pionir IV« blizu Lune Washington, 4. marca (AFP). Ameriški satelit »Pionir IV« je bil danes ob 15. uri oddaljen od Zemlje 319.000 km. Satelit še nadalje normalno leti proti Luni, mimo katere bo letel nocoj. Hi- lis s soprogo, zunanji minister Averof in drugi ugledni predstavniki oblasti. Predsednik Tito je v spremstvu premiera Karamanlisa pregledal častno četo, zatem pa se je prisrčno poslovil od njega in ostalih visokih grških osebnosti ter funkcionarjev krajevnih oblasti. Poročilo o razgovorih na Rodosu, ki je bilo snoči tu objavljeno, se glasi: Na povratku s potovanja v več azijskih in afriških dežel je predsednik FLR Jugoslavije Josip Broz Tito na povabilo kraljevske grške vlade prispel 2. marca 1959 v Grčijo na obisk in se bo tu mudil do 6. marca. Poglavarja jugoslovanske države je na Rodosu 2. marca sprejel predsednik ministrskega sveta Grčije Konstantin Karamanlis. Med obiskom na Rodosu je imel predsednik Tito 2. in 3. marca razgovore predsednikom grške vlade o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. V razgovorih so sodelovali x jugoslovanske strani predsednik Ljudske skupščine LR Crne gore Blažo Jovanovič, član Zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičuno-vič, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates in jugoslovanski veleposlanik v Atenah Mita Miljkovič, z grške strani pa zunanji minister Evangelos Averof — Tosika, generalni direktor zunanjega ministrstva P. Ekono-muguras, grški veleposlanik v Beogradu T. Zakalotos, pooblaščeni minister A. Makas in veleposlaniški svetnik Z. Kambiotis. Voditelj jugoslovanske države in predsednik grške vlade sta duhu popolnega zaupanja, prijateljstva in spoštovanja posebnega mednarodnega položaja vsake iz- med obeh dežel, kar je značilno za jugoslovansko-grške odnose, izmenjala misli o mednarodnih vprašanjih kakor tudi o posebnih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi in njuno področje. Med slednjimi sta posebej obravnavala vprašanja, ki se nanašajo na arabski svet na Bližnjem vzhodu, katerega blaginja Jugoslavijo in Grčijo še posebej zanima. Predsednik Tito je obvestil ministrskega predsednika Karamanlisa o rezultatih svoje poti v azijske in afriške dežele, grški ministrski predsednik pa je obvestil predsednika Tita o londonskih sporazumih, po katerih je ciprsko ljudstvo postalo neodvisno, medtem ko so bili hkrati urejeni odnosi Grčije s Turčijo in Veliko Britanijo. Ti razgovori so omogočili predsedniku republike in predsedniku vlade, da ponovno potrdita namen obeh vlad, da nadaljujeta in okrepita stike njunih dežel in da zboljšata sodelovanje v okviru sedanjih sporazumov. Glede na posebna vprašanja, ki zanimajo Jugoslavijo in Grčijo, sta predsednik republike in predsednik vlade z zadovoljstvom ugotovila, da je delo jugoslovansko-grške komisije napredovalo že tako daleč, da je omogočena bližnja sklenitev vrste sporazumov, namenjenih bistvenemu raz' vijanju sodelovanja med obema državama in vzajemnim koristim njunih narodov. Voditelj jugoslovanske države in predsednik grške vlade sta ob zaključku svojih razgovorov ponovno potrdila trdno odločenost obeh vlad, da si z vsemi sredstvi prizadevata okrepiti tesno sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo v skupno korist obema deželama in za blaginjo in mir v tem delu sveta. Po zaključku političnih razgovorov, ki sta jih imela predsednik Tito in ministrski predsednik Karamanlis na Rodosu, je dal grški ministrski predsednik domačim in tujim novinarjem krajšo izjavo, v kateri je dejal* da je »skrivnost odnosov med Jugoslavijo in Grčijo v tem, da vsaka dežela razume gledišča druge in da spoštuje njen položaj. / Sovjetski odgovor na našo zadnjo noto o Nemčiji Moskva, 4. marca (Tanjug). — Pomočnik zunanjega ministra V. Zorim je v ponedeljek izročil jugoslovanskemu veleposlaniku v Moskvi L. Mojsovu noto o pobudi za mirovno pogodbo z Nemčija Nota pomeni odgovor na noto jugoslovanske vlade z dne 3. februarja. Razen odgovora na noto jugoslovanske vlade vsebuje sovjetska nota tudi obširnejša gledišča sovjetske vlade o mirovni pogodbi z Nemčijo. PO MACMILLANO VEM OBISKU V SZ Ali se bo premaknilo Zdaj tudi v Ženevi na pogajanjih o opustitvi vojaških poskusnih jedrskih eksplozij? Ženeva, 4. marca (AFP). — Na konferenci o opustitvi poskusov z jedrskim orožjem glede spornih vprašanj o delovanju kontrolnega sistema, o katerih so nastala trenja med ZSSR in obema za- Moskovska pobuda za nenapadalno pogodbo med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo Moskva, 4. marca. — Radio je vsemi drugimi deželami ter da sta danes poročal, da je Andrej Gro-miko v soboto izročil britanskemu hodnima silama, niso dosegli nobenega napredka. Vendar opozarjajo, da je v poročilu o razgovorih med Macmillanom in Hru-ščevom v Moskvi omenjeno, da sta sklenila nadaljevati napore za sporazum. Moskovski sklep tolmačijo kot napoved, da bi utegnili na ženevski konferenci staviti nekatere nove predloge. Na včerajšnji seji se to še ni zgodilo. V Ženevi sta zahodni sili doslej zavračali sovjetsko zahtevo glede pravice veta v kontrolni komisiji, Sovjetska zveza pa njun zunanjemu ministru Selwynu Lloydu osnutek nenapadalne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Pogodbo bi sklenili za dobo 20 let. Pridružile bi se ji lahko vse evropske dežele, ki bi to želele, in tudi ZDA V osnutku je rečeno, da bi obe trost satelita znaša nad 7600 km deželi tako potrdili svojo težnjo, na uro. da živita v miru med seboj in z se odločili ravnati se v medna- j predlog, da bi bili člani kontrol-rodnih zadevah po ciljih in nače- ; nih komisij tuji državljani. Vče-lih ustanovne listine OZN. V j raj popoldne se je Carapkin za-osnutku je poudarjeno, da bi po- vzel za to, da bi kontrolna komi-godba prispevala k zboljšanju I sija zbirala in pošiljala inšpekcij- VREMENSKfl NAPOVED *a Četrtek 5. marca 1959. hodnirht<5nc><,?blai!no' predvsem »>. nih krajih, vmes n*vira< nnri TemnUi..1*,1,”J’ vm.e%' nek0J padavin. dnSS, r-kolt 5, naJvISja h Ce,lz«a- tiska . 7e v,so,keSa zračnega pripaši un’aknl,° proti vzhodu. . Kraji prehajajo &trc‘ko vedn° bolj v tlakanizkega zrataega pričeto®o pomika iz Atlantik* pSoU Mali jez hldrocentrale Kokin Brod, ki bo, kakor smo že poročali, dajala letno 400 milijonov kWh električne energije. Puščica kaže mesto, kjer se začne 8029 m dola! tunel, ki bo dovajal vodo na turbine ske skupine na mesto, kjer bi menila, da je prišlo do jedrske eksplozije. Američan Wodswoth pa je menil, da je bistveno določiti temeljna načela za poslovanje inšpekcije. Ta načela naj bi vključili v pogodbo, da bi se tako ognili napačnim tolmačenjem. Po ameriškem mnenju bi bilo eno teh načel, da morajo biti inšpekcijske skupine v kontrolni komisiji stalne, ne pa sestavljene na novo za vsak posamezni primer, kakor predlaga ZSSR. Sovjetske ribiške ladje zadržane na Filipinih Neu> York, 4. marca. (TASS). Filipinske oblasti so v teritorialnih vodah pri Luzonu zadržale pet sovjetskih ribiških ladij in jih dale odvesti v luko Poro Point Sovjetske ladje so se pred viharjem zatekle v filipinske vode in se zasidrale blizu severozahodne obale Luzona. Na eni izmed njih se je pokvaril stroj. Filipinske oblasti so zavrnile zahtevo poveljnika sovjetskih ribiških ladij, naj jim dovolijo nadaljevati pot v Vladivostok, ko bo stroj popravljen. Sovjetske ladje so plule iz Kaliningrada proti Vladivostoku. Iz Manile poročajo, da bo pri zaslišanju posadke sovjetskih ri-, biških ladij pomagalo pet preva-je položaj v deželi normalen, in jalcev iz ameriškega veleposlani-pozval prebivalstvo, naj ne nase- štva v Manili, ki obvladajo ruski da različnim govoricam. I Jezik. mednarodnega položaja v Evropi in bi omogočila ukrepe, ki bi ustvarili zaupanje v stikih med državami. Osnutek pogodbe vsebuje šest klavzul. Obe strani bi se predvsem slovesno zavezali, da ne bosta uporabili sile ali grožnje druga proti drugi. Zavezali naj bi se, da ne bosta dovolili zgraditi tuja vojaška oporišča na svojem ozemlju in da bosta ukrenili vse potrebno, da se sedanja tuja vojaška oporišča čimprej likvidirajo. Vsa sporna vprašanja bi obravnavali v duhu medsebojnega razumevanja s pogajanji. Nobena izmed obeh dežel ne bi smela podpirati tretje dežele, ki bi uporabila silo ali grožnjo proti eni izmed njiju. Nasprotno bi se morala vsaka takoj zavzeti za mirno poravnavo nastalega spora. Sudanski vrhovni vojaški svet odstopil Kartum, 4. marca (Reuter). Predsednik sudanske vlade Ibrahim Abud je nocoj izjavil, da so vsi člani Vrhovnega sveta odstopili. Rekel je, da je njih odstop sprejel in da je za jutri sklical sestanek vseh oficirjev, ki poveljujejo vojaškim enotam, da bodo »•proučili položaj«. Predsednik Abud je izjavil, da Iz zgodovine delavskega gibanja I Bitka za ranjence D ne 6. marca 1943 zvečer se je desetina Steve Opačiča, ki jo js bil vrhovni komandant dodelil Drugi dalmatinski brigadi, med srditim obstreljevanjem z mitraljezi vzpenjala po porušenem mostu čez Neretvo, z bombami likvidirala četniške bunkerje in postavila prvo mostišče na levem bregu Neretve. Za njo je prišel čez reko ves bataljon in razširil mostišče. Do polnoči so bili borci že toliko popravili most, da so lahko šle čezenj tudi druge enote. V tem času so nekaj kilometrov zahodno od Neretve na prelazu Makljen, na Vran planini in pri Viliča Guvnu borci proletarskih in udarnih brigad zaključevali dramatični spopad na življenje in smrt, v katerem so naposled pognali v beg petkrat močnejšega sovražnika. Tam se je bila bitka za ranjence, ena najslavnejših epopej naše narodnoosvobodilne borbe. Borci Prve in Druge proletarske divizije so se tri tedne noč in dan spoprijemali z Nemci, ki so si na vse kriplje prizadevali, da bi se prebili do partizanskih bolnišnic in poklali 4500 ranjencev. To je bilo v drugi fazi Četrte sovražne ofenzive. Združene sovražne sile so skušale uničiti glavnino narodnoosvobodilne vojske, ki je po zlomu obroča v Bosanski krajini začela ofenzivo in se borila v dolini Rame in Neretve, da ne bi mogel sovražnik prodreti do bolnišnic, kjer je ležalo 4500 ranjenih in bolnih borcev. Nemci, Italijani in Ustaši so poslali v dolino Rame in Neretve od vseh strani nad 60.000 vojakov, na levem bregu Neretve pa je imel Draža Mihajlovič kakih 25.000 nasilno mobiliziranih četnikov. Vsa ta vojska je navalila na pet do kraja izmučenih partizanskih divizij, katerih manevriranje je bilo spričo počasnega in težavnega prenosa številnih ranjencev in bolnikov zelo otežkočeno. x V začetku marca je postal položaj skrajno kritičen. Nemci so se vzlic silnim naporom borcev Prve in Druge proletarske divizije prebili v bližino bolnišnic. Toda borci so nenehomd mislili na besede tovariša Tita: »Rešiti ranjene tovariše« in so klfubovali mnogo močnejšemu sovražniku, dokler niso 4. marca po načrtu Vrhovnega štaba zlomili sovražnih napadov in začeli protinapad. Nemci so po ofenzivi naših enot na Makljenu in razdejanju mostov čez Neretvo prišli do sklepa, da se partizani ne bodo skušali prebiti čez Neretvo, marveč da se bodo vrnili v Srednjo Bosno. Zato so začeli v treh smereh drugače razporejati svoje čete. Medtem so začeli partizani čez porušeni most, na mostišču, ki ga je bila zavzela Druga dalmatinska brigada, naglo prenašati ranjence na levi breg Neretve. Bojna zvijača vrhovnega komandanta se je v celoti posrečila. V nekaj dneh so spravili čez Neretvo vse ranjence, za njimi pa so šle vse partizanske enote. Potem je glavnina partizanskih sil začela nezajezljivo ofenzivo proti četnikom Draže Mihailoviča, ki jih je podila in uničevala po Hercegovini in Črni gori. O preboju čez Neretvo je nemški komandant jugovzhoda general von Ltihr na zaslišanju leta 1945 izjavil na zapisnik: »Partizanom se je posrečilo priti čez Neretvo in se do zadnjega umakniti v severni del Crne gore... Mi nismo dobili nobenega plena ne ujetnikov. Nobenega partizanskega ranjenca in nobenega mrtvega partizana nismo našli, čeprav so morali, sodeč po naših krvavih zgubah, tudi partizani imeti znatne zgube.« Povečanje zmogljivosti tekstilne industrije Po predlogu perspektivnega plana se bo povečala proizvodnja tekstilij od 3,2 kg na prebivalca v letu 1956 na 6,3 kg v letu 1966 — Večji del opreme za nove tekstilne tovarne bodo dobavile domače strojne tovarne Po predlogu odbora za perspektivni družbeni plan, ki ga Je sprejel ZIS, je predvidena razširitev zmogljivosti tekstilne industrije od 1961 do 1966 in podvojitev proizvodnje te industrijske panoge. Leta 1966 naj bi znašala proizvodnja tekstilij na prebivalca 6,3 kg, vtem ko je znašala leta 1956 samo 3,2 kg, leta 1961 pa bo znašala po perspektivnem planu 4,5 kg. Potrošnja tekstilij se bo pove-1 je izdelal več tipov strojev za čala v glavnem s povečanjem pro-i navzkrižno namotavanje. To pod-izvodnje, ko bomo zgradili nove jetje izdeluje tudi stroje in na-tekstilne tovarne. Predvidena je prave za barvanje tkanin, pre-zgraditev bombažnih in volnar- j vozne vozičke za tekstilije, stro-skih kombinatov, trikotaže, bom-! je za pregled tkanin itd. Strojna bažnih predilnic, tkalnic svile in tovarna »GG« v Adi je dosegla tovarn za proizvodnjo dekorativ- lepe uspehe v proizvodnji stro-nih tkanin. V razširitvi tekstilne jev za navijanje volne, zemunska industrije bo imela pomembno »Geomašina« pa izdeluje stroje za vlogo domača strojna industrija, pranje volne; stroje za sušenje ki naj bi dobavila največji del volne izdeluje »Ventilator« iz Za-opreme za izpopolnitev novih greba. zmogljivosti te industrijske pa-| Perspektivni plan gospodar-noge. I skega razvoja zahteva moderni- Leta 1966 bodo tekstilne tovarne dale na trg še enkrat toliko bal blaga kot leta 1956 Več domačih tovarn izdeluje | malone vse stroje za bombažno industrijo. Valjevsko podjetje »Krušik« pripravlja razen proiz-| vodnje vreten za predilnice po licenci neke tuje tvrdke proizvodnjo raznih drugih strojev. »Tek-stilstroj« iz Zagreba se je že uveljavil s svojimi avtomatičnimi stroji za bombažne in volnene tkanine, »Kovinar« iz Kranja pa ZA POPULARIZACIJO BOJA proti fašizmu v taboriščih Iz dejavnosti organizacij Zveze borcev V minulih dneh so začeli v občinskih središčih v Sloveniji sklicevati občne zbore sekcij bivših internirancev, deportirancev, političnih zapornikov in vojnih ujetnikov. Kasneje bodo podobni zbori še v okrajih, nato pa bo republiški občni zbor omenjene sekcije. Zakaj je prišlo do ustanovitve omenjene sekcije? Centralni odbor ZB NOV Jugoslavije je že lani sklenil, da se v okviru organizacije Zveze borcev ustanove posebne sekcije za bivše internirance, deportirance, politične zapornike in vojne ujetnike. Ne zato, da bi morda te ljudi, ki so bili doslej člani ZB, oddvojil od ZB, marveč zato, ker je to področje borbe proti fašizmu doslej pri nas dokaj malo znano. V okviru organizacije ZB je bilo doslej premalo moč napraviti za popularizacijo borbe proti fašizmu v taboriščih, zaporih itd. In tako naša zgodovina NOB nima nič kaj dobrega pregleda o delovanju teh ljudi v skupni borbi proti fašizmu, kaj šele, da bi bila opisana vsa grozodejstva v taboriščih, vse fašistične uničevalne metode, težavni pogoji za borbo itd. Torej Obisk nemških turističnih predstavnikov Ljubljana, 4. marca (Tanjug). Danes je prispela v našo državo skupina novinarjev in predstav' nikov turističnih agencij iz Zahodne Nemčije, ki bodo obšli turistične kraje v obalnem področju severozahodne Istre, Postojnsko jamo in Bled Namen njihovega obiska je zbrati potrebne podatke, da bi pravilno obvestili nemške turiste o krajih, v katerih žele letovati. prav iz razloga, da se ohranijo dokumenti o fašističnih nasiljih v taboriščih, zap<3rih in drugje' — žive priče teh grozodejstev pa so zdaj le preživeli — je bila ustanovljena ta sekcija. Le-ta deluje v okviru ZB — kdor pa hoče postati član te sekcije, mora biti najprej član ZB — za reševanje določenih kon- kretnih nalog pa je popolnoma zapore. samostojna. Njene naloge so predvsem naslednje: popularizacija oblik in načinov borbe proti fašizmu; zbiranje dokumentarnega gradiva iz tega obdobja ter organizacija muzejev, urejevanje in vzdrževanje grobišč, postavljenih umrlim; uveljavljanje zakonitih pravic internirancev in njihovih družin ter sodelovanje s podob' nimi organizacijami v tujini. Za izpolnjevanje teh nalog bodo ustanovljena vodstva v občinah pa tudi pri Glavnem in Centralnem odboru ZB v Beogradu. Za posamezne naloge bodo lahko v okviru odborov ustanovili še posebne komisij^ in skupine za posamezna taborišča ali -ba Način in postopek ob prijavi bivališča in začasnega bivanja Beograd, L marca. (Tanjug). Zvezni seKietait z.« uwuiwjt za- deve Je izdal pravilnik, s katerim sta urejena način ln postopek ob prijavi bivališča in začasnega bivanja. Po določbah pravilnika Je prijava ln odjava bivališča in bivanja, kakor tudi sprememba stanovanja obvezna v vseh krajih, kjer so sedeži okrajnih ljudskih odborov. Republiški sekretariati za notranje zadeve lahko določijo tudi druge kraje, kjer bo prijavljanje obvezno. V krajih, kjer ni okrajnih ljudskih odborov, Je prijava o bivanju obvezna za ljudi, ki se ustavijo v gostinskem podjetju ali pri zasebniku, ki ima ustrezno dovoljenje. V takšnih krajih Je prijavljanje obvezno tudi za ljudi, ki se začasno mude v domovih, Int-matih ln podobnih ustanovah ali ki jih sprejmejo na zdravljenj« v zdravstvene ustanove, kakor tudi za delavce in uslužbence podjetij in ustanov, katerih nastanitev na gradbličlh je organiziralo podjeje ali ustanova, pra katerih delajo Zvišane tarife za rezerviranje sedežev na železnici zacijo tekstilne industrije, da bi se povečala produktivnost dela, Predvideva tudi povečanje proizvodnje volnenih bombažnih in drugih vrst tkanin ter konfekcije, trikotaže in drugih izdelkov. Zato je potrebna specializacija nekaterih tovarn strojne industrije za proizvodnjo tekstilnih strojev, predvsem kompletnih predilnic in tkalnic bombaža ter strojev za predelavo tkanin. O nezadostni razvitosti tekstilne industrije najbolje pričajo podatki, po katerih smo imeli leta 1956 na 1000 prebivalcev 21 vreten za proizvodnjo bombažnih tkanin, vtem ko jih je prišlo i Zahodni Evropi na 1000 prebival cev 170. Predlog odbora za perspektivni družbeni plan ZIS predvideva, da je treba investicije v tekstilni industriji za razširitev sedanjih obratov ali zgraditev novih na' prav aktivirati najpozneje v dveh letih od začetka graditve. To je poroštvo, da bomo v tem programu določene naloge pravočasno izpolnili. PRIPRAVE na IV. kongres ZKS V GORIŠKEM OKRAJU V goriškem okraju so v ve* čini osnovnih organizacij že izvolili delegate za občinske konference Zveze komunistov. Te konference bodo opravili meseca aprila ter se bo vsake udeležilo 70 do 150 delegatov. Na teh konferencah bodo izvolili približnq 50 delegatov, ki bodo zastopali goriški okraj na IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije, ki se bo začel 2. junija v Ljubljani. , V nekaterih večjih industrij* skih podjetjih bodo delegate volili neposredno. V idrijskem rud* niku živega srebra naj bi na primer izvolili dva, v tovarni cementa in salonita v Anhovem ob Soči enega ter v novogoriški tovarni pohištva enega delegata. NA JESENICAH Organizacije ZKS na Jesenicah se že dlje pripravljajo na kongres ZKS. Zlasti po proučevanju gradiva VII kongresa ZKJ so poživile svojo dejavnost in med drugim sprejele deset novih članov. Na letnih konferencah, ki jih bodo izvedle do 10. aprila letos, bodo osnovne organizacije izvolile 20 delegatov za IV. kongres ZKS in 163 delegatov za občinsko konferenco. Na letnih konferencah bodo člani ZKS na terenu obravnavali predvsem vprašanja družbenega samoupravljanja in javnega življenja na sploh, v podjetjih pa š« produktivnost, rigrajevanje in gospodarjenje ter organizacijska vprašanja. Ustanovljeno je Zvezno strokovno združenje industrije gradbenih potrebščin Novi Sad, 4. marca (Tanjug). Zvezno strokovno združenje industrije gradbenih potrebščin, ki je bilo ustanovljeno danes v Novem £adu namesto dosedanje sekcije, je sklenilo sestaviti perspektivni program investicij v industriji Beograd, 4. marca (Tanjug).