GLASILO slovenske NARODNE podporne jednote
LETO—YEAR XV. gjU? t^-SCt-^rr ttTjŠJŽJŠŽČ?"ŠŠ CWeMt». is, iMrtek. 23. DO«mbr. (Nor. 23), 1922.	STZV.-NUMBER I7S.
kako naj se ooto-cljo 2ivljenski
GOTOVO JB TEBBA NAJPEVO DOLOČITI ŽIVLJENSKO STOPNICO AU MEZDO.
In tako dok) ni igrate!
, Waahington, D. 0. — Zastopniki rudarjev Ellis Sesrless, John M oo rs in Thomss Kennedy priporočajo svetni premogovniški komisiji, da iene doženejo, kako visoki so življenski stroški sa ru darjevo družino.
Ta zahteva se nshaja v drugem memorandumu, katerega eo izro čili rudarji dne 18. novembra pre mogovniški komisiji, ki krije su gestije zs stsndariziranje rudni kov ns podlagi njih ekonomske kapacitete, in druga rszna vprs šanja.
Rudarski komitej pravi v tem ozira:
Ka kakšen način naj ta komi sija etandarizira življeneke stro ške, sko ne etandarizira ravno ob istem času življenske etopnice el mere za rudarje f Za etrokovnje ke je lahko pripraviti proračun, ki pokazuje množino živeža, obleko itd., sploh kar je potrebno, da živi družina, ki šteje gotovo število členov, udobno in zado-voljno, smpsk mogoče ja stsnds-rizirati troške takega bičeja. Moke, ki se v enem krsju prodsja po dolarju, stsns v drugem $1.35 itd.
, Komitej povdarje, da je zelo važno, da se doženejo življensk troski za rudarsko družino, tods nastavijo naj se žene, ki nej doženejo te troške. Te žene naj obiščejo direktno rudsrje in njih žene in nej od njih dobe podstke,
Merico City, 22. nov. Mehiška vlada je pričela stopati na prste gihanju fašistov v tej deže li Vladni organ "Mundo" piše da ee mehiški fašisti izključno derikalei in desna roka propada oče katoliške hiererhije v Mehi d. Za fašiati stoji duhovništvo, ki ims sa svoj cilj ne le nasilno uničenje radikslnih delavskih orga nizacij, temveč tudi strmoglsv jenje sedanje vlsdc. Včeraj so imeli fašisti sborovsnje v Jelapi sa zaprtimi durmi. Njih vodja je poslanec Cedran. V Vera Cruzu ee je tudi pojavilo fešietovako gibanje. Beti ee je prelivanja krvi, ako vlsds hitro ne stopi ymes in ne potlači sgsgarjev.
a« ■pulal isto al »aetege »eevlšeš hfh
nas, A*t Osi. S, 1017, mmtk.rimmi aa Jaaa 14, IS10.
OBREGONOVA VLADA KA STOK PBOfl FAŠMTOM
govehnor pmikeh se se!
01zeljere podpore.
DOKAZATI BO MORAL, DA JB P O OST JI KUKLUKSKLANA NEVARNO LASTNINI
Za sedaj mu hoda izrekli svojo simpatija.

predsednik zagovarja
APELIRAL JI OS1BHO NA 0-BE ZBORNICI KA SKUPNI SSJL
Subvenčno predlogo je priporočal v interesu varčevanja.
ko rudarji faktično žive, kaj jedo in keko ee oblačijo. Prepričale se bodo lehko, ako rudarjevi otroci redno zahajajo v šolo, ali če morajo izostati iz šole, ker nI-majo obleke, čevljev, knjig in drugih potrebščin ea obiekovanje šole. Rudarjeva žena se bo prev rsds razgovarjals z drugo ženo o tekih rečeh, tods zelo previdne bo v odgovorih, ako jo bo tuj m°* izprsševal o takih stvsreh.
To so tisti važni fsktorji sa ru dsrje, o ksterih želi rudarski komitej, da se doženejo do dns.
Washlngton, D. 0. — Predsednik Harding je adresirsl obe zbor-nioi ne skupni eejl v zbornični dvorani. Dcjel je, da se mornaric žka politika ns opira le na Isst no domeno, ns ksr je dodal, da drugi msritimni narodi popolno ms soglašajo s obstrukeijo proti trgovski mornarici v Ameriki.
Menil je, da je žalostno, ako bi bilo tako važno vpražanjo odvisno od . geograflčne obstrukeije. Vlada je dala pomoč za zgradbo dobrih cest, torej je psmetno, a ko skrbi tudi za pota na morju. ,. ,	Povedal je, da je treba isbriss
vijenske sire-, ^ 4a#alm >repri5aj0, ka-
STRAŠNA TRAGEDIJA.