- gradbenih potrebščin in nomen-Generalna direkcija Jugoslovan- klat?ro Pokllce/ za Potrebe kad- skih železnic je sprejela sklep o r°3fke ,in ^riflle *at;: spremembi in dopolnitvi tarife goriziraobo tudi podjetja da bi za prevoz potnikov, prtljage in razmejili industrijo in obrtno de-eksnresneaa blaea javnost. Naloga združenja bo, da eKspresnega Diaga. skupaj z republiškimi in drugimi Po tem sklepu se tarifa za organi uveljavlja ukrepe za pove-rezerviranje sedišča v motornih eanje produktivnosti dela in vlakih zviša od 100 na 200 din, zboljšanje kakovosti proizvodov, kadar gre za rezerviranje na ce- y narnen bo proučilo tudi mož-lotnem potovanju. Na ostalih nost nagrajevanja po enoti pro-vlakih se tarifa za rezerviranje i7,,nria sedišča zviša od 50 na 100 dinarjev. Ta podražitev bo veljala z 19. marcem t 1. skupni sklad te panoge, s čimer bi omogočili bolj pravilne namembne investicije. Razen tega so sklenili, da bodo bolj smelo in širše delali za tipizacijo v projektiranju in proizvodnji. Posebno skrb bo Združenje posvetilo zatiranju sredstev v Ladje za Argentino V jugoslovanskih ladjedelnicah -3. maj« in »Split« bodo zgradili za argentinsko trgovinsko mornarico 6 ladij po 11.000 ton LJUBLJANČANI! Ob mednarodnem dnevu žena odkr* ;rmo v počastitev 40. obletnice ZKJ spomenik, ki bo pričal o velikih demonstracijah leta 1943 — pred ljubljanskim sodiščem. • Vabimo vas k odkritju, ki bo v soboto, dne 7. marca 1959 ob 16.30 na Miklošičevi cesti nasproti sodišča. Zvečer istega dne bo v Operi ob 19.30 slavnostna predstava Puccinijeve opere Madame Butterfly. — Vstopnice so na razpolago pri občinskih odborih SZDL.' Okrajni odbor SZDL Ljubljana Pod prebivališčem se razume kraj, v katerem se določena oseba stalno naseli, pod bivališčem pa kraj, kjer se mudi človek začasno, zunaj prebivališča. Prijava Je obvezna za vse državljane, stare nad 16 let. Prijavo o prebivališču in spremembi stanovanja je treba vložiti v osmih dneh oziroma po vselitvi v novo stanovanje. Odjava se vloži, preden človek zapusti prebivališče. Kar zadeva prijavo o bivanju, se violi najpozneje 24 ur po prihodu državljana, ki se prijavi, odjava pa mora biti vložena najpozneje v 12 urah po odhodu. Državni sekretariat za notranje zadete Je izdal tudi pravilnik o bivanju ln gibanju tujcev na ozemlju Jugoslavije. Tujec, ki prispe v Jugoslavijo z rednim potnim listom oziroma z vizumom pristojnega Jugoslovanskega predstavništva, se lahko začasno mudi v naši deželi 30 dni. Vizum velja za dovoljenje začasnega bivanja. Začasno bivanje se lahko podaljša do <0 dni (okrajni sekretariat za notranje zadeve) najdlje pa za 6 mesecev, če v to privoli republiški sekretariat za notranje zadeve. Tujec se lahko mudi v naši deželi tudi, da dobi zaposlitev ali da se šola, ln sicer na podlagi dovoljenja, ki ga Izda Zvezni državni sekretariat za notranje zadeve. Tujci se lahko gibljejo nemoteno na ozemlju Jugoslavije ln menjajo bivališče kakor jugoslovanski državljani. Zvezni državni sekretariat za notranje zadev« je izdal tudi naredbo o garancijskih pismih za izdajanje vhodnih vizumov tujcem, ki prihajajo v Jugoslavijo na zasebne obiske. Po tej naredbi mora jugoslovanski državljan, ki ga obišče tujec, dati overovljeno pismeno izjavo, da Jamči za stroške tujčevega bivanja v naši deželi In za stroške njegovega odhoda. Za zasebni obisk ne velja prihod tujcev v Jugoslavijo v turistične ali poslovne namene, za zaposlitev, študlranje ln podobno. »Zlati globus« za film »Cesta, dolga leto dni« New York, 4. marca (Tanjug). Združenje hollywoodskih novinarjev je prisodilo nagrado »Zlati globus« za leto 1958 jugoslovanskemu filmu »C^sta, dolga leto dni«. Ta film so posneli v Hrvat-skem Primorju v režiji znanega italijanskega režiserja De San-tisa. Nagrado »Zlati globus« po-dele vsako leto za kak dober tuj film tistega leta. Nagrado bodo izročili na današnji svečani prireditvi, ki bo v Holly\voodu, kamor so povabili tudi De Santisa. nosilnosti. Tri ladje bo zgradila splitska, tri pa reška ladjedelnica. Argentinska vlada je naročila ladje v jugoslovanskih ladjedel nicah po licitaciji, na kateri je razen jugoslovanskih sodelovalo še nekaj ladjedelniških tvrdk, med njimi nemške in francoske Ladje, ki jih bosta zgradili naši ladjedelnici za argentinsko trgovinsko mornarico, sodijo serijo ladij tipa “Rio«. Vozile bodo s hitrostjo do 17 morskih mil; in vsaka bo imela kabine za 12 potnikov. Ladje bodo veljale nad 23 milijonov ameriških dolarjev Prvo bo izročila naša ladjedelnica argentinski trgovinski mornarici v marcu 1959, zadnjo pa v decembru 1961. ŽELEZNIČARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO »LJUBLJANA« Poročilo o žrebanju denarne loterije 4. marca 195S v Ljubljani Srečke, la it končujejo SO cadel« • spodaj ozna- dobitek čenimi dlnarlev številkami 11480 20.000 41280 30.000 70450 40.000 70620 40.000 023840 100.000 065760 500.000 1 100 61 600 39341 20.100 16921 20.100 27831 30.100 93791 30.100 91451 40.100 077161 300.100 43872 40.000 623 1.000 874 5.000 93474 40.000 132064 ’ 200.000 086444 400 000 255 1.000 09685 40.000 02046 20.000 90656 40.000 7 100 97 600 98057 20 100 86407 40.100 10598 30.00D 80128 30.000 12508 40.000 19408 40.000 Tri sto milijonov za potniške ladje Letos bo šlo iz zveznega in- stev že nabavljeni hidrobus in podjetje »Galeb« pa bo zgradi-vesticijskega sklada 300 milijo- dokončalo dve manjši potniški lo dve ladjici, ki bosta v pro-nov dinarjev za zgraditev reč- ladji, koristnik iz Cme gore, metu na Skadrskem jezeru, nih potniških ladij. K temu bodo dodala podjetja okrog 50 milijonov, tako da bomo za rečne potniške ladje izdali letos skupno okrog 350 milijonov dinarjev. Po načrtu, ki ga je za razdelitev teh sredstev izdelalo Združenje rečnega prometa Jugoslavije, bodo podjetja iz Srbije dobila na razpolago 308 mili jonov, iz Makedonije 29 milijo nov in iz Crne gore 16 milijonov dinarjev. Jugoslovansko rečno brodar stvo, kot koristnik iz Srbije, br zgradilo dve ladji s po 1000 KS ki bosta vozili na liniji Beo grad—Prahovo. Podjetje »Biljana« iz Ohrida bo plačalo iz dodeljenih sred- -v Hidrobus za 56 potnikov Bliže poravnavi? Komaj se je Macmillan vr- V nemškem vprašanju je nil s svojega desetdnevnega ob- zdaj položaj že tak, da se nihče iska v Sovjetski zvezi, že se je več ne more umakniti nazaj v pojavilo v nemškem vprašanju svoj zaprti krog. To bi bilo nepolno novih momentov. Britan- realno. To bi ozračje še bolj za-ski ministrski predsednik bo v strupilo, nasprotja med Vzho-kratkem potoval v Pariz in dom in Zahodom pa še pove-Bonn, nato pa še v Washing- čalo. Mar ni postala sedanja ton. Hruščev je zdaj v Leipzigu provizorična rešitev že absurd, na znanem velesejmu, dejansko ki zavira ureditev ostalih vpra-pa na politični turneji po šanj in negati.vno vpliva na Vzhodni Nemčiji. Urejanje nemškega' vpraša- splošni položaj na svetu? Ni pretirano reči, da je po- nja je prešlo tako v novo, če- ložaj po Macmillanovem obisku prav še ne v odločilno fazo. A v Moskvi bolj razgiban kot prej, je že kazno, da sta kljub po- podoben odprtemu morju, kjer Spešenemu ritmu, v katerem je vse mogoče in kjer tudi nih-potekajo priprave, tudi smer in če ne vidi, kaj se skriva za ob-način iskanja rešitve že jasnej- zorjem. V odločilnih- trenutkih ša. 4 je vedno več vprašanj kot pa V svojem zadnjem odgovoru odgovorov, na ameriško noto sovjetska vla- 2e sedaj pa ni dvoma, da po- da ni že vnaprej zavrnila pred- staja nemško vprašanje čeda-loga, naj bi o nemškem vpra- lje bolj osišče politike obeh šanju razpravljali zunanji mi- strani in da bodo tisti, ki so nistri štirih sil, dodala je le, predvsem zainteresirani na ure-naj bi se tem pridružili še zu- ditvi tega vprašanja, zastavili nanji ministri Češkoslovaške, vse sile, da bi ga uredili v ko-Poljske in obeh Nemčij. Tudi rist tistega dela sveta, ki mu pogoj, da bi bila ta konferenca pripadajo. le uvod v poznejši sestanek na Nemško vprašanje je očitno najvišji ravni, je takega zna- toliko bolj zapleteno, kolikor do čaja, da ga Zahod ne bo mogel zdaj ni uspelo urediti niti ber-spet proglasiti za ultimativnega, linskega. Berlin je nevralgična Ali je načelna privolitev v točka, ki beleži tudi najmanjše konferenco zunanjih ministrov premike v politiki na Vzhodu Macmillanova zasluga, pa bi bi- in Zahodu. lo vzlic miroljubnemu komuni- 2e ko bi šlo le za določitev keju o njegovih razgovorih v nemških meja, bi prizadetim re-Moskvi le težko reči. Vsekakor šitev ne bila lahka. Gre pa za pa so sedaj različna stališča v mnogo več, za to, da ustvarijo nemškem vprašanju dovolj zna- v srcu Evrope nek modus vi- VOJAŠKO NASILJE V N JA Pire žrtve osvobodilnega gibanja - »Vampirji« strahujejo črnske vasi -Njaški voditelj Benda in drugi prvaki Nacionalnega kongresa v koncentracijskem taborišču Eonn, 4 marca (AP). Na vrhuncu osebnega boja proti kanclerju Adenauerju gospodarski minister Erhard ni sprejel kandidature za predsednika republike. Adenauer se je bil povezal s Blentair, 4. marca (AP-AFP). bilo 150 ljudi. Tudi v Mzuzu so ljali v koncentracijsko taborišče svojimi glavnimi sodelavci in Po včerajšnjih krvavih neredih Afričani navalili na zapore. V v sosednji južni Rodeziji, v ka- porurskimi mogotci v prizadeva- se je položaj v Njasi hudo za- Limbu in Blentairu so začeli stav- terem je že 435 pripadnikov Kon- niu da bi DreDričal Erharda nai ostril. V vsej deželi je bilo od- leati delavci v več toyamah. grešnega gibanja iz Njase. Afri- ’ P P ’ 3 rejeno izjemno stanje. Britanska Po ulicah Blentaira nenehno ški nacionalni kongres je bil v Erhard ostane kandidat za fltlenauerjevega naslednika na in tudi pojasnjena. vendi med obema političnima Toda sočasno s tem so se sistemoma, da odpravijo naj-izostrile tudi razlike, ki so se hujše oblike hladne vojne, da zdele do zdaj nepomembne. To ustvarijo iz* dveh nasprotujočih pa je druga plat medalje, ki je si Nemčij eno miroljubno deže-dolgo časa nihče ni hotel vi- lo, vsekakor pa ne potencialne deti. V Berlinu zadnje čase ne zaveznice enega dela Evrope in izključujejo več separatne po- nasprotnice drugega, godbe med Sovjetsko zvezo in Moskovski razgovori so daii Vzhodno Nemčijo. V Bonnu si- nov impulz urejanju nemškega cer menijo, da bi bila to bolj vprašanja. Macmillan ni imel demonstrativna poteza, prej ob- nikakega mandata. Francozi so lika pritiska na Zahod kot pa gledali na njegov obisk že vna-priznanje posebne vloge Vzhod- prej precej skeptično. Vendar ni Nemčiji. Na razdelitvi Nem- so v Moskvi napravili korak na-čije in iz te izvirajoči napetosti prej. v Evropi, še več, na taki blo- Kam bo padlo jabolko z kovski politiki, tej rdeči niti v nemškega drevesa, bliže Reni ali sodobnem svetu, ni nihče, kot Odri? Morda pa v sredino — v poudarjajo na obeh straneh, zadovoljstvo vseh. ^absolutno zainteresiran. M. O. poročila pravijo, da je včeraj, ko krožijo avtomobili z zvočniki in so oborožene sile streljale na de-j razglašajo razpust Afriškega na-monstrante, padlo 26 Afričanov, cionalnega kongresa in vest o are-Koliko je bilo ranjenih, ni znano, taciji njegovega predsednika dr. Največ žrtev je bilo med doma- i Bende. Njasa je ‘zdaj razdeljena čini v Nkati, kjer so ljudje sku- j na vojaška poveljništva, medtem šali osvoboditi zaprte rojake. Do j ko nad mestom preletavajo bri-spopada je prišlo tudi v Fort Ma- j tanska izvidniška letala. • ningu, ko so domačini zaprli pot Sinoči je bilo objavljeno, da je neki policijski koloni. V okolici tanganjiška policija, ki so jo po-Blentaira so streljali na Afričane slali v Njaso, v Karongi blizu iz blindiranih vozil. Aretiranih je tanganjiške meje, streljala na 2000 Afričanov, pri čemer sta bila Hammarskjold v Karačiju Karači, 4. marca (AFP). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold, ki se je na potovanju po Daljnem vzhodu • za tri dni ustavil v Karačiju, je danes novinarjem izjavil, da bi v Moskvi ubita dva domačina, ranjenih pa Južni Rodeziji postavljen izven zakona. Kakor trdijo, so doslej zapusti gospodarsko ministrstvo in kandidira za predsednika republike, da bi se ga tako rešil. že 50 izmed skupno 150 aretiranih _ mu ^ uspelo. To je afriških voditeljev odpeljali iz dežele. London, 4. marca (Tanjug) — eden redkih primerov, da je pristaš in hkrati tekmec zahodno-nemškega kanclerja, starega 83 Opozicija v Spodnji zbornici je let> zmagal v boju proti njemu, sinoči ostro napadla vlado zaradi [ p0 mnenju političnih krogov nasilja v Njasi. Laburist James je Erhard s tem pridobil še večji Calloghan je izjavil, da je seda-! u in nokazal za mo*ne2a nja napetost v Njasi posledica ne-| *\. . . . aktivnosti britanske vlade v zad- I Adenauerjevega naslednika, k« I se bo le-ta umaknil s svojega šole. Vse britanske garnizije v protektoratu so v pripravljenosti, rad razpravljal o berlinskem Blindirana vozila in tanki patru-vprašanju, če bi s sovjetske stra- ljirajo zdaj tudi po deželi, v coni’ sprožili takšen sporazum. V nah, ki so označene za »nevarne«. Moskvo bo šel nazaj grede iz de- Eskadrile lovcev tipa »Vampire« žel na Daljnem vzhodu. so sinoči letele nizko nad Blen- O včerajšnjem sovjetsko-bri- tairom in okoliškimi naselji, da tanskem uradnem poročilu jž re- bi zastrašile ljudi, kel, da po njegovem mnerfiu ni O usodi aretiranega afriškega nobenega problema, ki ga ne bi prvaka dr. Bende ni nikakih ve-bilo moč urediti s pogajanji. ' sti, domnevajo pa, da so ga odpe- Napetost v Indokini Severnovietnamske obdolžitve vlad v Laosu in Južnem Vietnamu njih 18 mesecih. Obdolžil je vla- | iih ie bilo sedem Preden ie do- do’ da je strahopetno popustila i položaja. Ko je Erhard odklonil licija segla po orožju, je upora- '^el™ kolonifcem v Salisburyju,; kandidaturo za predsednika re- bila solzivec in dimne bombe ! da je PrivoIlla v izjemno stanje,\ publike, je dejal: »Čut odgovor- V Njasi so od danes zaprte vse' *?. P°P°vln.oma nepotrebno. Se- j nosti me sili, da odklonim to čast danji položaj sta namerno ustva- i in nadaljujem svoje delo na po- EL?” • V afnskife-^ožaju ministra za gospodarstvo,- deraciji in Juzm Rodeziji, ki so « u j • u i--. ju prestrašili uspehi Afriškega; ^ rd *e v ^ voditeljem nacionalnega kongresa. Vodja li- demokrscanske stranke za ponu-beralcev Oravmond je izjavil, da jeno čast, a se je raje odločil, da velikih afriških področij ni moč ostane v »-aktivnem političnem več s silo pripraviti do pokorščine, življenju«. Hanoj, 4. marca. — Kitajska časopisna agencija poroča, da je severno vietnamska vlada obdolžila vlado v Laosu napetosti, ki je nastala na meji med obema deželama. Laoška letala so vdrla čez mejo na Severni Vietnam in na meji so koncentrirali večje oborožene sile. V pismu, ki ga je poslal zunanji minister Fan Van Dong predsedniku ženevske konference o Indokini iz leta 1954, je govora o nevarnosti za mir v vsej Indokini. Minister v pismu še dodaja, da so ZDA nedavno povečale svojo intervencijo v Laosu, zlasti na vojaškem torišču, da je mnogo | ur. Demonstracije so zaCell študentje, fneriških oficirjev prišlo V de-I ki protestirajo proti podražitvi vozov- zelo, da SO pripeljali tudi novo nic v mestnem prometu. Pridruževalo orožje in strelivo ter da grade RIM, 4. marca (Tanjug). Lani se je Pa se jim je vedno več ljudi, tako da mnogo vojaških ODOrišč letališč Iz Italije izselilo okrog 172.000 ljudi, ki so demonstracije prerasle v splošen . °P?rlsc; letališč so morali drugod iskati zaposlitve. Ve.- protest proti draginji. Predsednik re- StraieSKin cest, Ki vezejo Laos čina se jih je izselila v čezoceanske publike Leras ni hotel sprejeti vodi- Z Južnim Vietnamom, dežele. Razen tega se je lani začasno telje demonstracij. Imel je govor po izselilo okrog 150.0X1 Italijanov, ki so radiu, v katerem je obdolžil opozicijo bili na sezca*'.«--« «elu v zahodnoev- in pristaše bivšega diktatorja Rojasa ropskih deželah, pretežno v Švici, Za- Pinille, da so te demonstracije pripra-hodni Nemčiji in Franciji. V zadnjih vili iz političnih razlogov. U letih se je iz Italije za stalno izselilo V spopadu z demonstranti je poli-okrog 2,2 milijona ljudi. Vlada sama rija uporabila orožje in solzivec. Ra-Jlajšuje izseljevanje, da bi tako z manj- njenih je bilo 20 ljudi, med njimi tudi sala brezposelnost doma. Po zadnjih 6 policistov. Podatkih je zdaj v Italiji brezposelnih 1,5 milijona liudi. C Z VSEH STRANI SVETA ekonomska emigracija IZ ITALIJE milijona ljudi. BRITANSKI TURISTI V EGIPTU STAVKA PRI FORDU v V ANGLIJI Adenauer je vi poslanci v Alžiriji Pariz, 4. marca. (Tanjug). Skupina 12 poslancev Adenauerjeve Demokrščanske unije je prispela Vlada v Hanoju je hkrati obdolžila južnovietnamslto vlado, da uporablja ozemlje Laosa kot na Kubi imenovan oporišča za vohunstvo in sabo- 73 predsednika tažo proti DR Vietnamu. V Laosu pa so zaostrili tudi tisk, represalije in druge diskriminacijske ukrepe proti nekdanjim članom Patet Laoa. Van Dong zahteva odločne ukrepe za izpolnjevanje sporazuma o premirju v Indokini. Mednarodni kontrolni komisiji naj omogočijo, da bo nadaljevala delo in odredila preiskavo v zvezi s temi prekrški ter zagotovila strogo uporabo ženevskega sporazuma. * v Tako je bil Fidel Castro v Havani vlade. Začasni predsednik republike Urrutia (na sliki) podpisuje dekret o imenovanju nove vlade Močni vtisi alžirskih gostov s poti po naši deželi in iz razgovorov z našimi sindikalnimi voditelji Beograd, 4. marca (Tanjug).— Člana sekretariata Splošne zveze alžirskih delavcev (UGTA) Djila-ni Embarek in Budisa Safi, ki sta se kot gosta Centralnega sveta ZSJ teden dni mudila v naši de- daftes v Alžirijo in se bo ondi želi, sta imela včeraj sestanek z London, 4. marca. (Reuter), v For- mudila več tednov na »informa-1 novinarji. Izjavila sta, da je na- •---------- dovi tovarni avtomobilov v Degenha- , . , 1 . J Kairo, 4. marca. (AP). Prvikrat po mu pri Londonu, kjer je zaposlenih J? . Studijskem obisku«. | nju napravilo velik Vtis delo na- sueški krizi leta 1956 bodo turistom 27.000 ljudi, je začelo stavkati okrog Zahodnonemski poslanci se bodo ših delavskih svetov, ki pome-“rttanske narodnosti dovolili svobodno 10.000 delavcev in se tako pridružilo zglasili pri generalnem Guverner- niio novo ustanovo in rtnrpla nnv Sfbanje v egiptovski pokrajini ZAR. stavki, ki Jo je pred tednom dni za- 1 .fV1 „Ji, i• • a°ceia nov Juristični urad ZAR je objavil, da so Čelo 300 inženirjev v protest proti te- JU, predstavnikih vojaškega po- sistem upravljanja gospodarskih “aU uradom na področju prekopa na- mu, da je z njimi dejal tudi neki ko- veljstva in V gospodarskih kro-! podjetij. nai britanskim tu- vinar, George Havarden kt ni bil sin- gih. Obisk spravljajo v zvezo S -V stikih, ki sva jih imela S "stom svobodno gibanje. dikalno organiziran. Bil je izključen _x- j j-, , . . ... ,..J , , T iz sindikata, ker ni v redu plačeval Pobudami Francije za večje sode- sindikalnimi voditelji, z delavci DEMONSTRACIJE PROTI članarine, sindikalni voditelji pro- lovanje zahodnonemškega držav-1 in člani organov delavskega sa-DRAGINJI V KOLUMBIJI I nega in zasebnega kapitala v in- moupravljanja, sva se prepričala, Bogota, 4. marca. (afp). Tu so na- bi v tovarni in nasploh smeli zaposliti dustrijskern razvoju Alžirije iiji da^ ta sistem dejansko ustreza ,taU neredi, ki trajajo že več kot 16 samo sindikalno organizirane ljudi. drugih afriških posesti.. I teanjam in koristim delavcev in da v njem neposredni proizvajalci sami upravljajo podjetja. Ko bo naša dežela svobodna, bomo radi proučili izkušnje jugoslovanskih sindikatov in organov delavskega upravljanja ter jih uporabili po naših potrebah. V Bosni in Hercegovini ter na Hr-vatskem sva govorila s predstavniki komun in sva ugotovila, kako je splošna decentralizacija v vašem sistemu v korist delovnih ljudi. To sta dve najbolj izraziti stvari, ki sta napravili na naju najlepši vtis v vaši deželi, kjer sva se na vsakem koraku počutila kakor doma.« Potem sta izjavila, da sta s funkcionarji Centralnega sveta Lani sredi novembra so načelniku generalnega štaba zahodnonemškega vojnega letalstva Josefu Kammhuberju v Mtinchenu svečano izročili prvo reakcijsko letalo, izdelano v domačih tovarnah. To je bil tip letala za šolanje pilotov reakcijskih letal, s katerimi zdaj oprem- ministrstvom in ameriško družbo za le- Reakcijska vojna letala za Zahodno Nemčijo iz domačih ali ameriških tovarn? Ijajo zvezno vojsko. Ob prevzemu prvega izmed 200 naro- lovcev »-F-104«. Waseg AG je imela 12 tovarn in osta-talsko industrijo o dobavi reakcijskih le so §amo tri. Zahodnonemška letal- Dornier Werke izdelujejo zdaj mo- ža delo, pa tudi s prekrižanimi rokami niso obsedeli. Nadaljevali so teoretično delo in se ukvarjali s poskusi. Zadnja leta so v Zahodni Nemčiji zgradili več raziskovalnih središč. Razen (že znanega nemškega »Letalskega poskusnega zavoda« v Essenu imajo še 15 drugih inštitutov. V Heinkelovih podjetjih v Stuttgartu dela neki bivši sodelavec vojnega poskus- čenih letal je general označil ta dogodek ska industrija je bila več let v senci nem- tprje in cestna vozila, za »prelomnico v zgodovini nemške le- škega »gospodarskega čudeža«. Ko so pa Javna skrivnost t>a je, da sta Messer-tslske industrije«. Ali bodo po nemškem s pariškimi pogodbami leta 1955 zvezni schmitt in Dornier v Španiji nadaljevala nega zavoda v Penemtindu. Novinarjem nebu letala domača vojna letala, pa je vojski dovolili oborožitev z letali (1350 iadelovati vojna letala. Ondi so ustano- Je predstavnik tega zavoda povedal, da zdaj še težko reči. To je pravzaprav lovcev in 2000 letal za druge vojaške na- vili konstrukcijske biroje in izdelovali imajo Heinkelove tovarne lastne vzorce odvisno od zmage ene ali druge struje: mene), so v Bonnu začeli misliti na last- letala, ki so jih preizkušale španske letečih raket in da bi, jih lahko začeli če bodo na pristojnem mestu sprejeli no- letalsko industrijo, ki je bila pred družbe. Tako so izdelali reakcijsko letalo izdelovati, brž ko bi vlada s svojimi na- *nnenje . gospodarskega ministra Erharda drugo svetovno vojno in med njo ena »ME 200«, ki leti po 800 km na uro, in ročili ustvarila finančne pogoje za to. ga podpirata zunanji in finančni mi- izmed vodilnih na svetu. Od vse vojne lovca »ME 300«, ki preleti na uro po . nister), si bo kupoval Bonn letala v tu- industrije je bila letalska potem najbolj 2100 km. To letalo je izdelal »Koncem „ v , Stuttgartu deluje društvo »Bolko-jini. 'Obrambni minister Strauss, ki se z prizadeta in samo ta si ni opomogla. Hispano« v Sevilli. Dornier je v Madridu Entvvicklungen«, ki se ukvarja s skon-njim strinjajo generali in seveda tudi in- Junkers AG s svojimi 20 tovarnami skonstruiral in izdelal izvidnika »Do-25«, staranjem raket. Britanski »News Chro-dustrijci, pa se zavzema za to, da bi ;n 157.000 delavci (največje podjetje za ki se je pozneje razvil v »Do-27«. Ta D1? ]e P^očal, da so v Stuttgartu iz-nemško letalstvo opremili z domačimi izdelovanje letal na svetu) je malone po- letala že več let izdelujejo v Zahodni v " —*-J- J vsem izginila. Vse premoženje, izvzemši Nemčiji za vojsko. Drugi nemški stro- kl io lahko izstrele 260 km daleč' v obrat v Kasselu, je ostalo v sovjetski kovnjaki so delali po vojni v Argentini, —------------------------------ okupacijski coni (zdaj Vzhodni Nemčiji). Egiptu, Švedski in v nekaterih drugih Da bi nemško letalsko industrijo po- l “ L deželah. z izaeiovanjem raicet. v Bremenu deluje stavil na noge, pravijo Erhardovi ljudje, Sdwh toviS'Torria Minister Strauss pa ni mislil samo na “^em,žka delovna skupnost za raketno bi morali investirati na stotine milijonov dem^itiralf Tovarna v ReB^hnren ll- letala' Cez dve- najpozneje čez tri leta tehniko«. Predsednik tega društva je že °!lari€V- v tem primeru bi eno po ame- ■ , . zHai'cestna vozila druea v Aues bl nova P°djetja preskrbovala vojsko le.t°ma izjavil, da »niso samo riški licenci doma izdelano letalo veljalo “®luje ^ Uti " stro e tudi s P™mi raketami na manjše raz- eoretično pripravljeni marveč da so 7 do 8 miliionov mark inmitann burgu Pa 8ivame stroje. , tudi praktično preizkusih prvo fazo neke do 8 milijonov mark. Letalo, kupljeno v tujini, pa bi veljalo le 4 milijone. Ernst Heinkel AG (48.000 delavcev) dalje. Strauss o naglem razvoju domače ra- praktično preizkusili prvo fazo neke rakete«. Najbrž so tu izdelali in preizku- Strauss in Erhard si že nekaj mesecev je izgubila v« sovjetski coni in v Avstriji ketne oborožitve sploh ne dvomi. Nemci sili tudi tridelno raketo »Wettermeter«, Pišeta pisma, v katerih navajata razloge vse svoje tovarne. Izmed ostalih treh to- imajo na tem torišču že svojo tradicijo. V Zahodni Nemčiji so torej tudi na w protirazloge za izdelovanje letal doma vam rW»r»nttrnH v on, , J. .e......................... J J Vsaka stran vztraja pri svojih argumen-tih. ^oSOzdJemSrkŽrali* V 6111 pa izde" 0b k0nc“ drug® ®ve.tovne vojne so bile tem torišču že zelo napredovali. Štraus' znane rakete »V-l« in »V-2«, ki so pre- sove nade, da bi dežela izdelovala lastne Foke-Wulf je imel razmeroma srečo, letele Rokavski preliv in padale na Lon- rakete, so realne. Na mednarodno torišče , “Spor« je nastal tudi zaradi tega, ker Ta tovarna izdeluje zdaj dva tipa šport- don. Po vojpi je ostalo v Nemčiji kakih stopa torej četrta država z raketnim se ni sklenjena pogodba med obrambnim nih jadralnih letal. 50 strokovnjakov, ki niso takoj prijeli orožjem. S Tatič ZSJ govorila o nadaljnem sodelovanju. V Jugoslavijo naj bi prišlo več alžirskih delavcev, ki bi tu prebili nekaj časa v tovarnah in kmetijskih zadrugah in se tako neposredno seznanili z izgradnjo socialističnega gospodarstva pri nas. »Glede na pripravljenost, na katero smo naleteli pri vaših sindikalnih funkcionarjih, upamo, da se bo sodelovanje sindikalnih organizacij naših dežel čedalje bolj razvijalo in širilo.« V načrtu je tudi, da bosta prišla v Jugoslavijo funkcionar Splošne zveze, ki. bi pri nas 1 proučeval sistem socialnega zavarovanja, kakor tudi strokovnjak za vprašanja delavskega izobraževanja. Djilani Embarek je podal zgodovinski pregled razvoja alžirskih sindikatov. Hkrati z alžirsko revolucijo, ki je pretrgala s kolonialno nadvlado, je tudi alžirsko sindikalno gibanje ostvarilo lastno revolucijo. »V tem revolucionarnem boju so si alžirski delavci skovali močno orožje. To orožje koristi zdaj alžirski revoluciji v boju za nacionalno osvoboditev, jutri pa bo rabilo delavcem za obrambo njihovih koristi in njihovega sodelovanja v gospodarskem življenju in graditvi njihove dežele. Sinoči sta bila gosta na večerji pri Svetozarju Vukmanovi-ču. Danas sta zaključila svoj obisk in odpotovala iz naše dežele. Grški gospodarski načrt Atene, 4. marca (Tanjug). — Grška vlada bo te dni objavila svoj prvi petletni načrt o ekonomskem razvoju dežele. Težišče načrta je na razvoju industrijske in rudarske proizvodnje ter kmetijstva. Čeprav bodo sredstva za kmetijstvo še vedno večja od sredstev, namenjenih za industrijo in rudarstvo, ekonomist^ sodijo, da bodo s tem načrtom postavljeni temelji za razvoj temeljnih panog grške industrije, v kateri sta se doslej skoraj izključno razvijali le predelovalna panoga in industrija potrošnega blaga. Vrednost investicij, ki jih določa načrt, bo dosegla milijardo dolarjev. Večinoma jih bodo črpali iz domačih virov, nekaj kapitala pa si bodo priskrbeli v tujini v obliki posojil in kreditov. NAŠA ANKETA O DOPOLNILNEM PRORAČUNSKEM PRISPEVKU IN OBČINSKI DOKLADI Vsklajevati dohodke in ne destimulirati proizvodnjo Predpisovanje dodatnih dohodkov terja od občin izredno t tankovestnost, hkrati pa jih postavlja v odgovorno in pomembno vlogo. Letošnje leto bo v tem pogledu pomenilo korak naprej, saj bodo mnogi proračuni v Sloveniji že v pretežni meri kriti z dodatnimi proračunskimi viri. Gre tu predvsem za dopolnilni proračunski prispevek in za občinsko doklado. V preteklem letu smo bili priča vrste napak pri predpisovanju teh prispevkov. Večina ljudskih odborov je določila enako stopnjo za vsa podjetja, čeprav je možno po zakonu določiti za vsako gospodarsko organizacijo posebno stopnjo. Tudi glede doklade na dohodnino so ljudski odbori mnogokrat grešili in predpisovali manjšo blizu središč, v krajih, kjer so proizvodni in prodajni pogoji boljši, večjo pa v oddaljenih občinah. Vrsta industrijskih občin je zelo dosledno predpisovala dodatni prispevek delavcem, kmetom v okolici mest pa z manjšo doslednostjo. Pozanimali smo se, kako je s predpisovanjem dopolnilnih proračunskih dohodkov pri 'predsednikih občin Ljubljana-Vič, Videm-Krško, Piran, Ajdovščina in Slovenska Bistrica, ki so nam odgovorili na vprašanje, po kakšnih kriterijih nameravajo določati letos te dohodke, takole: IGNAC VOLJČ — predsednik ObLO Vič Poskušali smo zajeti tudi višje dohodke obrtnikov Predsednik občinskega ljud- postala previdnejša pri izplačeva-skega odbora Ljubljana-Vič je- v nju plač in veliko več dajejo v svojem odgovoru med drugim svoje sklade, omeml zanimivo novost glede Odprto pa je pri nas vpraša- so precej večji kot v podjetjih. Zdaj obravnavamo to vprašanje in menimo, da bi del proračunskih bremen prenesli na ljudi, ki delajo v teh zavodih, zlasti v tistih, ki delajo na ekonomski osnovi. MLO Beograd je že obremenil podobne zavode, lato bi kazalo FRANC BERA — predsednik ObLO Slovenska Bistrica Kmetovalec naj bolj prideluje za trg Nedvomno pomenijo fakultativni dohodki najbolj zanimiv . to storiti tudi pri nas, sicer pri- ?re“ obravnav v Občinskem ! demo do diskriminacije do drugih ljudskem odboru Težko pa je o H-iavnPv i tem razpravljati, ker to niso več fakultativni dohodki, pač pa jih Občinska doklada na kmečko okraj že predpiše. V naših pod-dohodnino je lani znašala 20 °7o. jetjih ni takih odstopanj od sploš-Glede na to, da je priliv dohod- nega merila nagrajevanja, da bi kov večji na vasi kot v mestu, bo lahko s predpisovanjem dopol-treba letos ta odstotek povečati nilnega proračunskega prispevka povprečno najmanj za 5%. Mo- j usklajevali plačni sistem v. ob-ramo pa še razmisliti o tem, kako člni- Zat° Popevka nismo bomo razdelili davčne zavezance na velikostne skupine. Po zakonu bodQ . d ^ proračuna nado_ o agrarnem maksimumu je prišlo knadili tako, da bodo iz sredstev do zanimivih primerov. Kmetje, splošne porabe dali na razpolago ki jim je bila po tem zakonu zem- Občinskemu ljudskemu odboru lja odvzeta, imajo nekdanjo svojo proračunski prispevek v višini zemljo v najemu in zanjo ne pla- prispevka iz leta 1957 in 1958, čujejo dohodnine. Prav zaradi te- j to je od 15 do 17 milijonov di-ga bo pri nas prišla v poštev pro- j nar jev. Ko delovni kolektivi raz-gresivna obdavčitev, pri čemer j pravljajo o zaključnem računu, obrtnikov: .......-A Inštitut »Mihajlo Pupin« bo letos začel proizvajati tranzistorske sprejemnike. Na sliki: inženirja pri pripravljanju prototipa Kriteriji, po katerih določamo dopolnilni proračunski prispevek, so enaki kakor lani, le s to razliko, da imamo ponovno progresivno obdavčitev za tista podjetja, ki bodo izplačala dve ali tri plače nad tarifnim pravilnikom. Lani so podjetja v občini izplačala povprečno 1,3 nadplače, letos, kot predvidevamo, bodo izplačala po- nje inštitutov. Deloma so to za- b°m0 računali tudi dohodke, ki jih ima kmet od zemlje v najemu. Imamo pa še druge možnosti ustvarjanja fakultativnih dohodkov, predvsem pri obrtnikih, vendar so tu težave zaradi sistema evidence, ki je tak, da je v korist obrtniku. Povprečje prijavljenega čistega dohodka obrtnika, potem ko poravna vse obveznosti, znaša pri pavšalistih 86.000 din, pri »knjigaših« pa 150.000 din na leto. Popolnoma jasno je, da to ni res, občinski organi pa ne morejo dokazati, da to ne drži. V naši občini je okrog 400 privatnih obrtnikov. Kmetje in delavci plačujejo dopolnilni proračunski prispevek, obrtniki pa mnogo manj. Na skupnem sestanku vseh obrtnikov smo se dogovorili, da bodo obrtniki prispevali letos 30 milijonov dinarjev za negospodarske investicije v občini. Najmanjši znesek v povprečju bi bil 30.000 dinarjev, ključ za višje zneske pa višina prometa. Obrtniki so soglasno sprejeli ta sklep. Tfc je primeren način, da občina zaSeže vodi, deloma ustvarjajo dohodke ^razpravljajo tudi že o tem, kako naj občina uporabi sredstva, ki so jih prispevali v proračunu. Ko smo v občini razpravljali o določanju višine občinskih doklad, predvsem o tistem delu nad predpisano kvoto, smo vedno težili za tem, da zlasti tisti del nad predpisom usmerimo v negospodarske investicije. To je tudi bolj uspešno, ker so v takem primeru davkoplačevalci pripravljeni dati tudi večji znesek. Tu pa moram poudariti, da smo že lani, še bolj pa bomo morali letos s predpisovanjem občinskih doklad težiti za tem, da bi kmetovalec začel proizvajati za trg, kar za naše področje ni bilo značilno. tako kot podjetja. Povprečni do-, del višjih dohodkov obrtnikov za hodki zaposlenih v inštitutih pa splošne koristi v občini SLAVKO JE2 — predsednik ObLO Ajdovščina Manjši odstotek občinske doklade, vendar večje obveznosti Glede na novi izračun kata- bomo letos s 13 % zasegli več do- vprečno plačo in pol, v redkih strskega dohodka se bo dohodnina hodkov kot lani s 16 % občinske primerih dve plači. Podjetja so predvsem povečala pri travniških doklade. Letos bomo občino tudi površinah. Ker imaiho v naši ob- razdelili na različne stopnje gle- *korajK Pol°vico travniških de na proizvodnjo v posameznih površin, se bo tudi precej povečal katastrski dohodek, posebno gle- j de na druge občine. Zaradi so-1 Glede na nov način nagraje-razmerno pijecej višje osnovne vanja v gospodarskih organizaci- dohodnine in zato, da ne bi jah menimo, da bi bilo predpiso- ustvarjali večjega nesorazmerja z vanje dopolnilnega proračunske- drugimi občinami goriškega okra- ga prispevka negativno tam, kjer IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Izhodišče Je vazno Odgovarja Ivan Mavsar, predsednik delavskega sveta »Tiska-nine« v Kranju »Tarifni pravilnik smo že začeli sestavljati. Nismo pa imeli izhodiščne točke. Družbeni plan občine predvideva, da bomo letos izdelalj, 18,030.000 m‘ tkanin. Lani smo izdelali 18 milijonov 200.009 m* blaga. Zato torej, ker imamo še manjši plan od lanskega, nastane vrsta vprašanj okrog tarifnega, pravilnika. Na seji upravnega odbora smj se dogovorili, da bi izdelali plan osebnih, dohodkov na osnovi našega internega plana, ki predvideva proizvodnjo 18,300.000 m* tkanin. Na osnovi tega plana računamo na povečanje proizvodnje za okrog 10 °/o. S tem bomo dobili tudi izhodiščno točko za izdelavo novega tarifnega pravilnika. V podjetju je zdaj polovica delovnih mest normiranih. Po novem tarifnem pravilniku mislimo normirati še nadaljnjih 20°/t> delovnih mest. Težko pa je določiti normo za nekatera delovna mesta. Ljudi, ki so zaposleni na takih mestih, nameravamo stimulirati s premijami. Zato bomo izdelali tudi nov premijski pravilnik, razen tega pa še pravilnik o nagradah. Pred kolektiv še nismo šli s predlogi o načelih za izdelavo tarifnega pravilnika, ker smo se še vedmo vrteli okrog izhodišča, to je plana. Ko bomo dobili toč-nejše finančne podatke, bomo začeli obravnavati tarifni pravilnik v kolektivu, ki naj da svoje pripombe in predloge, na osnovi katerih bo delavski svet lahko sklepal o načelih in o konkretizaciji teh načel pri izdelavi novega tarifnega in premijskega pravilnika.« ja, bo moral biti odstotek dopolnilne dohodnine nekoliko manjši od lanskega. To pa ne pomeni, da zmnajšujemo davčne obveznosti, ker je občinska doklada vezana progresivno na katastrski dohodek. Prav zato predvidevamo, da večji osebni dohodki stimulirajo proizvodnjo. Polno pa bomo <5b-davčili vsa tista režijska delovna mesta in tudi tista izplačila ob periodičnih obračunih, ki niso vezana na objektivno stimulacijo proizvodnje. STANE NUNClC — predsednik%ObLO Videm-Krško Pogledati kaže celo na posamezno hišo Glede na novi izračun po ka- in z njim bomo šli za zbore vo-tastru in glede na to, da je do- livcev. Odpraviti pa moramo še polnilna dohodnina celo višja kot miselnost »mi in vi«. To pomeni, osnovna, bo treba iskati kriterij, da moramo v občini razbiti mi-po katerem bi pravičneje predpi- selnost da je obeina deljiva soval, dopolnilno dohodnino. Ob- obCane in oWinske organe. čino bomo morali razdeliti glede, na boljše oziroma slabše proiz- j Pri dopolnilnem proračun-vodne pogoje. Pogledati bo treba skem davku letos ne bomo mogli celo na posamezno hišo. Menim iti na določitev odstotka, ker pa, da ima taka razdelitev nega- združujemo sredstva za standard, tivne posledice, ker se bodo po- S tem smo že ob bilanci prepre- javile parole, češ: več kot delaš, več davka imaš. Tega še nismo dovolj proučili. Pri tem bomo morali ukreniti tako, da bi se proizvodnja dvignila, ne pa da bi padla. Zdaj pripravljamo osnutek čili delitev večjih dohodkov v podjetjih. Druga stvar pa je v tem, da j®- tarifna politika taka, da gremo na nagrajevanje po učinku in bo rezultat delitve dohodka bistveno drugačen. DAVORIN FERLIGOJ — predsednik ObLO Piran Vskladiti obdavčevanje z drugimi občinami Kakih disproporcev v plačah skega prispevka. To sta oba zborji po naših podjetjih nimamo. Ker Občinskega ljudskega odbora tuje tarifna politika enotna in je di sprejela. presežek dohodkov že zajet v u___, skladu tako imenovanih .dveh DaJatve kmet?.v Z na?