Kiohmond, Ind. — 30-letni Ro ssrio Fierro, železnižki delavec na progi, je zadavil svojo ženo in svojo 9-letno hčerko. Na to je od šel na železniško progo in je od dal etrel na 57-letnega železniškega preddelavca William Hender aona. Prvi strel jo renil Hender sons, da je padel na tla. Pierro je pristopil k njemu in ga ustre lil. Delavci eo hoteli pomegeti preddelavcu, toda Pierro je pri čel streljati nanje in je ranil dva Policija je odšla na Fierrov dom, da ga prime, a je odkrilo da je Fierro zedevll evojo Ženo in hčer. Zdej ga iščejo pstruljs. Kaj je vzrok tragediji, ni znano oblastim.
WASHINOTON JI POSTAL PRAVO MBETEOPOU-TANSKO MESTO.
Waehington, D. 0. — Po poli rajnki štetistiki je Weshington zdaj pravo metropolitanako me sto, kajti zaradi pijanoatl je bi lo eretirenlh več oeeb kot sarad prehitre vožnje s avtomobilom V tednu, ki je končal a IS. novembrom, je bilo aretiranih 1,294 neb. Od teh je bilo eretireaih za radi prehitre vožnje 159, zeradi pijanosti pe 193.
Ia to ee je zgodile v čeeo pro-hihieije in v glavnem mestu.
NASPEOTNIKI KUKLUKSA OBSOJENI
Hot Springs, Ark — Hribovci Trsvi. Goaroa, Alvia Beldsrin in Tbomaa Tailey so bili obsojeni dosmrtna ječo. Priznali aa, da "treljeli na n s padalec v zasedi ia eaega ubili, o katerih sa sodili da ao kaklttkaovei. Ubit je bd neki Jeff Ilovrell.
larjev na leto, ki nastane veako leto zaradi uprave in vzdrževanja ladij, ki so bile zgrsjene v vojnem času.
Govoril je, da je opozicija proti zubvenčni predlogi v njegovi laetni stranki. Naglašal je, da so tri pota odprta, ki se nenašajo ns trgovsko mornsrieo: konstruktiv-ns, obstruktivna in destruktivns pot. On js sa konstruktivno pot.
Dotaknil se je tudi rszmcr, v ksterih delajo ameriški mornerji na ameriških trgovskih ladijsh. Pri tem je omenil, da je kongree e postavami sboljšal delavne razmere za mornarje na ameriških ladijah*in da njega veaeli, da ze je to zgodilo. Pripomnil je, ako kongres določi delsvne rssmere na ladijah, da je pravično, da vla-da pomaga vzdržati trgovzko mornarico.
Navduženja ni bilo med kon grešniki in senatorji, ko je pred-aednik govoril Plosksll so mu dva ali trikrat. Ko je končel svoj govor, se nasprotniki subvenčne predloge niso udeležili odobrava nje in plosksnja.
Zbornični odsek zs trgovsko mornsrieo in ribištvo je Še v te ku dneve priporočil revidirano eubvenčno predlogo. Menjšina i-me do eobote čes, da poda svoje poročilo.	'
Kongresnih Campbell iz Kanss sa, ki je podlegel v sednji volilni kampenji, je predlagal, da stopi pri rezprsvl o subvsnčni predlo-gi isredni perlamenterai red v ve ljavo. Po tem pravilu bi pričela splošna debata o predlogi v četr tek in oe nadaljuje v soboto. A-mendmenti se bodo lahko etavilt v pondeljek, torek ln sredo pri bodnjega tedna, ko bo govorni Šhi čas oaMjen na pet minut.
Waahington, D. 0. (Federated
Press). — V Wasbingtonu sodijo, da ne bodo uslišsli governer Par-kerjevegs spela, da se potlači Ku kluksklen v Louisiani, dokler go verner ne doksše, ds je pošetje Kukluksklsns neverno leetnlnl.
Preganjanje nepopulerni! manjšin, ubijanje dršavljanov, ki nimajo prijateljev in usurpiranje sodnijske moči po Kukluksklanu niso stvsri, ki bi vsnemirjele se-denjo sdministraeijo ali tak vplivale nsnjo, da odredi četa pokrajine, v katerih pašujejo ka-kluksovci. Teke nevedne isgrede so vprisorili privstni velebiznlški intereei pod plaščem patrljoti skorsj v vsaki industrijski d vi, ne ds bi bili zaradi tega prejeli ukor iz \Veshingtona.