‘ °b{‘nl tretjin«, ki so jih podjetja že dala pa b°m ™ral* Povečati, da na razpolago za izboljšanje druž- vskladimo obdavčevanje z dru-benega standarda v občini, in ker Bimi področji v Sloveniji. Kmet imamo predviden dohodek v pro-!Pri nas pridelke lahko vnovčuje računu iz te postavke v znesku po dokaj visoki ceni glede na tu-5,800 000, smo iskali način, kako j ristični značaj kraja, glede na bi to krili, ker bi sicer nastal pri- ! izvoz zgodnjih pridelkov ter gle-manjkljaj v proračunu. Ko smo de na to, da je naše področje pla-dali predlog v obravnavo svetu čevalo nižje dajatve kot druga za finance, so sklenili, da bi vsi, področja v Sloveniji. To bomo ki so v delovnem razmerju, pla- seveda regulirali z občinsko do-čali 6 % dopolnilnega proračun- 1 klado. u' d seboj Palica v učilnici V neki pomurski vasi sem Ali morda uporabi• učiteljica slišal takle pogovor med ma- palico le v veliki razburjenosti terjo in hčerkico, ki je pravkar in zelo poredko? »Vsak dan smo tepeni,« so zatrjevali otroci, učenci tistega razreda. »Tovari-' šica imajo eno debelo palico in ^ .. eno tanjšo. Včasih tako zaropo- »Ne - kadimo višali ie za- tai° s palico po klopi’ da se vsi ’ prestrašimo, včasih pa udarijo po roki, po hrbtu, po glavi, kjer prileti. In skoraj vedno so hudi. Včasih kdo zapacka zvezek, kdo ne zna, kdo šepeta ali se drugače igra...« »Tovarišica tepe samo po* prišla iz šole: »Stevek je spet dobil s palico po roki.« *Ali ni znali« mazal zvezek. Tovarišica so ga tako udarili z debelo palico, da je zaropotalo. Lujzika pa je dobila po glavi, ker ni znala.« »Kje pa si dobila ti?« »Nikjer.,.« , »Tor&j si bila danes pridna.« redne « sem pripomnil, kot bi jo Ko sem pokazal svojo rado- holel zagovarjati. vednost zaradi pretepanja učen- »Poredne — da — kaj bi de-cev v šoli, mi je mati te učenke lali v šoli, če nas ne bi tepli!* dejala: »Sedaj smejo spet tepsti je odgovorilo neko dekletce, otroke v šoli, ker drugače ne »Pridnih pa ne tepe?« sem morejo z njimi narediti nič.« Ko vprašal. sem podvomil v to, je še vztra- »Kdo pa je priden?! Vsi smo jala: »Saj večjih morda ne sme- f,m že tepeni, kar nas je v raz- jo tepsti; toda kaj naj naredi redu,« je odgovoril razposajen ena učiteljica s tolikimi otroki fantek veselo; ostali so mu pri-v prvem razredu, če ne poslu- tridili. šajo in ne ubogajo! Tudi starši Torej poje palica vsak dati. predlagajo na učiteljskem se- Kaj bi mi povedala učitelji- stanku, naj jih kar natepe, ka- Ca, če bi stopil k njej? Bi bila dar zaslužijo. Saj nekateri mo- jj g(idregi? Ali bi se izgovarjala rajo tudi doma pogosto uporab- na nervoznost? Morda bi se Ijati šibo...« najprej spomnila tega, da ji Tako je v večji pomurski va- starši priporočajo, naj natepe si, za katero ne more nihče tr- poredne učence? Če bi ta uči-diti, da je med najzaostalejšimi teljica živela v kakšni zakptni v tej pokrajini. Nasprotno, na vasi in poučevala sama na eno-nekaterih področjih so prebivat- razrednici, bi še stopil • k nje), ci po vojni precej napredovali. Toda poučuje na popolni osem-Z ato je toliko bolj čudno, da letki, na kateri ima precej ko* mnogi ljudje v tem kraju tako legov, s katerimi se lahko po-vztrajno zagovarjajo palico kot meni o sodobni vzgoji. In ti že dobro, če ne celo najboljše morajo poznati njene vzgojne vzgojno sredstvo za otroke. To metode, če jih poznajo starši, in je sicer ostanek preteklosti, saj zadevo lahko uredijo bolje kot starejfi ljudje pravijo: »Tudi nas jaz, ki bi me lahko nagnala, češ so vzgajali s palico. Hm, kako da se nimam pravice vtikati v so še takrat tepli v šoli!...« Ta- njeno delo, ker nisem noben ko zagovarjajo stare, v sodob- šolski organ, niti niman otroka nem svetu zavržene vzgojne me- v njenem razredu. Pa ne samo tode zato, ker jih ni še nihče kolegico tudi ljudi bi lahko bo* dovolj poučil, da palica ni zdra- Ije poučili o sodobni vzgoji. vilo za vse otroške slabosti. J. P. Glavna dela na avtomobilski ccsti med Paratinom in Nišem skozi Srbijo ter Negotinom in Demir Kapi jo skozi Makedonijo se bodo začela 1. aprila letos. Na odseku Para-čin—Niš, dolgem 84 km, bodo izkopali skoraj poldrug milijon kubičnih metrov zemlje, položili nad 630.000 kvadratnih metrov asfaltnega in betonskega cestišča ter zgradili 133 prehodov, 20 večjih in manjših mostov in 27 mostov nad cesto. Cesta bo široka okrog 11 m. Ob cesti bodo postavili vse mednarodne prometne znake in zgradili servisne postaje. V načrtu je, da bodo v prihodnjih letih ob cesti zgradili več priključnih in lokalnih cest v dolžini okrog 170 km. Dela na odseku Paračin—Niš ne bodo posebno težka, razen del na cesti’ pri Bujmiru, kjer bodo zgradili podporni zid ob obali Morave, dolg 400 m, ki bo preprečil usedanje zemljišča. Ta podporni zid in most čez Nišavo, dolg 70 m, bosta hkrati tudi največja objekta, ki ju bodo gradili na tem odseku. Od Niša proti Djevdjeliji bodo dela znatno težja, zlasti na področju Grdeliške Klisure, kjer okrog 30 hudournikov vsako leto nanada velike količine raznega materiala. Cesta med Paračinom in Nišem je speljana po ostrih ovinkih, ima več vzponov in padcev, zato je preglednost majhna. Ker na vsem tem odseku ni nadcest-nih mostov, cesta na več mestih seka železniško progo* 'poplavljale so jo bližnje reke in zaradi Avtomobilska cesta od Para-dina do Niša in naprej prek Skop-lja do Djevdjelije, ki jo bodo gradili tri do pet let, pomeni važno in rentabilno investicijo. Povezovala bo Beograd in severozahodne kraje s SkojMjem in skrajnim jugom naše države. S to cesto bodo povezane magistrale mednarodnega pomena: od Beograda prek Bele Crkve do Bukarešte, nadalje od Beograda prek Novega Sada in Subotice do Budimpešte, od Niša prek Pirota do Sofije in od Djevdjelije do Soluna in Aten. Vsota nad 18 milijard dinarjev, ki je predvidena za zgraditev ceste na odseku Paračin—Djevdjelija, naj bi bila povrnjena najkasneje do leta 1970. Jugoslovanska magistrala od Ljubljane do Djevdjelije bo zelo velikega gospodarskega pomena in bo zlasti važna za pospešenje tega je bil promet pogosto pre- i blagovnega prometa in razvoj do-kinjen. | mačega in tujskega turizma. na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost« skozi Srbijo in Makedonijo Računajo, da je šlo zaradi slabih cest za stroške obrabe motornih vozil samo v Srbiji na leto v izgubo nad 30 milijard dinarjev. Na bodoči cesti s sodobnim cestiščem se bodo stroški za obrabo zmanjšali za okrog 40°/«. Računajo tudi, da bo boljša cestna prometna zveza omogočila večji dotok tujih turistov, ki v glavnem potujejo z motornimi vozili, in da se bodo zadržali pri nas dalj časa. Leta 1957 je na primer šlo čez naše severne meje z Avstrijo in Italijo skoraj 240.000 motornih vozil, med njimi 160.000 avtomobilov. Zlasti važno je, da bo avtomobilska cesta Bratstvo-enotnost povezana z jadransko magistralo, ki jo bodo gradili že letos skozi Hrvatsko Primorje, Črno goro in Kosmet. Ti dve magistrali bosta s priključnimi cestami, ki so že zgrajene ali jih bodo zgradili V prihodnjih letih, povezovali vsa najvažnejša gospodarska in poli' tično-ekonomska središča v deželi. N. K. m * * /■$ ■'•■ / g v Kjer bo Sla nova cesta po trasi stare, bodo cestišče orali ■ takimi plugi ljudska pravica 5 Važno je opravljeno delo Tarifne postavke niso tako važne, da bi se vse vrtelo samo okrog njih — Najslabša oblika nagrajevanja po učinku je še vedno boljša od plačila po času — Delav-ce® je > ha pojasniti, da novi tarifni pravilniki ne prinašajo povečanja njihovih prejemkov, ne da bi povečali storilnost in produktivnost Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Maribor je posvetil sejo, ki je bila v torek, vprašanjem tarifne politike, ki so se pojavila v okraju. Po poročilu predsednika Sveta za delo, ki je razložil tehnične priprave za izdelavo tarifnih pravilnikov in načela delitve osebnih dohodkov v gospodarstvu, se je razvila živahna, a enostranska razprava. Odborniki so govorili največ o vsklajevanju tarifnih postavk med podjetji in tožili, da se pojavljajo različne težave, ker vodstva nekaterih delovnih kolektivov ne marajo sodelovati pri tem. Premalo je bilo izrečenih mnenj o načelu, poudarjenem v poročilu, da je najslabša oblika nagrajevanja po učinku še vedno boljša od nagrajevanja po času. Tarifne po- stavke so zameglile vsa druga, še važnejša vprašanja. Toplo pomladansko sonce je že pred tedni zvabilo sadjarje v sadovnjake in zdaj še vinogradnike v gorice, kjer pridno režejo. Na ^liki so Žnidaršičevi iz Obreža, ki obrezujejo gorice na Kogu. Tudi drugi vinogradi so polni pridnih rezačev Knjigoveznica pri knjižnici V Rušah imajo večjo podeželsko knjižnico, ki jo je doslej vzdrževala Svoboda. Pomen knjižnice je v zadnjem letu močno porastel, kar kaže hitro naraščanje izposojenih knjig. Lani v januarju je ruška knjižnica posodila bralcem 420 knjig, letos v istem mesecu pa že 1003 knjige. Tudi v februarju si bralci izposojujejo mnogo več knjig kot lani. Knjižnica pa nima za nakup novih knjig in vzdrževanje starih mnogo več sredstev kot lani, saj izposojnina ne more biti tako visoka, da bi zadoščala za vse. Zato je vodstvo knjižnice sklenilo, da bo samo uredilo knjigoveznico v prostorih knjižnice, v njej pa bodo vezali vse popravila potrebne knjige. ' Knjigoveznica pri ruški knjiž- treba storiti vse, kar je z razpodi bo majhen in preprost obrat, ložljivimi sredstvi moč narediti. PREJEMKI BODO ODVISNI OD UČINKA Tudi v gospodarskih organizacijah se spreminjajo razprave o tarifni politiki v razpravo o tarifnih postavkah, čeprav le-te niso tako važne, da bi se bilo treba vrteti samo okrog njih. Če bodo gospodarske organizacije uvedle nagrajevanje po učinku na vseh delovnih mestih, kjer je možno, individualne ali skupinske norme, bo tarifni pravilnik zgubil tisto odločujočo vlogo pri prejemkih, ki jo je imel doslej. Delavci bodo prejemali nagrade, ki bodo ustrezale opravljenemu delu, kar bo lahko mnogo več, kot določa tarifna postavka ali tudi manj. Mimo tega bodo prejemki delavcev in uslužbencev odvisni od gospodarjenja vsega podjetja ali ekonomske enote pri. nagrajevanju po enoti proizvoda, kajti sredstva za osebne dohodke bo treba najprej ustvariti. Tisti, ki razpravljajo samo o tarifnih postavkah, pa pozabljajo na vse to. Nagrajevanje po učinku bo vzpodbudnejše kot nagrajevanje po času, četudi se bodo zgodile pri določanju norm napake. Nobeden ni mogel oporekati tega, da je še vedno bolje, zagrešiti pri uvajanju norm napake, ki*jih bo pozneje moč popraviti, kakor pa ostati pri nagrajevanju po času. Z odpravljanjem napak bodo enkrat prišli do ustreznih norm. VEČ POJASNJEVANJA . O TARIFNI POLITIKI Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Jože Tramšek je med drugim opozoril, da je iz razgovorov z delavci moč izvedeti, da vsi pričakujejo večje zaslužke, kot so jih imeli doslej. Le-te naj bi prinesli novi tarifni pravilniki atomatično. Kaj bodo rekli delavci po uveljavitvi tarifnih pravilnikov, ko bodo izvedeli, da se njihovo pričakovanje ni izpolnilo? Zato iim je treba tarifno politiko p« jasniti pravilno, da brez povečane storilnosti in produktivnosti ne more biti večjih prejemkov. NALOGE OKRAJNE IN OBČINSKIH TARIFNIH KOMISIJ Zbor proizvajalcev je predlagal Okrajnemu sindikalnemu svetu v Mariboru, naj poskrbi za ustanovitev tarifne komisije, ki bo pomagala pri sestavljanju tarifnih pravilnikov in pri kontroli Novi člani Zveze komunistov V goriškem okraju naj bi v letošnjem jubilejnem letu Komunistične partije Jugoslavije sprejeli v ZKS okoli 1150 novih članov. Do konca februarja so osnovne organizacije sprejele v Zvezo komunistov skupaj 140 novih članov. Med njimi je 39 delavcev, v Zvezo komunistov pa so sprejeli tudi večje število kmetovalcev. M. D. le-teh. Podobne komisije lahko mnogo koristijo tudi pri okrajni trgovinski in gostinski zbornici. Okrajni in občinskim tarifnim komisijam je predlagal, naj že med sestavljanjem tarifnih pravilnikov pošiljajo svoje člane v gospodarske organizacije, kjer bodo svetovali in dajali svoje pripombe že med delom. Drugače se lahko zgodi, da te tarifne komisije ne bodo mogle zaradi prekratkega časa temeljito pregledati in oceniti vseh predloženih tarifnih pravilnikov, ko jih bodo prejele. J. P. RIMSKE V ŠEMPETRU - Evropa na biku — relief z grobnice NAJDBE KAM Z NJIMI? Izkopavanje rimskega grobišča 1* I njake In delavce nepolnih 5 let. Od II. stoletja naše ere v Šempetru v 1956. leta naprej leži gradivo monu-Savinjski dolini je zaposlilo strokov-1 mentalnih rimskih grobnic zbrano v Voda priteka postopoma in neslišno O ljutomerskem vodovodu skoraj ni slišati besede, nobenih velikih načrtov, nobenih otvoritev. Toda komunalna uprava in vodstvo vodovoda delata pridno, čeprav s skromnimi sredstvi. V majhnih presledkih delavci že 4 leta napeljujejo vodovodne cevi, iščejo nove izvire in gradijo rezervoarja, štiri leta za tako majhno mesto? Da — toda s skromnimi investicijami, brez kreditov — in dve tretjini gospodinjstev je že dobilo vodo. V središču mesta oskrbuje vodovod z vodo že vso hiše, le do obrobnih hiš še ni seglo njegovo omrežje. Pred štirimi leti, ko so začeli i trošnjo vode. Vsako leto pa je v me-graditi vodovodno omrežje, so ime'.i stu več kopalnic. Tudi javno zim-v mestu samo tri javne vodovodne sko kopališče pripravljajo. Zato je pipe na ullicah. Prebivalci okoliških gradnja ljutomerskega vodovoda že hiš so sl prinašali vodo od tam, drugi pa iz vodnjakov. Takrat je začela komunalna uprava iskati nove vire neokužene vode in polagati vodovodne cevi. Hišne priključke so delali lastniki hiš z lastnimi sredstvi. In je šlo, čeprav počasi. Ker na hribu nad mestom ni dovolj močnih izvirov, je bilo treba poiskati vodo na ravnini in jo spravljati v više ležeči rezervoar. Z milijon 400 tisoč din so lani naredili nov rezervoar, položili cevi od poslopja gozdne uprave, kjer so zajef.i močen izvir, ter namestili črpafiko z motorjem. V začetku letošnjega leta se je povečala zmogiljivost vodovoda od 40.000 Idtrov dnevno na 80.000 litrov. Sedanja zmogljivost ljutomerskega vodovoda krije trenutne potrebe. Za normalno potrošnjo vode, kakor jo imajo v drugih mestih povprečno na enega prebivaJca, pa krije vodovod komaj poflovico potreb. Starejše ljutomerske hiše namreč nimajo kopalnic, kar močno zmanjšuje po- vedno nekje na začetku. Nadaljnja dela pa bodo izvajali tako kot doslej: postopoma, skoraj neopazno in neslišno, brez velikih investicij, ki bi preveč obremenjevale občinski proračun ali prebivalce mesta. Postopoma, kakor bodo rasle nujne potrebe in kolikor bodo zmogli z lastnimi sredstvi občina in lastniki hiš. J. P. zasilni lopi. Tu najbrž ni potrebno ponovno omenjati, kakšna kulturnozgodovinska in umetniška vrednost leži skrita našim ljudem in tujcem. O tem je bilo poslednjič zapisano v »Ljudski pravici« marca minulega leta, ko je Celjska turistična zveza pripravila v zvezi s tem posebno tiskovno konferenco. Prav na kratko naj omenimo, da Je tedaj vse kazalo v prid ugodni rešitvi. Namreč, v začetku minulega leta so se pristojni strokovnjaki, arhitekti in predstavniki oblasti sporazumeli v tem, da zgrade muzej antičnih spomenikov ob savinjski magistrali Celje—Ljubljana in sicer med naseljem Šempeter in železniško postajo. Celjski okraj Je že tedaj bil pripravljen prispevati delež za ureditev bogatih najdb, saj predstavljajo ta-korekoč glavno kultumo-zgodovin-sko atrakcijo pri nas. In spet je minilo leto, ne da bi bilo karkoli storjenega. Kaže, da je za to zavlačevanje iskati vzroke v različnih stališčih pristojnih strokovnjakov. Čudno, saj so vendar že lani povedali svojo končno veljavno besedo. Morebiti, da bo letošnji marec pri tem vprašanju odločilen. F. K. Koper: Čolni že čakajo. PREDSPOMLADANSKI SPREHOD PO MARIBORU Pa bo prihranil mnogo izdat- Če bo treba nekaj denarja, bo J*. saJ je vezava knjig v obrt- gotovo pomagal ljudski odbor, pa "lh delavnicah draga. Knjižnica tudi katero podjetje v samem zaprosila Občinski ljudski od- kraju. J. P. ,°r Ruše, naj ji prispeva le to-iRo sredstev, da kupi mizo in n;,, fnarico; ostalo bo poskrbela sa- fš ?'a- Knjižničar bo dobil za pomoč g v knjigoveznici mlade fante, ki g °do pomagali kot knjigovezi- g Hiaterji. Če bodo pripravili knji- |j soveške tečaje, ki bi pritegnili fg 'nnoge mladince, bodo popravili §| ^ecej starih, razpadajočih knjig š j5°raj popolnoma brezplačno. Le s v = Ve»^!?a t H Sa bodo porabili pri g V Mariboru doslej konec fe- okolico celotnega razstavišča, štoru za prireditve (kot je to dravski most, nameravajo v M 'iudski S uaria,še. niso namerili 18 sto- Kakor pred dvema letoma, tudi na GR v Ljubljani) držale in Kopališki ulici. ulici Vita 1 Med starim in novim Promet na šolski tabli Načrtna prometna vzgoja že kaže prve uspehe — Predavanja po šolah ob glavnih cestah Lanska statistika prometnih ne- saj je na njih utrip prometa da-sreč je pokazala, da se je največ leko največji. Večina nesreč se je nezgod primerilo na cestah I. reda, zgodila v naseljih ob cestah I. re-kar je sicer povsem razumljivo, da. Cesto botruje nesrečam neprevidnost domačinov, pogosto pa tudi nepoznavanje prometnih znakov in predpisov. Zlasti šolski otroci so v teh krajih, skozi katere dan za dnem drve motorna vozila, močno izpostavljeni nevarnosti. Prometni odsek pri TNZ v Ljubljani je zategadelj pripravil po šoCah v naseljih ob glavnih cestah posebna predavanja o prometni varnosti, o prometnih predpisih in znakih, o posiledicah neprevidnosti itd. V zadnjem mesecu so uslužbenci prometnega odseka obiskali 20 šoi v naseljih ob avtomobilski cesti do Lukovice. Zanimiva predavanja, ki so se jih šolski otroci polnoštevilno udeleževali, so spremljani tudi s kTatkometražnimi ,filmi o prometu, kar je predavanja znatno popestrilo. Podobna predavanja nameravajo organizirati tudi po večjih podjetjih in tovarnah, ki so v naseljih ob glavnih cestah. Letošnja statistika je že pokazala prve uspehe sistematične prometne vzgoje. Čeprav se števiilo prometnih nesreč dejansko sicer dviga, pa glede na porast motornih vozil procentualno vendarile pada. Posebno je še razveseljiv znaten padec prometnih nesreč, pri katerih so udeleženi otiroci. Zal, pa lahko ta razveseljivi uspeh napišemo le za ljubljanski okraj, kajti po ostalih okrajih otroške prometne nezgode še vedno .naraščajo. Morda ne bi bilo napak, če bi tudi prometni odseki po ostalih okrajih posnemali ljubljanske tovariše, ki z načrtno prometno vzgojo dosegajo iz leta v leto lep-. še uspehe. T. F. ljubil ! °db°r .le sredstva že ob- = pmj Celzija nad ničlo. Letos je tokrat obljubljajo, da bo dvo- ne bodo samo popularna pri- Kraigherja in ulici Talcev za- = *>ica n ,menl;|0> °a b0 knjigovez- ^ živo srebro prišlo do te višine, rana služila kulturnim in pomba k prošnji za investicij- četi ziaau zgradbe, ki bi imele = urejena pred Domladio. g Zato je umevno, da posebnega športnim društvom zfi priredi- ski kredit. 4------—1-------------------- = spodaj trgovske in poslovne lo- = Na Goriškem ob dnevu žena Na podoben način si lahko po- 1 hrepenenja po pomladi ni, saj tve. Zal doslej zgrajeni dvorani Poleg kolodvora je zdaj v kale. Tako bi ~se"'trgovško~živ- g števtoe^akadSmijTfn11 p^fiav^ob ^ ^Sajo mnoge, predvsem manjše == *u *n se J* meščani vsak v dveh letih še niti enkrat ni- surovem stanju končano veliko ljenje preselilo iz doslej tesne = etcšnjem osmem marcu, Dnevu že- deželske knjižnice. V svoji 1 dan Privajajo. Letošnja pomlad sta služili temu namen”, čeprav poslopje nove pošte, ki bo dalo Gosposke ulice v zračnejšf: = n,a- svečanostih bodo hkrati pro- * 1 ” 4« ■>•«« 1K . ... - .1 . in _ . • « • a • « « . __ - - - ZZ R.1 AUt.1 fili Tll/11 V rvm 11 nic+i rn A nftrr>T ,e lme*a te dni v dvorani svoJ redni letni občni zbor, ka-Drertl,.60,?? razen klanov udeležili še *acli .iT k’ rekaterih drugih organl-fleio Zborovalci so pregledali svoje tcrr,so S® opravili v pretek-uSt)ph ln 16 bUo res uspešno, velik krvorL?rFa,nl2a('l1<> 1* Številen odziv na Poka,?,1, ak,'t1°- kler so Vrhničani bilo e* ,res veltko rnzumevanle ln )e flovniii lo krvodalalcev več kot za-0 Na zboni so Se Pogovorili še ter . usPehlh in težavah pri delu l°vanj rtaU smernloe 2a bodoče de- Plih sapic je kar naenkrat zelo prostore kar obdržati in pre- ditev glavne mariborske ulice, mestnega središča. Morda bi i program ‘pripravljajo v Ajdovščini, realistično začela opravljati urediti v skladišča za poljske Partizanska cesta doslej ni kazalo glede tega opustiti stari == Idriji, Šempetru na spodnjem vi- svojo službo. pridelke, sadje in povrtnino, imela nobene prave funkcije in načrt o urejevanju mesta iz H Pay^kem» Tolminu, Bovcu in Koba- Skrbi za letino se mešajo z ker 5« o pomanjkanju skladišč je po svoji arhitektonski pe- predela pod Piramido proti § u v Novi Gorici bo osrednja pro- načrti gradbincev ki so tako- vsa leto dovolJ slišati. Za se- strosti prava vaška cesta, bolj Dravi in se takoj lotiti ureja- = slava v soboto zvečer v veliki dvo- rekoč brez odmora Drehili ?i- dem dni v letu- ko traja Mari' v spotiko kot v čast mestu, nja središča. To še toliko bolj, I La"L,.^ra,vne1, zgiad£e' ^.?Ja mo. Meščani si na sončnih spre- borski teden, graditi take dvo- Morda se bodo zdaj našli inve- ker se komunalci zelo počasi jg pene«‘, vtem Sko bodo ^Jtumf pi£ hodih radovedno osleduieio rane z dociatne funkcije, je stitorjl, ki ji bodo spremenili premikajo proti fijemu, razen s gram posredovali gojenci novogori-nove zgradbe in še z večiim za- draga reč’ Zat0 smemo uPatl. licc in pomen. Ker naj bi od tega pa področje pod Pirami- p f*® p?,„ak5deInyi nimaniom nrisi„iktHBi« da bodo tokrat obljube o pro- tod držala magistrala čez novi do trenutno niti ni tako važno, g re3ftev v ^?kanš£ S b"»° £0' kot bi bilo za preskrbo mesta = nimanjem prisluškujejo napovedim za letošnje leto. Kaže, da bo nova palača Socialnega zavarovanja prav kmalu sprejela zavarovance in bolnike, hotel -Orel«, ki ga dvigajo za eno nadstropje, pa bo nemara že poleti ublažil pomanjkanje tujskih sob. Nekaj sto družin se bo vselilo v nova stanovanja, nekaj sto pa jih bo spet čakalo in si ogledovalo zgradbe, ki so pravkar začele poganjati iz tal, ali šele bodo. Razen novih stanovanj bodo letos v Mariboru zaključili dobršen del prostorov velikega Šolskega centra na Gosposvetski cesti, kjer bodo našle streho strokovne šole. Upravni odbor Mariborskega tedna namerava zgraditi novo razstavno dvorano in dokončno urediti pro- __ svetno društvo »Jože Srebrnič« na urejeno trgovsko središče. Zla- = predvečer praznika pripravilo podi t-,.«-,:________ » ■ = ^efcno predstavo za ženske. Upr:zo- sti velja to za trgovine z vrtni- s ril® bo premiero drame Vasje Ocvir-nami in poljskimi pridelki, ki |§ ka »Ko bi padiii oživeli«. m. d. jih je mnogo premalo. Glede g tega bi morale občine priti na g pol poti k zadrugam in kmetij- § skim gospodarstvom, ne le na M škodo potrošnikov zavzemati I „ naraščajočega motornega ctoi;«*o . S prometa ter premajhne previdnosti. Stališče, naj si lokale poiščejo s je na goriških cestah čedailje več in Zgradijo same. = nesreč. Za ponazoritev navajamo, da . 1 i e v goriškem okraju samo v nede- lj letošnjih gradnjah in na- = Ijo, 1. marca bilo kar pet nesreč, ki Zmeraj več žrtev prometnih nezgod u leiosnjm graanjan in na- = ijo, 1. marca bilo kar pet nesreč, ki črtih je bilo te dni dovolj go- g fkodbe^6 hyJSe 111 lažJe telesne govora na zborih volivcev, kjer g Vemem ko so leta 1957 nesreče SO se volivci seznanjali Z druž- == zahtevale 9 smrtnih žrtev, je lani benimi plani mestnih občin. Iž- = ftevi,ic> mrtvih doseglo deset, samo nr>lnito,i t-v, i____ i. §= Januarja im februarja letos pa so ne- polnitev teh načrtov bo vseka- ^ sreče v goriškem okraju teriaie pet kor terjala mnogo naporov saj = smrtnih žrtev Organi ce&tr» var-gre razen stanovanjskih in’ po- I ?0Rtne„ službe z zaskrbljenostjo drenih * i = spremljajo razmere v javnem pro- slovnih prostorov še za več ko- £= metu tep si prizadevajo, da bi člm-munalnih problemov in drugih = bolj omejili Motiv a mariborskega živilskega trga vprašanj. = neprevidnim število nesreč, šoferjem bodo -dv i Vsem utrpi cviumm suierjem Doao v prU hodnje oske | prve izvedbe Vivaldija, Tele- J manna, Rossinija in -Tretji kla = sični koncert« hrvatskega sklada- solisti očarujejo z izredno kultiviranostjo vsega, kar je stvar tehnike, forme, posluha. Iznad teh težko dosegljivih višin se danje članstva Prešernove družbe je bilo ponovno ugotovljeno, da poverjeniška mreža (čeprav je napredovala) še vedno nikakor ne ustreza potrebam. Težišče pover-jeniške mreže bodi na naših prosvetnih delavcih in po našem mnenju ne bi smelo biti šole v Sloveniji, kjer ne bi delal vsaj en poverjenik Prešernove družbe. Druga , reč so sindikati. Vsaka sindikalna podružnica bi morala imeti svojega poverjenika Prešernove družbe. Slovenija je da nes že industrijska dežela in delavski razred je potemtakem pri nas poglavitni odjemalec literature. Sindikalne podružnice ne morejo biti nezainteresirane na tem, koliko njenih članov je naročenih na knjige Prešernove družbe. Seveda pa je to treba doseči v osebnem »tiku z ljudmi, brez okrožnic in vsiljivih vabil na naročnino. Lahko smo prepričani, da je še zelo mnogo ljudi, ki bi bili sicer redni naročniki izdaj Prešernove družbe, vendar ni še nihče stopil k njim in jim prikazal, kolikšne važnosti je še zla- »Prijatelj s podeželja« KRSTNA PREDSTAVA VUJNOVIC-GRABNERJEVE TELEVIZIJSKE IGRE Pred tednom dni je ljubljanski televizijski studio uprizoril TV adaptacijo Vladimira Vujnoviča humoreske »Prijatelj s podeželja«. Gre za prvonagrajeno besedilo, ki ga je svojčas objavila »Tedenska tribuna«, za televizijo pa ga je priredil in adaptiral Boris Grabnar. Vujnovič je v humoreski znova načel že premekaterikrat obdelano variacijo na temo stanovanjske stiske, vendar je ta problem postavil na drugi plan. V ospredju »Prijatelja s podeželja« je problem lisice in ježa. Podeželan Ilija namreč obišče svojega mestnega prijatelja Vlada in ga surovo izrine iz stanovanja, kamor se je ta bil s svojo mlado ženo komajda vselil. Vujnovič je humoresko spisal v docela konvencionalni deskriptivni tehniki in se bolj kot slogovni obdelavi posvetil vsebini. Prav zaradi tega se Cigojeva kot Ivanka. Marjan Kralj je Vladota napačno zastavil in bil vse preveč narejeno resnoben. Nastopila sta še Marta Pestatorjeva in Lari Cigoj. Sceno je zasnovala ing. arh. Sveta Jurkovič, humoresko pa sta lepo posnela snemalca Milan Kumar in Franjo Meglič. 1. B. ri, sestavljeni iz prosvetnih de- Prireditelj Boris Grabnar zna-lavcev in sindikalnih funkcionar-1^* Prfd nehvaležno nalogo: spre-jev ter drugih za dobro knjigo ceniti je moral akcijsko n^na-vnetih ljudi naj bi postopoma, v pogovorno jadrnost, a pri toda vztrajno delali na tem, da Jem Je moral zlasti misliti na tebi postalo letošnje leto prelom- legijska izrazna sredstva in Senica v številčnem stanju Prešer- I veda na avtorjeve poante. Grabnar nove družbe 1 ]e svtJ3° nalogo dovolj spretno in „ . .. . , . smiselno/opravil: napisal je glad- Poglavitna stvar pa je tudi ke dialogeF med ^ ^ jfh je pri publikacijah Prešernove druž- ^ tako da je razpletanje be njihova kvaliteta. Cim višja dejanja ložil v usta vladUi bo kvaliteta, na tem večjo rnno- kj zgodbo pripoVeduje gledalcem, žicnost smemo računati Prvi g televlzljskega vidika Je to re_ ukrep za dvig Prešernovih izdaj žitev 7adoVoliiva. Vendar 1e treba je bil napravljen s tem da je povedati da ta bistra Grabnarjevi izvoljen glavni urednik vseh va adaptacija ni mogla bistveno izdaj Prešernove družbe. To od- pomBaf!a k zanimivosti pa tudi govorno delo je prevzel nase pi-! duhovitosti humoreske. Nemara satelj Miško Kranjec. | je Vujnovičeva tema preveč ob- Pri sestavljanju knjižnih pro- rabljena in v sodobni beletriji gramov bo dan ves poudarek na večkrat bolje orisana, da bi lahko kvaliteto. Ce resnično kvalitetnih ogrela gledalce, del ne bi bilo, bodo v zbirki iz-1 „ . ... ... . hajali prevodi leposlovnih del. Humoresko je režira! Mirč Izvirno delo, ki bi v prejšnjem Kragelj. Čeprav je, treba poletu doživelo izreden uspeh pri udariti, da so Kragljev! režijski kritiki in bralcih ali je avtor pre- prijemi na moč televizijski, smi-jel zanj pomembno javno prizna- sehu< invenciozmj in duhoviti — nje, izšlo pa je ob nizki nakladi, Žižkove in Kragljeve režije brez bi veljalo v prihodnje ponatis- dvoma že intenzivno oblikujejo niti v redni zbirki. Ni treba pose- televizijski kreativni izraz - je bej poudarjati, da pomeni za vsa- uprizoritev bila hudo razvlečena, kega pisatelja uvrstitev njegove- nedinamična in zlasti premalo ga dela v redno zbirko Prešer- zbadljiva in zabavna. Mestoma je nove družbe, največje priznanje bila tako »resna«, da je gledalec in uspeh hkrati, saj je znano, da podvomil, ali gre za humoresko je prav Prešernova družba moč- ® za dramo, čeprav m nobenega no popularizirala nekatere slo- dvoma, da je Vujnovič hotel venske pisatelje. Naši ljudje pa zbad^ivo osmešiti podeželski pn-si žele tudi ponatisov slovenskih mitJvizem in se nepretenciozno klaskov, seveda v čim privlač- poigrati z muhami stanovanjske nejši, a ne dragi obliki. Posebej so stiske- poverjeniki izrazili željo po raz- Med igralci je zlasti izstopil nih potopisnih delih, važnih za Jurij Souček v vlogi Ilije in Anka širjenje obzorja najširših množic. Vsakoletni koledar (tega So poverjeniki večkrat omenili), naj bi ne bil zbirka člankov, temveč praktični priročnik za vsakdanjo rabo, obilno ilustriran in živahen. Na koncu so sklenili, da bodo uvedli posebne legitimacije za stalne naročnike, ki bi naj sestavljali stalno jedro članstva Prešer Violinist DEJAN BRAVNIČAR, ki se je preteklo šolsko leto izpopolnjeval na Državnem konservatoriju v Moskvi v mojstrskem razredu slavnega Davida Ojstraha, bo nastopil kot solist s Slovensko filharmonijo v ponedeljek, 9. marca. Izvajal bo zahtevni violinski koncert Jana Sibe-liusa. Na istem večeru bo igral tudi mladi pianist ACI BERTONCELJ klavirski koncert Chopina. Dejan Bravničar je dokončal v Ljubljani Srednjo glasbeno šolo pri prof. Franu Staniču, diplomiral je na Akademiji za glasbo v razredu prof. Karla Rupla in se nato kot prvi Jugoslovan izpopolnjeval v znameniti ruski violinski šoli. Doslej je z lepimi uspehi nastopal v Parizu, Versaillesu, Dijonu, Ankari (Turčija), Trstu in drugod ter bil nagrajen na tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Skoplju ln na internacionalnem kon-kursu v Langollenu (Anglija). IZ KINEMATOGRAFSKIH DVORAN Vedno bomo obsojali... dviga še zadnji cilj: igra, ki na- j sti danes dobra knjiga za sleher-vdušuje, gane z absolutno muzi- nega. Vsi poverjeniki pa bi se naj kalno lepoto. Tudi ta cilj včasih čim tesneje strnili okoli občinskih že dosežejo. | in okrajnih odborov. Trdna orga- R. Ajlec ' nizacijska mreža s požrtvovalni- Film smo ha naših filmskih platnih osnovna Ideja pa Je obsodba vojne, videli te pred nekaj meseci ter o Nosilca poglavitnega konflikta sta njem tudi poročali. Vendar moramo mlada tena Roža tn njen mož Julij« zaradi njegove nadvse pomembne te- pred vojno znani arhitekt, ki se )e nove družbe. Menimo, da bo po matike m tudi umetniške vrednosti vrnil iz nemškega taborišča duševno r»i-iHr>Vilienih obnoviti nekaj osnovnih misli. Zlasti, ln telesno uničen, pridobljenih izkušnjah naša naj- ker so uJkrat v olcvlnJ festivala v filmu m tistih, ki nosijo krivdo večja knjižna družba Utrdila SVO- poljskega filma predvajali le nekaj nastalega gorja. Nihče med njimi ni je postojanke V vseh mestih in Žass in sl ga ilrše občinstvo ni moglo kriv. da Je v njihovih, nekoč tako vh r37«irUq na noHeJeliu tako ogledati. Film Je pripravil režiser ln srečnih odnosih /dai toliko morečega n raz. r na poctezeilU, taKO umetni*ki vodja danes epe najbolj na- in težkega Samo vojna je njihovemu da bo postala resnično takšna, ka- prednih tn delavnih poljskih filmskih življenju naredila neizbrisen pečat m kršno Si želimo danes- dobra tn skupin -Kadr-. Jerzy Kawalerovlcz. njene posledice se kakor kraki polip* verfnn hnliSo j »Resnični konec vojne- je eno izmed raztezajo In dušijo življenje Se ta- uoijsa. i njegovih novejših del, posneto po sce- krat, ko Je že davno .končana. F. Novšak 1 na rij u Jerzyja Zawleyskega. njegova IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Trfaško pismo Radiotelevizija in koncerti ceri telja Stjepana Suleka — delo, v katerem se zvočne možnosti godal izkorišča jo z bogato fantazijo. Vsi trije solisti, violončelist Antonio Janigro sam pri Vivaldiju, violinistka Jelka Stanič pri Tele-mannu%in violinist Stefano Pas- g saggio pri Hindemithu. so vzor- j§ no izpolnjevali obe zahtevi: da jg so izstopali iz ansambla pa se e zvočno in vsebinsko spet vračal) = Pravijo, da nobena nesreča ne pride samo za Škodo. Dejstvo, da se Je 19. decembra v palači na Oberdankovem trgu, kjer Je nastanjen tudi TržaSki radio, vnel požar ln radijsko postajo znatno poikodoval, Je pospešilo realizacije zamisli, da bi za radio (ln televizijo) v Trstu zgradili novo stavbo. Palača, kjer Je sedaj nameščena radijska postaja. Je last telefonske družbe TELVE, ki Ji gotovo ne bo žal, če se inebl -ljubega- gosta. Požar, ki sicer stavbe same ni posebno prizadel, Je napravil precej Škode na radijski postaji, saj so zgoreli nekateri dragoceni aparati. Ta neprijetni dogodek ln po njem nastali položaj Je bU povod za koristno odločitev osrednje direkcije RAI-TV (Italijanskega radia ln televizije), da zgradi v Trstu novo poslopje za radijsko postajo. Na seji občinskega sveta v četrtek, 26. februarja Je župan dr. Franzll sporočil, da ca Je KAI o tem obvestila. V pismu ustanove Je rečeno, da sl Je že Izbrala primeren kraj. Ker Ja svet občinski, se je priporočUa uvidevnosti občine. Ce bo torej vse Slo po sreči ln dovolj hitro, bodo potniki, ki prihajajo z avtomobili ln avtobusi lz Jugoslavije, lahko kmalu opazili novo stavblSče na vogalu ceste Fablja Severa In Cl-eeronove ulice. Res Je, da se za gradnjo ni od- Trst ločilo prav spontano samo osrednje ravnateljstvo v Rimu, temveč se Je za to zavzel tudi trža-Skl župan ln te drugi Javni delavci ln zato sl demokristjani seveda lastijo glavno zaslugo za bodočo palačo Ker Imajo občino (ob sodelovanju republikancev) v rokah In gospodarijo tudi v Ral-TV, ta zasluga pač ni bila tako težko priborjena. Naj bo že kakor koli, kaže, da bo poslopje zgrajeno tako, da ne bo ljudem samo v posredno korist, temveč tudi v neposredno. V njem namreč nameravajo zgraditi tudi avditorij, ka-kršnega sl je RAI Že zgradila, n. pr. v Turinu In Rimu. Avditorij bo namenjen Javnim koncertom In glasbenim prireditvam, ki jih bo postaja obenem oddajala. V Trstu so pogoji za živahnejše koncertno življenje, pravih dvoran pa skoraj ni. Koncertna -sezona- v Verdijevem gledališču gotovo ne zadostuje s svojimi osmimi ali desetimi zaporednimi koncerti. Avtonomna gledališka ustanova skuSa razen s Tržaškim filharmoničnim orkestrom Izpolniti praznino Se s prlrelanjem kakih petih -pomladanskih- In prav toliko -le-senskib- koncertov. Ti so v znanem Avditoriju v ulici Teatro Romano. Ker so bolj -ljudskega« značaja (zaradi nizkih cen), so dobro obiskani In včasih gotovo celo bolj zanimivi kot koncerti v pravi -sezoni- z renomiranlmi dirigenti. Na teh »ljudskih« koncertih nastopajo mladi, Se neznani dirigenti, ki pa so v večini primerov nlkl, a koncerti ostanejo skoraj neopaženi prav zaradi tega, ker so namenjeni zaprtemu krogu ljudi ln nanje nihče dosti ne opozarja. Nekaj zanimivih koncertov priredi tudi Univerzitetni glasbeni krožek ln te kaka ustanova ali društvo. Kljub vsemu temu pa se Trst ne pogled na trg Oberdan zelo nadarjeni. In prav tl mladi ljudje Imajo . edstavllo t dela. Eden od teh mladih, ki Ima komaj do- tudl pogum, da pred nova, Se neizvajana brth dvajset let, Madžar Gahor Otvoes, ki sicer menda živi v Benetkah, Je letos pomagal dirigentu Efremu Kurtzu pri pripravljanju Olln-kove opere -Ivan Susanln«. Ko pa Je moral Kurtz po prvih predstavah zaradi slepiča nenadno na operacijo, ni Imel mladi Otvoes nl-kaklh težav, ko ga Je zamenjal pri preostalih predstavah za dirigentskim pultom. Ko smo »e pri koncertih, lahko omenimo tudi Koncertno društvo. To druttvo Ima koncertno občinstvo Izključno med svojimi člani, ki jih le toliko, da sami napolnijo dvorsno Novegs gledališča, v kateri prirejalo zda) društvene koncerte, kt d» zanle ni najbolj primerna. Na teh koncertih nastopajo že slavni umet- more ponataU t pomembnim glasbenim življenjem. Ce bo torej v novi stavbi RAI-TV tudi avditorij, zgrajen za koncertne in sploh glasbene prireditve, smemo upati, da sl bo mesto v tem znatno opomoglo. Morda bo projektant nove zgradbe upošteval tudi naraičajoče potrebe televizije. Njeno osrednje vodstvo se namreč že ukvarja z mi-»lljo, da bi v televizijskem žurnalu dogodke kar najbolj hitro povzemali. Filmane dogodke v Trsta In njegovem področju sedaj oddajajo z znatno zamudo, ker morajo filmi v milanske ali rimske studie. Verjetno bo v novi palači omogočeno nenosredno oddslsnje. Kdal se bo zld^nle palače RAI-TV pričelo tn kdaj bo končano, pa za sedaj ni moč reči. K. K. y celoto. Na splošno zagrebški ■■•■'■iv'itfrritrmiiimnniMiiiiiiiMw»iiiiiiiiiiiiii»inftininiiinnwniWHwnnniiiimmHHiiim»HimimiiitimiiiiiiiHHiMiiiiiii^itn»»w»wtsWiu.