Tukaj se spominjajo, da je jus-tični department vdrl v dršavo Michigan, da je polovll komuni ste, ki so se udeležili tejaega ta bori&čnega sborovsnje v šumi, a U ravno ista svezna agencija ni dvignila prsta, da potlači dolgo rsjdo umorov, ugrsbljenj In pa-žigov, ki so jih kukluksovei izvršili v dvejset držsvah in skoraj pred mejo Washingtona.
V principu mora e<lmlnietraai-ja simpatizirati z governerjem Psrkerjcm, toda odreditev vojaških čet sli izdajanje eodnijsklh prepovedi naj bo Že za katera stvsr hoče, ako ne gre sa obrambo privatne leetnlne, Id se ne Izvrši v naglioi. Waahingtonaka moralna podpora govornerju PSr-kerju je bila že povedana V sosedah mornariškega tajnika Dpn-byjs, ko je rekel t
"Vssk tsjni red, pa naj bodo njegove tsjnostl še Uko nedolžne, ki vdira v politiko in ekuša doseči kontrolo nad usodo nals vlsde, zasluži ugovor. Pravioo 1-mam, da povem svojemu aoaedu, ksj verujem ln prsvieo Imam, ds gs spreobrnem mirnim potom, nimam pa pravice gs ponižati ali [poškodovati, ako on ostene pri evojem prepričanju."
Lesvenworth, Ksns. — Ricar do Floree Msgon, snani mehiški revolucionar, je umrl 21. novem bra za jetiko v tukajšnji zvezni kasnilnici. Obsojen je bil leta 1918. aa 20 let sapors zaradi krŠe-vojnih sskonov. Zadnjo Čase mehiški delavci in ameriški pri-ji političnih jetnikov apeli-na Herdinge, naj izpusti Ms-i, ki itak ne bo več dolgo Ži-L ln kljub temu, da je Msgon umirsl, ni botsl Harding ušli-1 prošnje. Bil je torej usmrčen. i bolezen si je nakopal v za ih. — Kicardo Florea Magon sodeloval v mehiških revoluci-proti Diaau in lluortl. Zs Carranse je bil izgneu in je ssvetja v Kaliforniji« to našel je nove preganjelce in čno smrt. Umrl je mučenik ss ideje.
anglija poskusa 00-minirati konferenco.
Mussolini aahteva javno konfo renoo ln navzočnost ruskih delegatov; Poinoaro In Our-aon sta jasna.
hovii vlada je 2e i f obsojena na padec.
nemški kabinet ima v opoai olji no lo aooializte, marveč tadi skrajno naoionaliato.
BOJ Z LOSOM NA JBEBKU.
Uno Park, Ontarto. — Dave Duke, znan rudoiskslec, je tsbo-ril s svojimi tovariši, ki so mu po-msgsli isksti rudo, ob jezeru. Na-hajel ee je s svojim čolnom na jezeru in ko je privezlal okoli male-ga polotoke, je videl dva losa v hudem boju. Posnsl je loeov krik, da vidi, kako bo učinkoval nanju. Takoj je prenehal boj. Eden losov je odšel ns suho, drugi ss je pa obrnil v emeri, is hsters je prišel krik. Zegledal je mali čoln in ee obrnil proti njemu. Duke je odveslsl takoj proti globoki vodi, a los zs njim, ki se mu je bli-žsl z veliko hitrico. Ko ae mu j* los približal, da gs nspsde, jo Duke hitro sasuksl Čoln, prijel je loes ss dolgo dlako na hrbtu tn mu porinil psrkrat velik nož v hrbet. Prerezel mu je hrbtenleo ln gs ubil. Ns to ga je potegnil ne suho. Priklical je svoje toveriže, hi eo mu pomagsll sprsvlti meso v tsboriščs.
IZGREDI V SEVERNI NEMČIJI
i Berlin, 22. nov^-Cunova "pod jetniška" vlada bo menda živela le toliko čaaa, dokler se no poke la parlementu. Njen konec pride ndjbrž še danes.
Viljem Cuno, perobrodnl mag nst, je naletel na opozicijo ne le pH socialistih in komunistih, k imajo približno 200 glasov i zbornici, marveč tudi pri skrsjnlh desničarjih, nacionalistih in mo narMstih, ki imajo 80 poslancev Ti so pokasali včere j, da ne bodo ptntptrettvuna. *
Delavci, ki ao Isjavili po svojih predstavnikih v socialistični par lamentsrai skupini, da nočejo imeti nobenega oprevka s kspita-listom Cunom, smstrejo novo vla do sa veliko nadlogo nemške re publike in nevarnost za delevstvo kajti industrijski ksjzer liugo Htinnes, ki bo kontroliral to visdo bi rad sa vssko ccno odpravi osemurni delevnik.