«.MH»mi Priznati moramo.” da je režlEerfu to humano delo uspelo. Tu ne gre toliko za zgodbo, temveč predvsem 73 njeno Idejno osnovo ln izvedbo. Reži' ser je v melodrami, ki Je stilno sicer sicer precej neenotna, vsebinsko P® nadvse pretresljiva, uveljavil koncept dolgih prizorov, ki so ponekod malce utrujajoči, vendar t izredno poglobljenostjo In psihološko dognanostjo ustvarjajo močno notranjo napetost. Z glavnimi interpreti le dosegel v i?rl solidno umetniško višino. Nadvse iz* delano podobo je podal zlasti Roland Glovvatckl v vlogi Julija, ki v celoti prevlada ostale Igralce. Njegova Igr® Je v scenah duševnih zlomov pre* tresljiva ln do kraja prepričljiva. s tem delom Je Jerzy Kawalerovicz jas-no nakazal svojo pot. ki se odločno oddaljuje od vsega, kar Je doslej polj' sko filmsko umetnost zadrževalo v sponah nekritičnega -socialističnega realizma- in vulgarnosti temu na* sprotnih ekstremistov. I. B. RAZSTAVA V DRAMI Angleški gledališki zgodovi' nar Hary Beard, ki je že nekajkrat razstavlja) v Ljubljani, }° tokrat v Drami razstavil zgodovinsko gradivo o uprizoritvah Shakespearove komedije »Ukročena trmoglavka«. Razstava vsebuje fotografije In bakroreze * vseh značilnih uprizoritev te komedije in faksimile raznih izdaji plakatov in drugih dokumentov; Gradivo, ki bo razstavljeno do 10. t. m., si obiskovalci Drame lahko ogledajo med predstavami- SLOVENSKI LIKOVNIKI NA MEDNARODNIH RAZSTAVAH Druitvo likovnih umetnikov uporabne umetnoetl Slovenije Je pre* Jelo vabila za sodelovanje na dveh mednarodnih razstavah Prva mednarodna razstava keramike v Gmun-denu (Avstrija) bo odprta letos od Junija do avgusta. — Mednarodna akademija za keramiko lz Ženeve P9 organizira obširno mednarodno razstavo, ki bo odprta julUa letoe v belgijskem mestu Ostende. Obe vabili pomenita, da sl je silovensk* keramik« pridobila že mednarode** ilovea. MLADINSKI KLUBI OZN Organizacija Združenih narodov je velika mednarodna organizacija, v kateri je vključenih mnogo narodov, med njimi seveda tudi Jugoslavija. \ Njen namen je varovati rodove pred vojno, braniti njihove Pravice, jim omogočiti napredek ter prispevati k izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. Pravila te organizacije so navdušila mladino po svetu in pri nas v Jugoslaviji. Osnovali so se mladinski klubi OZN, v katerih se mladina ob pomoči odraslih vzgaja in pripravlja za uresničevanje visokih človekoljubnih ciljev. Clan mladinskega kluba OZN Postane lahko vsak pionir ali pionirka, star nad 11 let. Člani si izberejo državo, katero zastopajo kot »ambasadorji«. Naloga teh je spoznati zgodovino, zemljepis, običaje in razvoj države, katero *zastopajo«. Zato je koristno, da si dopisujejo z vrstniki zastopanih držav, ker jim to omogoča bolje spoznati državo. Klubi OZN razvijajo svoje delo na sestankih. Priporoča se, da se učijo tujih jezikov, predvsem uradnih jezikov OZN, to je angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, kitajščine in esperanta. Esperanto se odlikuje s tem, da z njim lahko občujemo z vsemi narodnostmi. V klubu pomagajo pri delu starejši člani kluba, predavatelji na šoli in drugi Javni delavci. Da člani kažejo smisel za napredek, polagajo izpite. Predmet izpitov je: poznanje pravic OZN in njeno delo, znanje o državi, ki jo zasto-pojo, ter v kakšnem odnosu je leta do OZN. Vsi mladinski klubi OZN spadajo pod Center MK OZN. Center MK OZN za LRS je v Celju. Od tu dobivajo klubi OZN smernice za svoje delo. Naša dolžnost je, da se strnemo v trden zid, ki ga ne omaja noben sovražnik. Tega pa bomo postavili le na temeljih miru in ljubezni do domovine. Zato se strnimo v vrste članov Kluba OZN. Za mir med narodi1 Marjetka Badalič, Ljubljana, Zrinjskega ul. 5 VI VPRAŠUJETE mi bomo odgovarjali PROJEKTOR ZA DIAPOZITIVE Prinašamo skico ln opis zelo eno-ttavnega projektorja za diapozitive. l*rojektor sestoji iz svetlobne skrinjice, opremljene z žarnico in kondenzatorjem, nosilca za di&pozitjve lQ nosilca za objektiv. Dno svefcleb-»e skrinjice Je na prednji strani Podaljšano in obdano z dvema ozkima letvicama, ki služita kot vodilo °beh pomičnih nosilcev. ****** OlAPOUTinj Sonce trka na vrata Skoraj pred mesecem dni se je več. Prav v vse razrede jevni-začelo. Najprej je ostal doma en' ške šole je segla bolezen, le tretji sošolec, potem drugi in vsak dan razred je do sedaj ostal skoraj nedotaknjen. Otroci so zboleli za ošpicami in gripo. V četrtek jih je bila v šoli komaj polovica, vsi drugi so bili v postelji. Težko je ležati v postelji, ko zunaj tako lepo sije sonček. Dolgčas je otrokom po sošolcih. Mnogo jih manjka pri vajah — kajti Jevniški škorčki se pripravljajo, da bodo proslavili desetletnico, kar so prvič zapeli v Radiu, in to ni majhna reč zanje. Pomlad, kar pomlad je v Jevnici in v okoliških vaseh. Otroci pridno nabirajo prve znanilke pomladi — zvončke in mucike in jih prinašajo v šolo. Pa so rekli: “Tovariš, pošljimo jih uredništvu Pisane trate, da bodo tudi v Ljubljani vedeli, da imamo pri nas že pomlad, da tu sije toplo sonce, ki bo pregnalo bolezen.* Pozdravljajo vse v uredništvu in pionirčke ter jim žele, da bi čim lepše pripravili proslave 40-letnice KPJ in SKOJ. Miha Vahen, Jevnica, p. Kresnice dolg, da bo možno oddaljiti objektiv od diapozitiva tudi za dvakratno žarlSčno razdaljo. Za objektiv lahko uporabimo tudi leče starih očal. Ce imajo le-tf njzko dioptrijo cer zelo drag, zato ga lahko zame* Jlamo tudi z okroglo stekleno Pučko, katero napolnimo z vodo. Dolžina projektorja za visi od ža-*}5Cn© razdalje objektiva, ki naj ne {Jo manjša od 7 in ne večja od 15 eni. ^ojektor naj bo po možnosti taTZj KRIŽANKA »Otrok in mati« 7" 9 n - .11»« OtKoltr no skrajšala. Seveda pridejo zato v poštev samo zbiralne leče t. J. leče s pozitivno dioptrijo. Ce bi diapozitiv zamenjali z negativom, boste lahko isti projektor uporabili tudi kot zelo enostaven aparat za povečavanje fotografij. M. Macarol P. S.: Opisi za Izdelavo modelov elck trlčnlh železnic, kakršnih sl nekateri med vami še žele, bi zavzeli preveč prostora ln jih zato ne mo remo objaviti, priporočamo pa vam da se za vse zahtevnejše stvari ln naprave v bodoče raje priporočite uredništvu revije »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Vepi pot (. Vprašanje za prihodnjo Številko •Pisane Trate«; učenka MF.ra Lopar iz Pornič pri Slovenjem Gradcu želi Opis elektromotoTčka 4,5 W. Rada bi ga sama sestavila. Na Gregorjev« Dedek, le kaj se je danes zgodilo!? »Pod bregom, med potoki — v grmovju ob ptsani loki žgolenja je bilo obilo, še prej ko se je zdanilo!* Kos si je dobil družico, svate je skupaj povabil, svatbo veselo napravil — predstavil jim brhko ženico/ V glogovem grmu za loko pogrnjeno mizo so imeli, rajali, pili in peli — a ko vi ste še spali globoko. — Prav ko so paru napili, peli so ravno zdravico, ■ kruhek drobili, potico — v potočku si žejo gasili — jaz sem pohajal tam mimo. Gledal vesele sem svate, revne, košate, bogate — vse kar pretolklo je zimo. I To se zgodilo je davi — spomladi ptič svatbo napravi! Ne bodite vendar zaspani, vstanite in hitro pojdite — morda še kaj pira dobite — če kaj je ostalo jim davi!? Marija Mrak, »Gradis*, Koper. Mamica si je kupila kolo. Tudi jaz sem si ga zelo želela. Očka sem vedno nadlegovala, naj mi ga kupi. Toda mamica mi je obljubila, da bo njeno kolo moje, ko se bom naučila voziti. Rada bi se sama učila. Očka pa me ni pustil. Rekel je, da bom padla in si zlomila roko ali nogo. Kako se naj pa naučim? Marrjica ni imela časa,’ da bi me učila, očka pa tudi ne. , Nekega dne pa je mamica pustila kolo pred hišo. Dejala mi je, naj nanj malo popazim. Vzela sem ga in se začela voziti. Nekaj časa le z eno nogo. Nato pa sem prosila svojo prijateljico, naj mi pomaga. Držala mi je kolo. Sprva je šlo zelo težko. Roke me niso ubogale. Kolo je kar plesalo. Kadar sem pazila na roke, pa noge niso hotele poganjati kolesa. Potem pa sem kar lepo začela voziti. Seveda sem nekajkrat prav pošteno padla. A hitro sem se pobrala, čeprav sem imela krvava kolena. Se dvakrat sem se zapeljala po dvorišču, potem pa kar na cesto. Začela sem klicati mamico in očka. Mamica se je zelo prestrašila, ko me je zagledala na cesti s kolesom in s krvavimi koleni. Takoj je prišla k meni in mi hotela kolo vzeti. A nisem ji ga dala. Se vse popoldne sem se vozila po dvorišču; In od tistega srečnega dne je kolo moje. Jožica Regina, Zofke Kvedrove 12, Šiška Naša soseda mi je podarila mladega zajčka. Temu zajčku sva z očkom zgradila zajčnik. V njega sva dala zajčka. Ko je zajček dorastel, sem mu dal ime Miki. Miki se imena dolgo ni navadil. Nekega dne, ko sem mu prinesel jesti, sem žalosten obstal. V zajč-niku ni bilo Mikija. Začel sem klicati mama Med klicanjem pa zaslišim glodanje. Ozrem se naokoli, pa ga vidim v kotu. Pregrizel je palico na zajčniku in ušel. Sedaj skače po kleti brez skrbi. Imena se je pa tako navadil, da komaj izgovorim -Miki«, že mi je pri nogah. Jože Kirn, V. c razred. Ilirska Bistrica Naš foto tečaj Razmah fotografije je nato Sel hitreje v današnje dni. Razvila se je fotografska kemija, ki nam je dala za svetlobo in barve zelo občutljive emulzije, boljša optika je dala ostrejšo sliko, namesto papirja in plošče pa sc je začel uporabljati za snemanje celuloidni trak z emulzijo —1 film. Fotografska kamera je postala cenejša in tako dostopna vsakemu ljubitelju črno-bele umetnosti. Ce si danes želiš nabaviti fotografski aparat, ti lahko z njim postreže: v Ljubljani — »Fotoma-terial« na Cankarjevi in Titovi cesti in nekatere drogerije, v Mariboru — »Zarja«, v Celju — »Vesna« in »Fotolik«, v Kranju — »Elita«, na Jesenicah — »Zarja«, v Novem mestu — »Izbira«, v Postojni — »Drogerija«, v Kopru — »Tehnoservls« in »Primorski tisk«, v Ajdovščini — »Hubel«, v Tolminu — »Tolminka«, v Trbovljah — »Naša knjiga«, v Murski Soboti — »Merkur« ter knjigarne v Zagorju, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Šoštanju. Poceni je enostavna »BOX«-kamera, s katero si ob sončnem vremenu že napraviš lep spomin, samo če jo držiš pri snemanju mirno v rokah. Rokovanje je prav lahko. Malo si oglejmo tako »škatlico«. Na sliki vidite kovinasto »Altisso«. S torbico stane 2600 dinarjev. Za boksovke kupiš 6X9 film, nanj pa napraviš 12 posnetkov v velikosti 6X6 cm. Posname ti od poldrugega metra dalje vm ostro! Ob močni svetlobi (sonca — sneg — morje) uporabiš zaslonko 16, sicer pa 8, čas osvetlitve (zaklop) pa je 1/25 sekunde. V oblačnem vremenu ali pa pri umetni svetlobi postaviš kamero na trdno podlago in osvetliš daljši čas ob nastavitvi zaklopa na »B«. Po vsakem posnetku pa s vretenom (2) takoj navij film do naslednje številke. IflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllillllllllllllllllllllHIIIIIINIIIIlilllllM to ISL PIŠE MILOŠ MACAROL RISE VLADIMIR PIRNA Vodoravno: 1. del Imena azij-“poga državnika, 5. severozapad, ■ del pribora, 7. latinski veznik, • nemški zaimek, 9. ljudska republika (srb.-hrv.), 10. nikalnica, **• enaka samoglasnika, 12. AS. Navpično: 1. dan, ki ga pra-“ftujejo naše žene, 2. ustanova, 4. Vrsta žarkov, 5. prizor. 1 J.Kije. K&t&nOujo v&soijs. _ Oznake na sliki kažejo: 1 «<» g držalo za nosilni jermenček, 2 — H navijalno vreteno, 3 — zapiraj g ohišja kamere, 4 — sprožilo U-= klopa, 5 — gumb zaslonke, 6 — H gumb zaklopa, 7 — objektiv, 8 — g stikalo za bliskovno luč, 9 — opil tično iskalo, v katerem iščeš sliko. Naše trgovine imajo na raspo-g lago še boksovke »Pionir« ln §§ »Perfekta«, ki sta prav tako dobri g in približno iste cene. Za vsako §§ fotografiranje pa si zapomni: H »Mirna roka — dober strelec!« g sonce naj ti pa ne sije na objek-= tiv. Po snemanju film oddaS v H razvijanje v foto-trgovino ali pa M k najbližjemu fotografu, kjer ti H napravijo tudi kopije. VLA8TJA 39. Ob dolgočasni vožnji Je Tonček zaupal krmilo Igorčku, sam pa se Je odpravil na stikanje po spodnjih prostorih vsemirske ladje. Vstopil je v prekrasno jcdilnico in šele tedaj začutil svoj glad. Sprostil se Je svojega oklepa in se temeljito okrepčal pred jedilnim avtomatom. 40. Kasneje Je Tonček odkril še vrsto novih prostorov — od spalnih kabin do ogromnega skladišča hrane, vsakovrstne opreme in celih skladov kovinskih delov za montažne objekta. V zadnjem prostoru pa sc je naenkrat znašel pred mogočnim in pošastnim tankovskim robotom. 41. Tonček Je kaj hitro spoznal, da Je to svojevrsten robot, ki ga upravljaš brezžično. V stolpu Je imel vgrajene televizijske snemalne kamere. »No, ti nam boš sijajno služil pri raziskavi nebesnih telesc'.-je veselo vzkliknil Tonček in ga potrepljal no hladnem jeklenem oklepu. 8 TELESNA KULTURA ~^) ČETRTEK, 5. ^ MARCA Neosnovano malodušje glede izvajanja kongresnih sklepov Predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo Slavko Komar o dosedanjih rezultatih kongresa za telesno kulturo in o nekaterih vprašanjih, ki so s tem v zvezi Slavko Komar, član Zveznega Izvršnega sveta in predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo je imel za Radio Beograd in Borbo intervju, v katerem je nanizal dosedanje rezultate Kongresa za te-tako?e^ U bU Pr*d i,,rinU meseci- Na vprašanja Je odgovoril Kako ocenjujete dosedanje delo kongresni sklepi preračunani na dalj- l a ivtro lanifi Itah »»pmIU alfi«« O i. j . i . < zainteresiranih. Menim, da ne bi bilo ljudskih odborih. Ali je Zvezna komi-novih koordina- sija za telesno kulturo glede tega že kaj storila? potrebno ustvarjati nacijskih teles.-« glede izvajanja kongresnih sklepov? »■Aktivnost, ki se kaže pri reševanju problemov telesne kulture v duhu kongresnih sklepov, je zelo velika. Razvijajo jo vodstva in organizacije socialistične zveze, ljudske mladine, sindikati, ljudski odbori, prosvetni organi, organizacije za telesno kulturo in še vse druge organizacije in ustanove, ki so bile sklicatelji kongresa. O telesni kulturi razpravljajo na zborih volivcev in drugih zborovanjih. Dejal bi, da je to zelo velik rezultat kongresa, ker se pravilno razumevanje telesne vzgoje odraža kot bistven pogoj za rešitev drugih problemov, ki nanje kongres ni opozoril. Zaradi tega bi bilo zelo pomembno, da bi na teh zborovanjih takoj predvideli ukrepe za praktično izvajanje kongresnih sklepov.-« Ali so v tej aktivnosti, morda, kakšna napačna tolmačenja kongresnih sklepov ln priporočil? -Osnovna stališča so pravilno tol- še obdoje. Nedvomno bo še vedno nerazumevanja pa tudi napačnega razumevanja tistih, ki delajo v telesni kulturi. Poglejte le, kako se športne organizacije ne morejo odločiti, da bi spremenile sistem tekmovanja. Vedno najdejo dobre principe, dosežejo soglasje, potem pa z istimi principi branijo dosedanjo slabo prakso in se prav nič ne brigajo za razvoj množičnih tekmovanj na terenu. Verjetno so v tem obsežnem delu tudi druge slabosti. Koristno bi bilo opozoriti nanje. Da, precej jih je, ki bi jih bilo treba odstraniti. Pri tem mislim na organizacije ali ustanove, ki so bile med sklicatelji kongresa, pa niso dovolj aktivne pri iskanju svojih nalog. Zelo pomembno bi bilo, če bi prosvetni organi in sindikati bolj aktivno reševali probleme telesne kulture v šolah in med delavci. Namesto da bi se z vsemi silami orientirali h komunam, kjer je moč ostvariti množično delo in se bo- mačena. Pomembno je, da je orienta- riti proti negativnim pojavom, pa še Hla Ir A ,, 1 „ „ 4— . , .. . . . . dja k množičnosti, Šolam in drugim oblikam množičnega dela zelo dobro sprejeta. To bo ugodno vplivalo na politiko, kar zadeva graditev objektov in igrišč ter pravilno usmerjanje finančnih sredstev. Vsekakor bo to prispevalo k odločnejši orientaciji na tiste dejavnosti, ki so najpomembnejše: atletika, vodni športi, smučanje, telovadba, razne igre, množični krosi itd. Pri vsem tem je tudi nekaj nepravilnih tolmačenj. Nekateri, na primer, razpravljajo o tem, ali Je kongres rešil vsa vprašanja, a nekateri izjavljajo, da so razočarani z njegovimi rezultati. Prvi ne vidijo, da Je dal kongres popolno in celovito oceno stanja naše telesne kulture, da je poudaril vse aktualne probleme njenega razvoja. Kongres je opozoril na možnosti glede reševanja teh problemov in na veliko število poti, po katerih je treba iti, da bi postala telesna kultura pristopna najširšim ljudskim slojem. Kongres je glede tega vnesel Jasnost in ustvaril enotno gledanje na nekatera vprašanja. To je ogromen rezultat kongresa, ki ga ne vidijo tisti, ki pravijo, da so vedno preveč razpravljajo v republiških in zveznih forumih. V nekaterih republikah In okrajih ustanavljajo tako imenovane koordinacijske odbore. Kakšna telesa so to? »Ustvarjanje takšnih teles kongres ni predvidel in lahko bi rekel, da so odveč. Komisije in sveti za telesno kulturo pri izvršnih odborih in ljudskih odborih lahko in morali bi voditi koordinacijo in usmerjati vse, kar se nanaša na telesno kulturo. Ta naloga ie bila tudi eden izmed razlogov za istanavljanje svetov in komisij, ki naj bi koordinirali delo med telesnokul-tumimi organizacijami ter med ljusko mladino, sindikati, prosvetnimi organi itd. Te komisije ln sveti imajo možnost, da vse delo koordinirajo s pomočjo letnih In perspektivnih načrtov, z usmerjanjem finančnih sredstev, z organiziranjem raznih sestankov in posvetov ter podobno. Kongres je predvidel posvete po občinah in okrajih, ki bi na njih vsako leto določali politiko na terenu občine Ob koncu preteklega leta je Zvezna komisija dala poseben nasvet o delovnem področju organizacij in načinu dela občinskih in okrajnih organov za telesno kulturo. V nekaterih okrajih pa le počasi formirajo občinske- svete za telesno kulturo. i: j* ' • H g ; i -■s f ' ' C" : p s ■' C' * j SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Ploščica bo zdrsela Praga, 4. marca. Jutri se bo na sta- njega svetovnega prvenstva v hokeju dionu Bratislave, Brna in Ostrave za- na ledu. Najbolj zanimiva je vsekakor čelo kvalifikacijsko tekmovanje letoš- bratislavska skupna, ki so v njej Kanada, CSR, Poljska in Švica. Toda nič manjše borbe ne bodo v Bmu, kjer 'igrajo SZ, ZDA in Vzhodna Nemčija. V Ostravi ima Švedska najlažje na- razočaranl. Prav tako ne vidijo, da so in okraja in vsklajevali stališča vseh i Običajna slika, ki se bo ponovila čez nekaj dni tudi v Trešnji pri Beogradu: zvezni trener Lovro Ratkovič je hkrati tudi klubski trener državnega reprezentanta Željka Hrbuda Slavko Komar Na terenu predvsem razpravljajo o sodelovanju »Partizana« in športnih organizacij. Ponekod nekateri cclo menijo, da bi bilo treba doseči formalno spojitev obeh organizacij. Kako je s tem problemom? »Kongres je poudaril potrebo po približevanju in čimtesnejšemu sodelovanju obeh organizacij, vendar se doslej ni skoro nič spremenilo. Potrebno bi bilo formirati skupna vodstva za vse družbene organizacije v občinah, obdelati njihove kompetence in način dela. V okrajih in republikah bi bilo potrebno čimprej formirati skupne komisije za organizacijska vprašanja, tekmovanja, propagando in kadrovsko politiko. Koliko razumevanja so po kongresu pokazale komune in drugi organi glede zagotovitve sredstev za napredek telesne kulture? »Kakšen bo končni učinek vlaganja sredstev na področju telesne kulture v tem letu, se še ne more govoriti. Važno Je, da se zagotove instrumenti, s katerimi se bo to doseglo in glede tega imamo že nekaj pozitivnih virov. Mnogi ljudski odbori so pri svojih družbenih planih in proračunih upoštevali potrebe telesne kulture. Nekateri so prevzeli vzdrževanje objektov, Je pa tudi precej poskusov, da bi zagotovili stalne vire dohodkov za telesno kulturo. Vse to bo postopoma in odvisno od ekonomske moči vsake komune vplivalo na povečanje sredstev za telesno kulturo. Po drugi plati bi lahko večjo aktivnost sindikatov, šolskih odborov, turističnih organizacij ln večja zainteresiranost stanovanjskih skupnosti, ljudske mladine itd. privedla do zelo občutnega povečanja prispevkov in splošne razširitve materialne baze za telesno kulturo. Kongres je priporočil ustanovitev svetov kot družbeno državnih organov za telesno kulturo pri vseh občinskih MADŽARSKI NOGOMETAŠI ZE ZACELI Neizpolnjena pričakovanja Budimpešta, 3. marca (Tanjug). — Prve tekme pomladanskega dela madžarskega nogometnega prvenstva, ki so bile na sporedu v nedeljo, niso opravičile pričakovanja tistih, ki so računali na lep nogomet. Madžarski igralci so na nedeljskih tekmah ponovili slabosti iz jesenske sezone: slabe strelske spesobnohsti ter m'Ačno in neučinkovito igro pred vrati. Današnji časniki tud: pišejo, da je značilnost XIV. koia: s abi napadi — dobre obrambe. O tem priča tudi podatek, da so na sedmih tekmah dosegli le 13 golov. Na treh Igriščih so igralci videli le po en gol. Najbolj so presenetili igra'-ci rudarskega kraja Tataba-nyja, ki so na svojem igrišču premagali jesenskega prvaka, MTK, z 2:1. Le-ta je moral zaradi tega odstopiti prvo mesto Vasasu iz Budimpešte, ki se v nedeljo prav tako . ni proslavil, saj je s predzadnjim na lestvici igral z 0:0. Drugo večje presenečenje je poraz znanega kluba Ujpest-Dozsa proti manj znanemu Salgotarianu. Na lestvici vodi Vasas z 19 točkrmi. Prav toliko točk ima MTK, vendar slabšo razidko v golih. Nadaljnji vrstni red: C šepet, Honved, Ujpest-Dozsa itd. sta. Hkrati bo v Plznu tekmovanje za evropski kriterij. V tem 25. svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu veljajo kot prejšnja leta Kanadčani za najbolj nevarnega tekmeca v boju za najvišji naslov. Ka- _ _________ ,________ nadčani so imeli v sedanjih prvenstvih sprotnike - Finsko, Zahodno Nemči- največ uspeha, saj so osvojili lovori- jo in Italijo. 