Dejetvo, da je Cuno Izbrel dr |Fr. Sthemerja ministrom za zuna nje etvsri, je še bolj rezkačilo ao elaliete. Dr. Sthemer je tudi ke pitalist in psrobrodni msgnst,
Berlin; 22. nov. — Včeraj so is bruhnili veliki draginjski izgred v DraŽdanih, kjer se ponsvijsjo sporgdične demonstracije že o< eobote. Policija jo z golimi ssbljs ml napsdls demonstrante in rsn la dve osebi. Več inosemskih ko munistov je bilo sretlrenih) ob toženi eo, da eo vodili izgrede.
V	Breuuschweigu so tudi as miri. Močni policijski oddelki pa truljirajo ulice.
V	Berlinu etavkojo vozniki pre moga
'NOV ŠKANDAL6EK V DRUŽB VIŠJIM ŠTIRI STO.
TURKI TUDI ZAHTEVAJO ODPETO ZBOROVANJE.
liaueann«, Švica, 22. nov. — Po ro*a se, da je v "veliki trojici" nastalo nesoglasje. Mussolini, faŽi stovski poglsvsr Italijo, ki je po svoji nsturi vedno v oposiciji, se j e zameril Poineareju iu Curaonu. ' 'ako ae jo zameril, da je Poincare sinoči odpotovsl v Pariz, Curzon ps noče več govoriti s Mussolini , em.
Afušsolini je včeraj dejal v in tervjuvu, ds italijanska delege olja podpira sahtevo Turkov, ds mora bit mirovna konferenca javna in da delegatje Rusije pri sostvujejo sejam g enskimi pravi csmi kakor zastopniki drugih držav. Intervju je odkril, da je ined zavezniki veliko neaogleaje. Francija in Anglija bi radi držal ruske- boljše vike proč od konference kolikor je mogoče in dovolili bi jim le toliko, da poelušajn razprave o Aardanelskem vpraša itju. MusNolint je pa naaprotnega mnenja.
"Rusije ne moremo preeroti," rekel v intervjuvu. "ltusija še 'redno eksistlra in vss ljudstva ob i^rnem morju imsjo prsvieo odlo čevati o svojem iahodišču do Mre dozemskega morja,"
Mussolini je delje dejal, da Ita ijs nI le sklenila, dali ae udeleži utilitaristične akcije proti Turkom alučaju, da Turčija odkloni mi rovne pogoje. Musaolinl ao od pelje v dveh dneh v Rim ln upa, da ae vse dobrp UteČO.
pride	^ruoKSBBK^
Loža no. Na Čelu delegacijo bo Cičerin. Švicarske oblasti so že pripravile stanovanje Kueom v lotelu Savojr, kjer bodo imeli deset sob.
Včersj sts se vršili dvo eejl kon
RAMSAT MAODONALD JS •
VODJA DELAVSKE OPO-ZIOIJE V BRITSKI ZBORNICI.
.	s
London, 92. nov. — Remsajr M ec Don s Id je bil včeraj iavoljen voditeljem deleveko opozicije v angleškem parlementu. Dobil ja SI glssov, 6lynes pa 56. MscDo-nsld je socialist in vsliko radi* kslnejši kot Clynee. — Bonsr Law o vedno noče eprejeti deputaoije brezposelnih deleveev, Za danea eo bile sklloane nove demonetra-cije pred zbornico in povebljenih je okrog 100,000 brczpoeleeev. Vlada je pripravila policijeko lordono.
ruska revolucija ne •00 izpaha.—lehir.
Na velikem shodu ▼ Moakvi jo dejal, da Euaija obdrži vee, kar jo pridobila s revoluotjo.
SVARIL JE KOMUNISTI PRED UTOPIJAMI.
Moskva, 98. nov. — Sovjetska volitve v Moskvi so bilo otvorjeno v pondeljek a velikim javnim shodom v opernem gledsllšču, na kstsrem je govoril tudi predsednik ljudskega sveta Lonln. To jo bil prvi javni shod, na hatsrem »c je l*nin pokazal, odkar je oadra-vel. Prej jo govoril štirikrat, ali vselej pred odborniki ia delegati.
Okrog 5000 oseb je napolnilo veliko gledališče. Lenin jo Imel silne ovsoije, ki ao imelo narav* nost israa oboževati Ja. Minuto sa minuto js trajalo ploskanje in vzkliksnje. Komaj oo jo aplavs malo polegel, pa je sopet kdo ga* vpil g mogočnim booomi "Šival odrešenih Rusije I" — in bučanJo eo je ponovilo, "šival saščitulk
konea ae kraja. Končno jo orho* stra saigrala mednarodno himno n vse občinstvo jo pelo s največ-iui navdušenjem. Lenin jo naatopil avoš in čil kakor prejtnja lota, ko je bil popol-fercnce. "Kolikor se jo isvedelo, oo noriia adrav. Njegov glas je Ml
BROSS LLOTD V JMČt
Joliet, 111. — Wllllam Lloyd, miljoner komunist, se jo v torek svečer eam pripeljel v avo jem avtomobilu v tukajšnjo dr-žavno ječo, medtem ko eo ge tektivi iskali po Ch.cegu. Njega-vi odvetniki saaikajo veet, da bo Moj A prodi govermorja sa pomi loMeaje. Llord je dejal, da ne sahtevo saaa nihakih pred pre viet pomiloššeni morejo biti val ali pe noben. Z njim vred je bile obeo-jenih ¥ saper le 17 dragih koma« niatov, Id ae bili obtožeai ' a svojo propagande kršili državni protieindikaliotitel '
iS SKEAJNBOA SEVERJA NA
EAJ DOMOV.
~ 33 letni Ar-lehie Brighton je pred sedemnajst [leti odšel s drugimi ruderji v Yu kon. Tem eo ga tovariši zapustili •od Indijsnci. Hedemnsjst let je preživel v tek divjinsb in sdsj ee je po mnogih izkašnjab zopet vrnil domov. Dokler je bival awd Indijanci, je živel življeaje pri mitivnege človeka.
POVIŠANJE PLAOE SA U-gLUtSENCE V KON-SULAENI SLUZEL
D. O. — Trgovska sbomica priporoča, da ee Roger sove predloge eprejoM. Id dološa le urednikom v lierni In diplomatičai slu t bi.
New Tork, N. T. - Miljoner ka Marion B. Krem Htepbens, k ee aakaja že v Elisebetini staro eti, je evoječesno poročils Ans g|SSU'Aiidrejevičs Vonsijatskegs mladsga rusksgs beguna. Tskoj po poroki se je raznese! glas, ds js mladi Rus, ki js bil z V rsn glom v južni Rusiji, poročil neko blsdo Rusinjo ns Krimu, preden je prišel v Ameriko.
Ceenlki So tskoj nazneniii, de bodo rusks cerkvene oblasti preiskale, ako je poroka , vetje vos. Zdsj sopet porečejo, da eo ruske ortodoksae oblestl preisksle stvar ia is javile, de je Vonsistskij po-ročil v letu 1920 gdš. Ljubovo Movronstojevo. Ta poroka ja bila izvršene, da se mlada Rusinja obvaruje pred pregenjsnjl. Tsks poroka pa po mnenju cerkvenih očetov, ki oo prvi raztrobili v svet, da ae v aovjoteld Rusiji naoijoae-Ustreli iene, ni veljovno.
Zdej bo Veneiatekij pod vzel ko-roke 4e eo poroka s mlado Rusinjo na Krima proglasi sa navs-I javno. Ako bi mlade Kualnjo I-ma»a par miljon^kov. bi atver ae šla prav gladho, eaj tako gladko ne, kot ai doarišlje VonaiaUkij.
bile ns predpoldanski ssjl imeno vane tri komisije i prva ss politične in vojsšks ssdeve, druga sa
finančne in ekonomske, tretja pa za kspitulscijs. Richard Wssh burn Child, ameriški poalanik i Italiji, ki j« uradni opaaovaloc Združenih držav na konferenoi, je razložil stsližče Amerike nsprstn konferenci.
Zaveznižka trojica je Ukoj na prvi seji pokezala, da hoče gospo ilnriU ns konferenci. Poincers in Mussolini nista bila nsvzočs, ksr nista ursdns delegsta. Francijo sestopa poslanik Uarrere, Italijo senstor Osrroni in Anglijo suns nji minister lord Curson. ■CurzoNi je prodlsgsl, da ae vaa važne politična, vojaška in terito rislns vprašanja prepuste enemu ssmemo odseku sli komisiji ln po tem je dosegsl, da je bil on isvo Ijen predsednikom ts komisije Turki so proteetireli ln zehtevell, de se glevna vprsšsnja poverijo več odsekom, v katerih bi tudi on imeli predsedniško mesto, Za stoti j. Kntcntni psrnl vsljsr ja po tlečil njih protest in oetelo je pr Cursonovem predlogu.
lsmet psšs je dalje sebteval, da ss predsedništvo sej menja me< načelniki reznlh delegacij. Zopet nič. Predsedovala bo le "velike trojica", vsak dan drugi, lsmet je nato sshtevsl, da naj Turki debe iz pri jasnost i saj eno predsedništvo odseke. Nil. Hemo trije od seki so in tudi tu bo predsedovale le velika trojica.