9. marca se bodo’ začela finalna tekmovanja. V KLadnu pri Pragi se bodo borili za plasma od 7. do 12. me- ko že šestnajstkrat. Tudi tokrat bodo branili naslov svetovnega prvaka. Najbolj nevarne tekmece bo imelo kanadsko moštvo v moštvih SZ, Švedske, CSR in ZDA. KORISTNE POBUDE Smernice kongresa za telesno kulturo se počasi, vendar zanesljivo uveljavljajo na terenu. Pred dnevi so imeli na primer uslužbenci podjetja TOS iz Ljubljane ustanovni občni zbor športnega aktiva. V aktivu bo delovalo več sekcij, in sicer: smučarska, namiznoteniška, nogometna ter sekcija za kegljanje, odbojko in šah. Določili so tudi vodstva za posamezne sekcije, ki bodo skrbela za redno vadbo, vključevanje sekcij v posamezna tekmovanja, za propagando med člani kolektiva itd. skarne iz Ljubljane, ki že nekaj let vztrajno prireja tekmovanja v različnih panogah. Zlasti je priljubljeno in tudi zagrizeno tekmovanje v odbojki v času polurnega odmora, ki osvežujoče vpliva tudi na razpoloženje delavcev v tiskarni, kar pa vsekakor pozitivno vpliva tudi na delovno storilnost. Omeniti je treba, da že obstaja predlog, kako naj bi na splošno organizirali športno življenje v šolah, oziroma kakšna naj bi bila športna društva po šolah. Menimo, da bi f športni aktiv podjetja TOS je spro- zvezi s tem lahko pripravili navodili* žil res koristno pobudo za organizacijo podobnih aktivov v ostalih podjetjih kakor tudi v ustanovah in po šolah. Pobuda podjetja TOS ni osamljena. Tako je bila na iniciativo NK Izola ustanovljena v koprskem okraju nogometna liga .v katero so vključeni tudi novoustanovljeni nogometni aktivi podjetij »Delamaris- in »Meha-notehne« iz Izole ter Vodne skupnosti iz Kopra. Razen imenovanih aktivov bodo v omenjeni ligi tekmovala tudi B moštva »Izole«, »Kopra- in Sidra iz Pirana. Podobna tekrriovanja imamo tudi v drugih krajih Slovenije. Kot primer vsestranske organizacije športnega življenja v kolektiv* lahko navedemo primer 2elezniške n- PRIPRAVE ZA DORTMUND Slaba kondicija - največja skrb BEOGRAD, 4. marca. — V Treš-nji - 30 km od Beograda, so se začele v nedeljo priprave naš« državne namiznoteniške reprezentance, ki bo od 27. marca sodelovala na svetovnem prvenstvu tr Dortmundu. Pod nadzorstvom trenerja Lovre Ratkovlča se sedaj pripravljajo Voji- Plazovi v Squaw Valleyu ' Pfeifer VVoIfgang, predsednik komisije za slalom in smuk pri Mednarodni smučarski federaciji Je končal inšpekcijsko potovanje po bodočih olimpijskih smučiščih v Squa\v Valle-yu. Ta strokovnjak Je Izjavil, da Je proga za smuk zelo nevarna, ker Jo, zlasti v februarju, ogrožajo plazovi Bela nevarnost je nenehna na tako Imenovanem sibirskem grebenu, ki ga preči proga za smuk. Pfeifer meni, da bi potrebovali približno 400 ljudi po vsakem snežnem metežu, da bi progo očistili plazov. Našel pa Je drug primeren teren za smuk, ki pa Je več kot SO km oddaljen od Squaw Valleya. slav Markovič, V lil m Harangozo in Josip Vogrinc ter Vladimir Markovič. Četrti Igralec moštva Hrbud še ni prispel, ker v Zagrebu polaga Izpite na srednji tehnični šoli. Ko smo včeraj dopoldne prispeli v hotel ob umetnem Jezeru, smo srečali Vilija Harangoza. - Ali ne trenirate? »Prav ko sem prispel na priprave, sem zbolel za gripo. Danes ml Je že bolje, toda dva dni sem imel hudo vročino. Upam, da' bom v četrtek lahko začel s pripravami skupaj z ostalimi reprezentanti.« Trener Lovro Ratkovlč je samo delno zadovoljen s kandidati za Dortmund. »Najbolj me veseli, ker je med Igralci pristno prijateljstvo. To pomeni. da bomo do 22. marca, ko se bomo vrnili v Beograd in še isti večer Igrali proti reprezentanci ZAR. dosegu pomembne rezultate.« - Kaj vas najbolj skrbi? »Igralcem primanjkuje kondicija, le Vogrinc zadovoljuje glede tega, ostala trojica pa je prišla na priprave precej nepripravljena. Ze prvi dan treninga so reprezentantje razen Harangoza igrali po štiri ure, medtem ko Je prvi kondicijski trening trajal le 30 minut.« Od Ratkovlča smo izvedeli, da bo Hrbud prispel v Trešnjo v petek, a prihodnji teden pričakuje tudi prihod T.zorinca ln Franjlča. Reprezentantje ZAH bodo trenirali z našo ekipo od 18. do 22. marca. C. J- Medtem ko se naši kolesarji pripravljajo za novo sezono, pa so profesionalci že na delu. Lani je bil med najbolj uspešnimi Francoz Darrigade. — Posnetek ga prikazuje, ko je prejel eno izmed številnih priznanj za prvo mesto Šport po s ve Stavka skakalcev s palico f1"?* v Sp.f>rtnl p®1??*’. Je Z > toliko prostora, da bi lahko prirejali V pariški športni palači (ki Jo bodo tul11 teke. « letos podrli in zgradili novo) bo 14. /r- _ i J marca večja športna prireditev, ki so T ranCOSka Odprava nanjo povabili tudi svetovnega rekor- na Janny (7710 m) derja T skoku ob palici, Američana Dona Bragga. V Parizu zanimanje za1 Preteklo soboto se Je odpravila v atletiko ni veliko, zato prireditelji ugl- New D*'w francoska alpinistična od- u-1. ..... . ' ° . nnvi IH in Dnrl i In-in ITranrA vmn. Med najboljšimi dijaki nima nihče vozila; 15 % dobrih učencev ima skupaj r eno vozilo; Na 41 H povprečnih dijakov pride | prav tako eno vozilo, od 71 H cvekar-Jev pa ima vsak svoje vozilo. Slepi smučarii na Komnf Na Komni je bil končan enotedenski tečaj za slepe smučarje, ki ga Je organiziralo kultumoprosvetno društvo slepih »Karel Jeraj«. Pod vodstvom absolventov Višje Sole za telesno vzgojo v Ljubljani, Marka Logarja ln Boža Bučarja, se Je tečaja udeležilo šest slepih smučarjev lz Ljubljane ln eden lz Zlrov. Glavni namen tečaja Je bil, da se udeleženrl razgibajo ln Izpopolnijo svoje smučarsko znanje, ki so sl ga pridobili že na prejšnjih tečajih, med katerimi Je bil eden najbolj uspelih na Polževem leta 19S7. Tudi letos so sl na Komni slepi smučarji izbrali primerno dolino, ki je ustrezala njihovim sposobnostim, saj lahko vozijo v glavnem le po gladki položni strmini in to proti glasu svojega vodiča. Kot na vsakem tečaju, so se tudi letos vsak večer prijetno ln sproščeno zabavali. Zanimivo Je bilo poudariti, da «o vsi udeleženci vzeli svoje redne dopuste, da so ie lahko udeležili te- čaja. P. J. bajo, ali naj bi Don Bragg ln svetovni | rekorder v metanju krogle 0’Brien i ter še nekateri atleti, Nastopili v od-' morih ali pa naj bi bili njihovi nastopi I samostojne točke programa. Prireditelji so povabili tudi najboljše domače skakalce ob palici Stllona, Grasa ln nepreza, toda le-tl so udeležbo odklonili, ker Jim doslej niso dovolili tre- prava, ki jo vodi Jean F(anco, zmagovalec Makaluja. V odpravi je še sedem alpinistov, med katerimi so Guldo Magnone, Jean Bouvier in Pierre Le-roux, nadalje zdravnik in dva geologa. Odprava se bo skušala povzpeti na 7710 metrov visoko goro Janny, ki velja za enega najtežjih vzponov v Himalaji. Odpravo sta organizirala francoska planinski zveza ln francoski alpinistični klub. V Nepalu sl bo miorala zagotoviti deset Serp ln 250 nosačev. Kramerjevi »privrženci« kaznovani Poznano Je, kako sovražijo avstralski teniški pa tudi drugi športni forumi Kramerja, vodjo profesionalne skupine teniških Igralcev, ki Je z vključitvijo slovitih avstralskih Igralcev osiromašil avstralski tenis ln skoraj zrušil njegovo slavo. Zato se ni čuditi, da Je avstralska teniška zveza kaznovala tri avstralske klube z denarno kaznijo, ki ni majhna, ker so le-ti dali na razpolago Kramerju svoja Igrišča, na katerih so njegovi igralci trenirali in nastopali. Avtomobilisti hipH »ovpJcprfi«’ Na kalifornijskih srednjih šolah so Izvedli zanimivo anketo o tem, koliko ln kateri učenci so »motorizirani«. Rezultati so tile i OBVESTILO o tem, kakšni naj bi bili športni aktivi po posameznih podjetjih in ustanovah. M. T, Obračun Medvodčanov Pred dnevi je agilni aktiv »Partizana« v Medvodah na svojem občnem zboru polagal obračun o dosežkih V letu 1958. ODčni zbor je nadvse uspel, saj so prisotni v nabito polni dvorani z neprikritim zanimanjem spremljali izvajanje posameznih poročevalcev. Medvoški »Partizan« šteje trenutno 385 članov, kar pomeni, da se je članstvo v primeru z letom 1957 povečalo za celih 27 %. Preveč bi bilo naštevati vrsto nespornih uspehov, ki so z zlatimi črkami zabeleženi v spominskih analih tega društva. Vse zvrsti pestre telesno-vzgojne dejavnosti, ki jih goji društvo, se v enovitem napredku enačijo med seboj, tako da je težko reči, katera naj bi bila boljša. Krona najrazličnejših tekmovanj, nastopov in pri* reditev pa prav gotovo predstavlja zavidljiv plasma, ki ga je društvo doseglo pri tekmovanju za pokal -Ljudske pravice«, s čimer ,ie dokazalo, da se nahaja v Izbrani eliti kolektivov »Partizana«. Vzporedno s telovadno dejavnostjo je društvo uspelo tudi s svojim košarkaškim moštvom in s svojo namiznoteniško garnituro. V republiški ligi in v okrajnem prvenstvu Je košarkaška četa medvoških »partizanov« predstavljala vedno trd oreh ter je doma na-, vadno pospravila cel izkupiček. Si-i roko področje dela zaokrožuje niz oblik razvedrila, ki prek organiziranega smučarskega udejstvovanja vključuje tudi izletništvo, taborništvo in po* dobno. j TVD »Partizan- ni močan samo kot 1 telovadni aktiv, močan je tudi po svoji organizatorski moči, saj so lastno ostvarjena sredstva v letu 1958 dosegla znesek blizu milijon dinarjev, pri čemer znaša celotni promet 1,960.891 dinarjev. V načrtih Je gradnja stadiona, delo Je v rokah bodočih inženirjev, članov društva, ki ob podpori in vodstvu ing. Bloudka jamčijo, da bo delo uspešno izvršeno. * Pred kratkim Je na pobudo Medvodčanov zaživelo samostojno društvo »Partizan« Pirniče, prebuja pa se tudi Sora. Občni zbor, kateremu so poleg številnega članstva ln ostalih občanov prisostvovali tudi ugledni predstavniki ljudske oblasti, družbenih organizacij ln Okrajne zveze »Partizana«. J8 po končanem delu sprejel vrsto sklepov, med katerimi je omeniti priprav® za počastitev 40. obletnice Zveze komunistov, dalje ureditev otroškeg® igrišča ob Sori, elektrifikacijo košarkaškega igrišča, sodelovanje na zletu v Beogradu, pri pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« in še vrsto drugih. Ze prvi začetki dela novega upravnega odbora so omembe vredni ^ domu je vodniški tečaj, ki zbira v svoji sredi člane »Partizana« Medvod. Smlednika, Pirnič in Reteč in tako ostvarja Jamstvo, da s kadri ne boniO v zadregi. °b.ClH./lb°r ln Pa delo, ki se ra«- LJubiteljl rokoborbe, prijavite se na tečaj! ZTAK »Ljubljana« bo priredil tečaj za rokoborbo, ki bo trajal predvidoma dva meseca. Mladinci do 18 let starosti, prijavite se na ta tečaj, M JHJ se ln sicer je vpisovanje vsak torek ln vlja po občnem zboru, pričalo da tvD ek od 19. do 20. ure v stekleni dvo- čeno zavzemo t.. J petek od 19. do 20. ure v stekleni dvo- čeno zavzema mesto, ’ki mu tra le lani rani direkcije železnic (Pražakova odkazalo tekmovanje za pokal »liud-ullca). ske pravice«. ^ J INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV L JUBL J AN A-MOSTE razpisuje naslednja delovna mesta za: • vhodnega kontrolorja • izhodnega kontrolorja • orodjarja • več strugarjev • več skladiščnih delavcev • vodjo skladiščne kartoteke (moški) Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. — Stanovanj ni na razpolago. - 595 DNEVNE NOVICE Danes sveže morske ribe v ljubljanski ribarnici ln na trgu v Šiški. obvezno cepljenje Občinski ljudski odbor LJubljana-Sentvid obvešča starše predšolskih otrok, rojenih od 1. januarja 1952 do «. decembra 1957, da bo obvezno cepljenje proti davicl po naslednjem razporedu: 1. V Zdravstvenem domu LJublJa-na-Sentvid: dne 10. marca od 14. do IT. ure za letnike 1952, 1953 in 1954, dne 11. marca od 14. do 17, ure za letnike 1955, 1956 in 1957. 2. V osnovni šoli Skaručna: dne 12. marca od 8.30 do 9. ure. *• V ambulanti Vodice: dne 12. marca od 10. do 12. ure. 4. V osnovni šoli Utlk: dne 12. marca od 12.30 do 14. ure. 5. V Dolnlcah pri Miklav: dne 13. marca od 8. do 9. ure. 6. V Tacnu pri Vajdiču: dne 13. marca od 10. do 11.30 ure. 1. V Soli Šmartno: dne 13. marca od 12. do 14. ure. Otroci, rojeni v letu 1958, bodo proti oavlcl cepljeni v jeseni. Cepljenje Je obvezno. Posebnih vabil za cepljenje P* bo. Cepljeni morajo biti vsi predšolski otroci z enkratno injekcijo, če »o bili v preteklih letih popolno cep-kar starši dokažejo s potrdili. VS1 ostali prejmejo po dve Injekciji. Proti staršem, ki ne bi privedli *»ojih otrok k cepljenju, bo uveden upravnokazenski postopek. Za cepljenje otrok proti kozam, popo starši prejeli vabila. V kolikor otrok, star do 3 let, še ni bil cepil, Proti kozam ln vabila ne bo pre-ga starši lahko privedejo k ceplje-izjemoma tudi ob zgoraj navede-uem razporedu. OBVEZNO CEPLJENJE .Zdravstveni dom Ljubljana Cen-obvešča starše, da bo obvezno pMJenje predšolskih otrok, roj. od f- Januraja 1952 do 31. decembra 1957, ^ Divairv na nhmnMn fVKT n rantor P U T N I K SLOVENIJA bivajo na območju ObLO Center! ^Centralnem otrc&kem dispanzerju, dneh; ------------ _«._nzert\ Stare pravde 2, v naslednjih . Otroci, rojeni v letu 1954, dne ' marca 1959 od 15. do 18. ure. . Otroci, rojeni v letu 1955, dne ' marca 195D od 15. do 18. ure. . Otroci, rojeni v letu 1956, dne marca 1959 od 15. do 18. ure. . Otroci, rojeni v letu 1957, dne j marca 1959 od 15. do 18. ure. marca od 15,—18. ure. c 9trocl' rojeni v letu 1958 bodo J-PlJeni proti davici v jeseni. Cep-Je obvezno. Posebnih vabil za vjP-jenje ne bo. Cepljeni morajo fi? ,vsi Predšolski otroci z enkratno akcijo (čeprav so bili že cepljeni Preteklih letih). Starši, prinesite I.*®boj potrdilo o dosedanjih cepije-Proti staršem, ki ne bi pri-eail svojih otro-k na cepljenje, bo “■Men upravno kazenski postopek J® Podlagi Temeljnega zakona o ZAGREB Knjigarna »Mladost«’ Maksimirska 44 SOMBORSKE RU2E ZLATNE MrNBUSE v madžarščini C-6755, 78 obratov V NOVI ZAČETNI DRUŽABNI j^ESNI TEČAJ »Centralne plesne I, *« — Petkovškovo nabrežje 35, ki ,o drevi ob 18. url, se sprejme samo I "ekaJ začetnic. V »nedeljski tečaj« t^marca ob 10. dopoldne pa sprej-kai ° Predvsem Se začetnice ln ne-vJ, začetnikov lz ljubljanske oko’ice. /Piiovanje Je vsak dan od 17. do 21. jn.,Pred začetkom tečajev. Poučuje “jster Jenko. to;'sem, ki se želijo udeležiti le-tles a V' elitnega medicinskega bo 14. marca ob 20.30 v Fe-_2ni dvorani v Ljubljani in na dem i®11 bosta sodelovala Veliki aka-Preni plesni orkester in mojster «a s svojim barom, sporočamo, dan n1*0 Preostale vstopnice v pro-8-' 10. ln 11. marca od 11—14 v Ur£r,rih VOPS — Miklošičeva 5a — Won 30—123. Nežk «tiuP vacije po tel. 22-011. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Kino dvorana »Soča« Nedelja, 8. marca ob 10.30: »Vodnjak želja«. Omnibus mladinskih igric. Vstopnice so v prodaji na dan predstave pri blagajni ldna »Soča«; rezervacije po tel. 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 5. marca ob 17: J. Kalnar: »zlatolaska«. Sobota, 7. marca ob 17: Dr. Niko Kuret: »Obuti Maček«. Ob 20.30: Frane Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Predstava za odrasle. Nedelja, 8. marca ob 11 in 15: O. Wll-de: -Srečni princ«. Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi, Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure ln pol ure pred začetkom vsake predstave pri gledališki blagajni na Levstikovem trgu št. 2. Rezervacije na 32-020. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 8. marca ob 17: N. Simončič: »Zmešnjava«. Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi. Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure ln pol ure nred začetkom predstave pri gledališki blagajni na Levstikovem trgu št. 2. Rezervacije na 32-020. DOM SVOBODE ZG. SISKA Sobota. 7. marca ob 20: Moll^re: »Namišljeni bolnik« — komedija. Gostuje Obrtniško gledališče, predprodaja vstopnic dve uri pred predstavo. MARTRflRSKF VESTI DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 5. marca: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Petek, 6. marca: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. KINO Četrtek : »UNION«: ameriški barvni cinema-scopskl film »Komančl«. »PARTIZAN«: Italijanski barvni film »Teodora«. »UDARNIK«: francoski barvni film: »Parižanka«. Petek : »UNION«: ameriški barvni clnema-scopski film »Komančl«. »PARTIZAN«: češki film: -Sola očetov«. »UDARNIK«: francoski barvni film »Parižanka«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 5. marca ob 19.30: Benavente: • loeall in koristi«, rted LMS-ru-meni. Petek, 6 marca ob 19: Offenbach: »Hoff-mannove pripovedke«. Sola TAM. VESTI IZ KRANJA KINO »STORZICE«: ob 16, 18 in 20 itallj ameriški barvni vistav. film »Vojna in mir«, H. del. Vesti z Jesenic ln okolice Zdravniška dežurna služba: dr. Mihael Sajevec. Poročili so »e: Cedomlr Pejovič, delavec-prakttkant lz Hrušice, in Milo-sava Ognjenovič, gospodinja lz Hrušice. Umrli so: Helena Reš roj. Daga-rln, osebna upokojenka, stara 68 let, Radovljica, Gregorčičeva 7; Apolonija Triplat roj. Rant, delavka, stara 57 let, Zgoša 6; Milena Vidic roj. Kocjančič, gospodinja, stara 29 let, Dovje 110; Franc Leskovec, tovarniški delavec, star 47 let, Jesenice, Delavska 8; Emil Velikonja, tovarniški delavec, star 43 let, Jesenice , Delavska 5; Valentin Cof, Invalid, upokojenec, star 53 let, Srednje Bitnje 71. Z BLEDA KINO Ob 17 ln 20 francoski film — komedija — »Očka, mamica, moja žena in jaz«. IZ NO'7* OGRICE KINO »SOCA«: francosid film »Primer dr. Laurenta«. VEST) t? TRBOVELJ KINO »DELAVSKI yuM.: angleški film »Jaz sem kamera«. »SVOBODA TRBOVLJE n«: amer. barvni film »Gospodar Balantrea«. CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 5, marca ob 20: Colette: »Gigl«. Premiera. Red premierski ih izven. Petek, 6. marca ob 19: »Babilonski stolp«. Zaključena predstava za delovni kolektik tovarne »Toper« — v počastitev dneva žena ln 4n-ietnice ZKJ. Sobota. 7. marca ob 20: »Gigl«. Red sobotni ln izven Nedelja, 8. marca ob 10: »Gigl«. Red nedeljski dopoldanski ln Izven. 12 2ALCA KINO Sovjetski barvni film »Tajna dveh oceanov«. (Z ROGAŠKE SLATINE KINO Sovjetski barvni film »Malva«. — Predstava ob 19.30. IZ PTUJA KINO »MESTNI KINO«: sovjetski barv. clnem, film »Tihi Don«, IH. del. — Predstavi ob 18 ln 20. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«; nemški film »Ozdravljenje«. Predstavi ob 17.30 in 20. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO •UNION« RAZPIS Premiera francoskega filma »GERVAISE« PO ZOLAJEVEM ROMANU BEZNICA) Režija Rene Clement. Igrata Maria Schell in Frangois Perier. Predstave ob 15, 117, 19 in 21.15. Ob 10 matineja francoskega barvnega filma »Stlrl korake v oblake« KINO »KOMUNA« Francosko-italijanskl barvni film »Štiri korake v oblake« Igrata Femandel in Glulia Rubini. Tednik F. N. 9. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 14 daljel KINO »SLOGA«; premiera mehiškega barv. filma »Divja strast«. Igra Maria Felix. Tednik Tito v Sudanu. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »VIC«: Jug oslov.-italij, barvni clnemascope film »Nevihta« (po Puškinovem romanu Kapetanova hči). Režija: Alberto Lattuada. Igrajo Silvana Mangano, Van Heflin In Geoffrey Home. Tednik F. N. 9 in Tito v Sudanu. Predstave ob 15, 17.30 ln 20. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana za 50*/». KINO »SOCA«: Jugoslovanska kinoteka predvaja amer. film »Vlva Vlila«. Režija: Jack Conway — 1954. Igrata Wa!lace Beery in Fay Wray. Tednik Tito v Sudanu. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SISKA«: Jugoslov^ltaillj. barv. clnemascope film »Nevihta«. Predstave ob 15, 17.30 ln 20. Zaradi Izredne dolžine filma cena vstopnic zviSana za 50"/i. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje! MLADINSKI KINO LM: Jugoslov. film »Tuja zemllja«. Predstavi ob 10 ln 15. Danes zadnjikrat, Jutri bo na programu sovj. film »Veliki poziv«. KINO »LITOSTROJ«: ob 20 ruellcl barvni film »Vasa Zeleznova«. Zadnjikrat! KINO -T RIGLA V- AngleSkl film Joči ljubljena dežela "tednik. V glavni vlogi Canada Ly, Charles Carson. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. RTV LJUBLJANA Spored za četrtek, dne S. marca 1959 Spored za petek, dne 6. marca 195* službenih mest pri Metalurškem Inštitutu v Ljubljani Svet Metalurškega Instituta razpisuj e v smislu 61. 56 ln či. 6» Zakona o organizaciji znanstvenega dela. Ur. list FLRJ št. 34/57 ter čl. 67 ln čl. 77 Zakona o znanstvenih zavodih Izvršnega sveta LS LRS, Ur. list št. 3/58 naslednja silužbena mesta sodelavcev ln tehničnih sodelavcev: 1 mesto direktorja Metalurškega Inštituta metalurške stroke 1 mesto znanstvenega svetnika metalurške tehnološke stroke 5 mest višjih znansatvenih sodelavcev metalurške in kemijsko tehnološke stroke 7 mest višjih strokovnih sodelavcev metalurške, kemijsko-tehnoiloške, strojne, gradbene in elektrotehniške stroke 12 mest znanstvenih sodelavcev metalurške, rudarske, kemljsko-teh-nološke, strojne in elektrotehniške stroke 3 mesta strokovnih sode'avcev metalurške in strojne stroke 8 mest asistentov metalurške, kemijske in strojne stroke 1 mesto asistenta ali znanstvenega sodelavca tehniške fizike 16 mest tehničnih sodelavcev, laborantov in tehničnih sodelavcev začetnikov in laborantov z zaključnim zrelostnim izpitom oziroma diplomo kemične, metalurške in strojne stroke 1 mesto šefa administracije Metalurškega Inštituta z absolvlrano ekonomsko visoko šolo ali pravno fakulteto, po možnosti s poznavanjem komercialne in metalurške prakse. Za razpisana mesta Je potrebno vložiti proSnJe s prilogami in dokumenti, kakršne predpisuje za gornja mesta Zakon o organizaciji znanstvenega dela, Ur. list FLRJ št. 34/57. Za sodelavce Je poleg tega predpisano še znanje tujih jezikov. Prošnje naj se vložijo na nasflov: Metalurški Inštitut, Ljubljana, Jamova 3, v 14 dneh. Predsednik Sveta Metalurškega Inštituta Gregor Klančnik, 1. r. DROBNI OGLASI DOBREGA KNJIGOVODJO Išče Kmetijska zadruga, Češnjica, p. Železniki. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku. 890-d SPREJMEM DELAVCA, ki im* veselje, da se priuči bakro-kotlarske obrti. Kapelj, Aljaževa 4, Ljubljana. SLUŽBO DOBI v Zavodu LRS za transfuzijo krvi v Ljubljani REJEC POSKUSNIH ŽIVALI. V poštev pride moška oseba Nastop Hužbe tako). 897 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 — 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pi-srn glasbeni spored) — 6.»0—6.40 Reklame in obvestila — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje — 8.40 potopisi in spomini — Rodoljub Colakovič: Hiša solza — X. — 9.00 Filip Bernard: dva venčka narodnih — 9.20 Izbrali! smo za vas... — 10.00 Drugo dejanje opere »France PreSeren« Danila Švare — 10.40 Bedem pevcev — sedem popevk — 11-00 Blaž Arnič: Slike lz mladosti — Marjan Vodopivec: Sedem miniatur — 11.30 oddaja za cicibane a) Mira Mihelič: Izgubljeni otoček, b) Cicibani pojo — 12.00 Narodne pesmi v duetu — 12.15 Kmečka univerza — ing. Zmago Hruševar: Uspehi živinoreje na družbenih posestvih — 12.26 Scenska glasba lz ameriškega filma »Velikan« — 13.15 Zabavna glasbi, vmes obvestila — 13.30 Orkestralne miniature — 13.55 Mariborski Instrumentalni ansambel igra skladbe Heriberta Svetela — 14.15 Turistična oddaja — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaijo — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestil« In reklame — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 iz arhiva zabavne glasbe — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Četrtkova reportaža — 18.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.45 Radijska univerza Erna Muser: 8. marec — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Večer s slovenskimi pisateljicami —21.30 Franz Schubert: GodaC-ni kvartet v B-duru op. 169 — 22.15 Po svetu Jazza — 23.10 Janez Matičič: Simfonijs v e-molu — J3.45 Poje Tei nessee Ernle Ford — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TELEVIZIJA 80.30 prenos programa tujih televizijskih postaj. Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 — 5.05—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 8.05 Dvajset minut z zabavnim orkestrom David Rose — 8.25 Dve priredbi melodij Johana Straussa — 8.40 Pogovor s prijateljem (zabavna glasbena oddaja s konferanso) — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.10 Jugoslovanski skladatelji ln orkestri — 10.45 Poje Natajlino Otto — 11.00 Za dom in žene — 11.10 Pesmi raznih narodov — 11.27 Zabavne melodije, ki Jih radj pos£u£ate — 12.00 Gostje Iz Sarajeva (Posnetki zbora KUD PTT »Džemo Krvavac) — 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Kukovec; Zakaj ln kako proizvodno sodelovanje za pridelovanje sadja — 12.25 Polke ln valčki — 12.40 Pianist Cdr de Groot Igra virtuozne skladbe za klavte. — 13.15 Zabavna glasba, vme« •ttTmsrtlla — liso Poje Doris Day — 13.45 Za ljubitelje narodnih in domačih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Garažarjeva mama — 14.35 Baritonske arjje poje Tito Gobbi — 15.15 Zabavna glasba, vmea obvestila in reklame — 15.40 Iz svetovne književnosti — Jean Stafford: Svidenje — 16.00 Petkovo glasben** popoldne — 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Pot-pourri zabavnih melodij — 18.00 Radijski leksjkon — 18.10 Umetne in narodne pesmi — 18.30 Iz naših kolektivov — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Wild BiH Davison s svojim orkestrom — 20.15 Tedenski zunanje-politlčnl pregled — 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 19. oddaja — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Nočni operni koncert — 23.10 Moderna plesna glasba —' 23.40 Maurice Ravel: Gaspaid de la nuit — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Združenje cestnega prometa, Sekcija za LRS razpisuje naslednji delovni mesti za: DIREKTORJA Poslovnega združenja za nabave POGOJI: končana srednja ekonomska šola z večletno prakso v nabavni službi pri deviznem poslovanju MLAJŠE ADMINISTRATIVNE MOCl POGOJI: končana srednja ekonomska šola z znanjem strojepisja in stenografije Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 15. marca 1959 na naslov: Združenje cestnega prometa, Sckcija za LR Slovenijo, Ljubljana, Toneta Tomšiča 2/II. 894 Pozor! »AVALA« GRAFIČNO PREDELOVALNO PODJETJE BEOGRAD — Vojvode Mišiča 41 — telefon 50-461 Predstavništvo za LR Hrvatsko, Zagreb — Frankopanska 8 obvešča vse gospodarske organizacije, da je začelo s proizvodnjo dvoslojne valovite lepenke v balah, širina bale 104 cm. Naša proizvodnja valovite lepenke je zelo primerna za industrijsko pakiranje, zlasti za industrijo pohištva, stekla, kovinske industrije in druge — Za vsa pojasnila se interesenti lahko obrnejo na zgornji naslov pismeno ali telefo-nično. — Na zahtevo pošljemo vzorce. i 1042 _________________________________________________________________________ Ojbn)C**,upl»"o-«..|utul»Kv. podjetje .Ljudska pravica- Ljubljana Kopitarjev« 8, telefon 3 IM HI - Notranjepolitična m»podan»R« rubriKa Nazorjeva 10 II telelon Z0-&M tu /2-021 - Kultum« *‘Ul eleto° 81-M1 - °Prav« Trubarjeva 84, telefon 23-491 ln 23-4M - Naročnin.*! oddelek Petkovlkovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oslasnl oddetek KoDl^eva / telefon 81-SM^! « *** »»M - naročnina 250 din. ta tujino BOO din - Tekoči račun 800-705-1-1393 - Poštni predal 43 - PoUnina Sana W Tovarna »MEHANOTEHNIKA«. Izola zaposli takoj kvalificiranega kalilca z večletno prakso v orodjarni. Plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. Prednost imajo samci. Ponudbe pošljite na upravo podjetja z navedbo dosedanje zaposlitve. Rok do 15. marca 1959. ___________________________ 893 Spoštovani interesenti! Zaradi večjega obsega poslovanja razpolagamo 8 prostimi delovnimi mesti za: .saraostojne referente in referente za zunanjetrgovinsko poslovanja z znanjem vsaj enega tajega jezika. Prednost imajo tisti, ki imajo zunanjetrgovinsko registracijo ali pa najmanj sedem let komercialne prakse. Trgovske pomožnlke-železnlnarie ali pomočnika mešane stroke Stenodaktilografke in dobre daktllografke Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja ČETRTEK, 5. MARCA 1959 tffVDIK« rtlvl Ca V VULKANSKI (lkrgfgtey PODOBE IZ NARAVE - - - — Snemalec Tazieff pripoveduje Mož, ki pozna vulkane kot svoj žep: Haroun Tazieff PEKEL RAČJA VZGOJA Erupcije tega vulkana so zelo močne. Razbeljeno kamenje in pepel leti do 1000 m visoko. Tazieff in prijatelj sta trudoma dosegla rob vulkanskega žrela in posnela erupcijo. Počasi sta se jela vračati. Prijatelj Bichet, izkušen alpinist, je rekel, da bo skušal najti bližnjico in da se bosta našla ob vznožju vulkana. Tazieff je prvi prispel na dogovorjeni kraj. Zaskrbelo ga je, ker tam ni našel Bicheta. Začel je klicati prijatelja, toda okrog njega je bilo zlovešče tiho. In pepel vse naokrog. Čeprav močno izčrpan, se je vrnil proti kraterju. »Šel sem rešit Bicheta, hkrati pa sem klical njega, da bi mi pomagal. Pepel mi je silil v oči, ušesa, nos, usta, čedalje teže sem dihal.« Prišla je noč. Zdaj se je iznenada pojavil Bichet, prav tako izčrpan. S skupnimi močmi sva se naposled vrnila v svet ljudi, živali in rastlin. V Parizu že več tednov predvajajo nenavaden dokumentarni film o vulkanih. Ta prikazuje strahotne vulkanske izbruhe, reke ognjene lave, ki vse uničujejo pred seboj, širna področja, pokrita z debelo plastjo pepela. Gledalcem se zdi, kakor da gre za dogodke iz daljne preteklosti. Kdor je videl ta film se seveda vprašuje, kako je bilo možno to sploh posneti. »Mnogokrat med snemanjem sem bil izpostavljen različnim nevarnostim in sem dodobra občutil strah,« pravi tvorec filma Haroun Tazieff. Nato pa pripominja: »Sicer pa strah ni ta-! ko slaba reč. Tiste, ki se lotijo težavnih stvari, sili k opreznosti. Važno je le, da strah ne zagospodari nad človekom.« Tazieff je opisal dva dogodka, ki jih smatra za najstrašnejša v svojem življenju. SLADXOBNI PLIN Leta 1958 je Tazieff snemal vulkan, ki je napravil blizu Azorskih otokov nov otok. Nekega dne je stal ob vznožju tega vulkana. Ta je kar naprej bruhal lavo in se čedalje bolj dvigal nad morsko gladino. Želeč čim bolje posneti erupcije, je Tazieff krenil proti robu žrela. Izkoristil je kratek premor med dvema erupcijama. Ko pa je bil že čisto blizu roba je zavohal v zraku nekaj sladkobnega. Ali bo »Lunik II", naslednja »Vzpel sem se na mnogo bruha- sovjetska kozmična raketa, do-jočih vulkanov,« pravi Tazieff, sesel Mesec, ki ga je »Lunik I« »toda nikoli nisem zaduhal kaj takega.« Tazieffu se je zdelo, kakor da železen obroč neusmiljeno stiska njegovo glavo. Začel je izgubljati zavest. Nekakšna ohromelost se ga je lotila. Nagon samoohranistve mu je velel, naj se plazi po zemlji, da bi prišel proč od vulkana. Ko se je zdramil iz nezavesti je bil rešen, zakaj okrog njega ni več tako močno zaudarjalo po plinu. SAKURO JIMA Septembra 1956 je Tazieff skupaj s prijateljem skušal filmati znameniti japonski vulkan Sa-kuro Jima. "TAKOLE JE TREBA*; PRAVI RAČJA MAMA IN nazorno POKAŽ.E. VENDAR NI TAKO LAHKO MLADIČI SE VNETO VADIJO. SPRVA SO SEVEDA NERODNI 'N SMEŽ>NI. 11*5 Distr.baied bv Ktng Fentures Synrtlcat» Kje zgraditi SELENOPOLIS? Bo levkemija premagana? Po jugoslovanskih atomistih se zdaj obeta zdravje mali Danielli Pred dvema mesecema je k dr. Mathču pripeljala neka mati trinajstletno dekletce, Danielle V. Dr. Mathč je ugotovil levkemijo ta po pregledu rekel materi, da bo njena hčerka živela največ še leto dni. Hkrati je materi predlagal, naj Danielle zaupa njemu ta njegovim sodelavcem, ki da bodo na njej napravili poizkus. Ce se bo poskus posrečil, bo dekle ostalo živo, je rekel znameniti znanstvenik, če pa ne, zanjo tako ni rešitve. Mati je privolila. Dr. Mathč in njegovi sodelavci so storili tole: malo Daniello so okužili z radioaktivnostjo. Tako se je dekle znašlo v istem položaju kot jugoslovanski atomisti, ki so bili v smrtni nevarnosti. Takoj nato so zdravniki dekletu vzbrizgali kostni mozeg, ki prinaša okuženim z radioaktivnostjo zdravje. Zgodilo se je nekaj, česar Delfini in odmev Delfin zanesljivo sliši šum, ki ga napravi pol žličke vode, če pade iz višine dveh metrov na mirno morje, trdi dr. Kellogg, profesor za eksperimentalno fiziologijo na floridski univerzi. Ugotovil je, da imajo delfini tudi posebne »naprave- za prestrezanje zvoka. Ti organi delujejo podobno kot radar in že oo nekaj minutah odkrijejo predmete, ki neslišno pridejo v vodo. ® Pariški inštitut -»Curie■», v katerem so nedavno ozdravili • jugoslovanske atomiste, žrtve atomskega sevanja, je spet v • središču pozornosti. Dr. Mathč in prof. Jean Bernard, katerima se je prvima na svetu posrečilo ozdraviti ljudi, oku- • žene s smrtnosno radioaktivnostjo, skušata zdaj premagati • neozdravljivo bolezen — levkemijo. se je le malokdo nadejal. Prvikrat v zgodovini medicine se je zdravstveno stanje levkemičnega bolnika znatno izboljšalo. Dekle se zdaj že dobro počuti. Vendar dr. Mathe sodi, da je treba počakati še dva do tri mesece, preden bo možno izreči dokončno sodbo o uspehu tega posega. Na poti v Selenopolis bo treba tudi kaj prigrizniti in popiti. — Na sliki: kandidat za vesoljskega pilota zgrešil za okrog 7000 km? Morda bo prva raketa res kmalu pristala na Mesecu. Skratka, to potovanje je zdaj samo še vprašanje časa. | Toda kakšne so — mimo ne-j dvomne turistične privlačnosti potovanja na Mesec — še predno-j sti takšnega potovanja? Strokov-' njaki odgovarjajo: na Mesecu bi »Francoski časniki poročajo se splačalo kopati rude. In ruda-vsak dan na prvih straneh o riti na sosedi Zemlje bi bilo ve-zdravstvenem stanju male Daniel- j liko laže kot na Zemlji, le. Angleški znanstveniki so že | Delo na Luni bi bilo lažje čestitali slavnemu dr. Mathču. Ce predvsem zato, ker je Mesečeva se bo dekletu zdravje izboljšalo težnost okrog šestkrat manjša od tudi v prihodnjem mesecu, je zemeljske. Tako bi si ljudje lahko upanje, da bo levkemija morda podajali po petdeset in več kilo-dokončno premagana. gramov težke tovore. Atlet, ki na Zemlji preskoči, denimo, 160 cm, bi na Luni skočil deset metrov visoko — seveda v vesoljski obleki. Toda bivanje na Mesecu bi bilo tudi nevarno spričo plinov, ki se zbirajo v nižinah, zakaj na j sosedi Zemlje ni atmosfere in vetrov, ki bi te pline razgnali. Toda zato na Luni tudi ni prahu. Prvo mesto na Mesecu (ali vsaj naselje) bi se dalo — po mnenju nekaterih — najlaže postaviti na širnem Oceanu burje ali na Plodnem morju. Amerikanci sodijo, da bi bil za prvo naselje najprimernejši tako imenovani krater Tiho na Mesečevem tečaju. Ker pa se okrog njega dvigajo ostro vrhe gore, bi bil dostop do tega naselja povezan z • nevarnostmi. Razen j tega so nedavno tudi opazili, da bruha bližnji vulkan Alfonsinus. Selenopolis bi večinoma zgradili v globini najmanj 30 metrov, da bi bil tako zavarovan pred temperaturnimi razlikami, ki so na Mesecu zelo velike — od plus 100 do minus 80 stopinj Celzija. Mesec nam kaže zmeraj samo eno svojo stran. Kaj je na drugi strani, je možno samo ugibati. Nekateri znanstveniki sodijo, da je Mesec zaradi zemeljske težnosti, ki je vplivala na eno izmed njegovih polovic, po obliki podoben jajcu. Ljudje bodo lahko spoznali drugo poloblo Lune bodisi tedaj, ko bodo sami prišli tja ali ko bodo prejeli fotografske posnetke z umetnega nebesnega telesa, krožečega okoli nje. Ko pa govore o izgradnji Se-lenopolisa, človeškega naselja na Mesecu, znanstveniki hkrati po- udarjajo, da je treba predvsem Mesec od blizu natanko raziskati in proučiti, kar se bo bržkone zgodilo v naslednjih nekaj letih. Tatvina diamantov v Miamiju Na plaži v Miamiju je nekdo ukradel vrsto raznih draguljev, vrednih skupno 400:000 dolarjev. Spretnega tatu išče dvajset agentov FBI, diamanti pa so bili last Leona Griinbauma, lastnika izposojevalnice avtomobilov. Ker tat ni vzel vseh, marveč le najlepše, sodijo, da se izvrstno spozna n* vrednost draguljev. Najdražji med njimi je bil vreden 180.000 dolarjev. Švedski dreser psov Lund je psico Baro opremil z radijskim sprejemnikom. Bara izpolnjuje njegftve ukaze, ki jih izgovarja gospodar, oddaljen od nje nekaj kilometrov. Radijski sprejemnik v majhnem telečnjaku je težak 1 in pol kg. Ko Bara izpolni ukaz, zalaja v mikrofon SODOBNA PASJA DRESURA imiimNimiaiiiiiiBiiiuinmiiniimanuininiiiuiiiiiiiiiiiiiiinij Cikaška policija lovk avtomobiliste, ki prekršijo dovoljeno hitrost, z radarjem, ki je montira«1 v prtljažniku policijskega avto* mobila Galebi pijejo morsko vodo Naravoslovci so dolgo dvomi'* o trditvah pomorščakov, da galeb* in kormorani pijejo morsko vodo Danski naravoslovec Nielsen 3® napravil vrsto poskusov: v klet' kah zaprtim galebom je daj®1 morsko vodo. Pili so jo, naravoslovec pa je ugotovil, da imajo ptiči v glavah posebne žleze, ki 'J treh urah izločijo iz telesa deve* desetin odvečne soli. Aparat za diagnozo želodčnih bolezni Ugotavljanje želodčnih bole' zni je težavno delo za zdravnike in boleče za pacienta. Zlasti teŽk® je ugotoviti kislino v želodcu. * ta namen so v Heidelbergu i*' delali aparat za naglo določanje množine in stopnje kislosti želodčnega soka. Bolnikom poslej ne b® več treba požirati gumijasti® sond. Potapljači na sevemetf tečaju Prvikrat v zgodovini potapM8' štva so strokovnjaki s sovjetske postaje »Severni tečaj - 6- Pr°' drli v vodne globine v osrednje«® delu polarnega morja. Pri tem 5° potapljači uporabili posebne obl^ ke, tako imenovane hidrokofflb*' nezone in nove kisikove naprave^ To delo je bilo opravljeno ob temperaturi zraka minus 40 stopil in temperaturi vode plus 1,8 stcr pinje. Potapljači so pod ledom pravili nekaj fotografskih posne" kov in si ogledali pod vodo seg®' jočo ledeno skorjo, pri čemer s. opazili, da ledene gore rastejo ® zgoraj navzdol.