Prve zahteva turške dclsgeelj* je biU, da je konference javne "Mi »mo pri volji povebitl repor ter je k vsem našim razpravam,' je Irjevil Izmet paše. Njegove zahteve je bile ssvršens pod pre tv*r/>, ds je bil poslovni red le sprejet ln poslovnik določa, da morejo delegatje molčati a ras pravsh in sklspib na sejsh. Od bor, seatojal is treh predetevnikov Anglije, Kreaeije ia Italije, bo pe dnevno porošel javnosti to, kar ss mu U «W« vredno pr;ročsti
lsmet peša je neto proteetlre pesti priaetnaatt "trHj.h strenk" "Tar^ije je lukaj. da eklepa mi'
(Dalja na 3. strani.)
Čist ia močsn. Bil jo sslo dobro voljo in svoj govor jo solil a do* vtlpi in večkrat n jo naemajal in sbudil splošni smeh v gledališču« Ablečen je bil prlproeto, bolj slabo hot po navadi.
Govoril js o novi gospodarski politiki v Rusiji, ki js adaj prodnat vaakega njegovega govora v svnosti. Kritiairal je aapadno država, ki že vedno bojkotirajo Ilueijo. Svaril jo komuniate, da ns smejo aagaaltl v utopije, Komuni* sem ima tudi avojs msje, sa kata* rimi so utopijs. Rusija Še ni prekoračila teh mej, toda utopije eo ua vidiku, pred vre trni.
"Po poldrugem letu nale novo goepodarsks politike, ko emo ss umsknill v državni kapitalisem, Še vedno bojkotirani od no* koterih vlsd, toda ml mielimo na »usinsse in dali bomo tako ugodne pogoje, da bodo kapltalieti prisiljeni sprsjeti naše konesslje," je rekel Lenin.
Dalje jo rekel, da Leslio Urqu-hsrtova koncesije je bila odklo* njena is političnih virov. Urqu-hartova Anglo azijataka korpora* sija je podpirela bele armade ln vodila givilno vojno a Rusijo. Vprašanje pe še ni končano, dali bo U koncesija ošivljena ali ne. Nekatere vlade občujejo a Hovjet* sko Rusijo Is strahu.
Trikrat je ponovil te bceadei "Nikdar ne izdem« rusks revolu* olje! Duržoosijs ns dobi nikdsr vsč aszsj tega, ksr js rusko ljudstvo pridobilo a revolucijo."
Ko je omenil okupacijo Vladi* vostoka in pridružanje vzhodno, sibirsko republiko k Sovjetski Rusiji ,je zopet ss grmel epievs v gledališča.
"Jeponeks sa je umaknila prod nemi, ne le pred nešo rdečo ortaa-do, tem vsč pred javnim mosnjem. Rusija ja fornlrala te medne rod* ao mnenje, In te je že doetl."
Chieago In okelieai V petek In gorkej'0, Južnosapadnl vetrovi. Temperatura v zedajih 24 areb aajvilje 41, nejnilje J9. Kol naa izide ob $ 40, zaide oh 4(24.

T
PROSVETA
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA,
prosveta
fli ^fp ^ SLOVI
UMmtldjff
M^fr^J^s Oim
ss m iiilua.
TKOSVETA" j
- T HE 'K RUfiKTINM IMT"
rt . _ _j	««	» M - .i---« M.ii Jt.
B A4r>rty<>n nui Ml
fct.rmrrfgsf
Ctiltai«) 'ud^MidtTl d«

trustovci Se nc obcutuo deflatacue.
Zs poljsko produkta so že zdavnaj znižaH cone, ka-dar zapusle farme in jih prepeljejo v skladišča mešetar-jev in prekupčevalcev ali pa ns javne tife, kjer pobirajo smetano takozvani komisijonski trgovci ali komlsijonarji. Tudi za delavce je že zdavnej prišla deflatacija za njih delavno moč. Znižali so jim mezde, podaljšali delavnik, in kjer je šlo, so razbili tudi delavsko organisadjo.
Za trustovce pa ie ni prišel čas deflstscije. To se je zgodilo menda zaradi tegs, kar sa morajo delavef in farmarji menda veliko preje vrniti v normalne čase — v čase — v katerih ne dobe ničeaar za svoje produkte In svojo delavno moč. Za trustovce in finančnike in rasno profi-tarje pa veljajo menda še vojni čarf, seveda samo v pogledu njih dobička.
Kadar se delavci organizirajo v trustovskem podjetju in zahtevajo povišanje mezde in skrajšanje delav-
trustovci ako
al tudi delavcem da ko-
nika in priznanje delavske organizacije, prav zanesljivo zastokajo, da mora trust bi prizna delavske zahteve.
Tako kot so delali drugi trusti, tako je fegalniški trust Jokal in stokal jsf da ne m sboljšati njih mizerne mezde; ker je tako ul maj vegetira.
Oficljelno je ta trust poznan pod imenom American Smelting and Refininp kompanija. Njen predaednik Simon Guggeheim zdaj oglaša, da ima trust na prodaj za 17,500,000 obveznic, ki bodo noeile po pet in pol od sto obresti. Da se ljudem ni treba bati, da Izgube svoj denar, ako kupijo obveznice tega trusia, so podali tudi zelo zanimive informacije, ki govpre, da trust ni tak berač, kot stoka, kadar js treba kaj delavcem prlboljftatll
V teku zadnjih deset let in pol je družba odračunila, da se je vrednost njenega imetka, to je tovarn, strojev in drugih naprav, znižala za $87,889.82, ker se je obrabila pri proizvodnji. AH poleg tega je pa trust v tem času Izplačal na dividendah $77,259,244.85 v gotovini.
To seveda ne pokazuje, da je trust ubožen, ampak govori, da procvita In da se delničsrjsm, ki lastujejo ta trust in imajo glavno besedo v njegovem ravnateljstvu, ni-treba bati, da primejo za beraško palico. 7
Drugi trustovci se nahajajo v ravno tako dobrem po* ložaju. Vojna je fte zdavnej minila, a kompanije, Id i*» delujejo smodnik In razstrelivo, se nahajajo v tako ugodnem finančnem stanju kot v vojnem času.
Hercules Powder kompanija je ravnokar naznanila 100-odstotno dividendo!
Oljni knezi bodo še nadalje prebivali v svojih palačah. Najmanjša nevarnost ne postoji, da jih mogoče za-rubijo zaradi njih dolgov, sli ds bodo njih palače prodane na javni dražbi
Iz Philadelphlje poročajo, da pennsylvanaka Gulf Oil korporacija ponuja na prodaj sa 185,000,000 obves-nic, ki bodo nosile po pet od sto v zlatu. Da oglae vleče, pravi, da korporacija ni imela skozi zadnjih pet let in pol pred junijem 1922 nikdar na leto manj kot devet mi-Ijonov dolarjev proflta po odbitku vseh davkov, stroškov In razvrednostovanja.
Dalje pravi, da je bil profit v prvih šest mesecih sedanjega leta večji kot celoletni dobiček leta 1921.
Vsa taka in podobna poročila govore jasno kot beli dan, da za truste še ni prišel dsn deflstscije, pa tudi v normalnost se ne vračajo, kajti njih dobički so še nenormalni. Sploh stvar isgleds tako, da aa truste poetoje toliko bolj nenormalni časi, kolikor bolj sa delavci in farmarji bližajo normalnim časom. Z drugimi beeedam! se da tudi povedati na ta način, da so dohodki trustov toliko večji, kolikor manj dobe farmarji aa poljske produkte in koli-kor nižjo mezdo prejemajo delavci in kolikor daljši je njih delavni čas.
še toliko denarja, da zgradi osemdeset milj dolgo želez-nico za prpvažanje lesa in veliko žago.
Kako se naj delavec, ki bi rad poetal miljonar, loti takega podjetja, je seveda uganka, katere tudi tisti ne morejo razvozljati, ki pojejo pesmico, da je v Ameriki vsakemu odprta pot do bogastva in da lahko vsakdo postane miljonar, sko zna rabiti svoje možgane. ,
JAVNA GOVORNICA.
Glaaovi članov 9. N. P. j. in čitatoljov Proevete.
VaHejr, Pa. — Volitve eo končane in zmaga je tem kot obišejno. Ako človek poglede veo etver površno, mieli, de smo tem kot smo bili pred leti. V resnici pe ni Uko. Delavski glaeovi rastejo in so množijo kakor še ni-kdor prej v zgodovini. Polagoma ali s gotovostjo ae delavstvu od-pirsjo oči: čimbolj je delavotvo iskorlščsno in potisksno v kot, toliko hitreje so mu odpirsjo oči.
Že kskih deset let inUmo volilno prsvieo in vedno sem glaso-vsl sa socialistične kandidate, če bili ns glasovnici, sko ne, pa; rajše nisem glesoval, ker sem bil ircprifin, ds je edino soeislistič-is strsnks prsve delevska stran-ta. Vprsšsl sem evojegs prijatelje delevee, keko glasuje on in odgovor! mi, ds glssuje sa socia-liatično strsnko. Tsko jik vpra-šsm še kskih dvsjset in vsek mi >ovc kot prvi. Mnogo jik še vpra-iel nisem, ker eem bil prepričan, de gleeujejo kot jas. In ko sem pregledoval rezulUt v naši občini, jih je bilo včssih pet, sedom, a nihdar več kot deset -glasov od. danih sa eocialiatične kandidate. Kakor ae je meni zdelo, da je tu nekej narobe, tako ae je zdelo tudi drugim. Po večkratnem razmotrivanju
smo prišli do zaključka, da je bi ne bo izdelovalo ca profit in bo
vsakemu je pot odprta, da obogatit
Dostikrat so nasprotniki delavstva iajavili, da je komu pot odprta, da postane miljonar, kajti Amerika Je svobodna dežela. Kako jt odprta vsakemu pol do bogastva, nam pripoveduje čin sedanje administracije.
V Obregonu Jo šums, ki obasfs okoli 67.000 akrov sveta. V nji raste večinoma iglasto drevje, smreka, Jelka, borovec itd. Nekateri cenijo lee v tej luml na sedem mi-ljsrd čevljev. Ts les nameravajo prodati privatnim podjetnikom. Ali nOtčfc ne more poslati avoje ponudbe, ki nima najmanj Url miljom dolarjev, da plaša les in poleg
najboljše če uatanovimo aociali etični lokal, potom katerega bi lahko nadzirali naše glaaove ob čaau volitev. Storili amo tajto, dsai smo klub ustanovili s tešavo valed dolgega štrsjka, vendar ee nsm ji to posrečilo minolega julija ia ustanovili smo mednarodni aocialiatični lokal ter ga pri« družili eocislistični stranki v A-meriki.
Dne 7. novembra aem bil V Franklinu Tu p., to je v naši oW lini, da kot zastopnik nsšegs loj kala in aocialistične stranke pri* aoetvujem pri štetju glaeov. Ker vem, da zanima alovenake volilne reaultat, podajam tu izid glaao' vanje. Socialiatičnih glaeov (za vae aoo. kandidate na liati) je bilo 57, republikanskih 21, demokratskih 18 ln 47 mešanih glasovnic. Vseh oddsnih glssov je bilo 143., Soeislistični kandidatje so torej dobili 66 glasov, medtem ko so jih burSvazni prejeli1 komaj po 27 do 32. Kakor so vidi jo Mlo torej večina glaeov za eocialiatične kandidate, b čemur ao preccj pomogli slovenski volil-el, največ pa socialistični klub, ki je nedzoroval, da je bilo pre vilno štetje.
Ako pomialimo, da je bilo tu v norucr' tih čaaih oddanih od tri-etopetdeeet do štiristo glssov in letoe ssmo 143, moramo priznati, da je menjkalo precejšnje število delavskih glaaokajti delavei so se radi premogarake atavke raakroptli, drugi se zopet radi smešnjs ln raznih razlogov niao udeleSill volitev. Medtem ko ao buršvazni volile! do zadnjega vai prižli. Ce vaememo vae navedeno v poštev, pridemo do saključks, ds bi bilo v nsži občini čez dvesto soelsllstičnih giasov, sko bi bili časi normalni in bi ae vai de-levcl udeležili gleaovanja ter bili tudi pr! štetju glaeov kot ae je to zgouilo zadnjič.
Vae ta dejetva nam dokazujejo, de bi delavcem ne bilo tako teško zmagati, če bi bilo malo več zanimanja med nami. V vsaki ve. čji naaelbini bi morkli vzdrževati socialistični klub, kjer pa tega ni mogoče, naj bi naredili kot pri ttea, ko ao v našem klubu tudi delavei Iz KzporU in Drlmonta. Ob čaau volitev jim bo klub prask r bel od stranke potrdUa, da bodo imeli previoo do štetja in nedai-ranja gleaev tadl v njihovih ob. šineh.
Socialistični kitni pe niao po. trebal eamo radi pori navedene, ga. pettebnl so t ud . de se potom ajih naHrajo malenkostni mesečni prfctoevkl a katerimi se strsnks vsdr'aje, a je ur.daiki, orgs-nisetr <Wpi«je la druge pu hlikeeijo. U nič ee ne de nepre vit' druge kot nič in nikdo nem ** bo prinesel boljše bodočnosti as krožnika. Ze boljšo bodočnost se moremo pnhrigsti ssmi. .
Potret-ae je iodi. de vsi deUv-
cl, ko glasujejo sa socialistično stranko, ae tudi registrirajo socialistično. V občini, kjer ao vo-lOei regiatrirani- kot socialisti, bo gotovo tudi sooisliatična lista kandidatov pri primarnih volitvah. S tem je navadno pomaga-uo socialističnim kandidatom, da pridejo ns glasovnico za izvolitev pri glevnih volitvah, kot so obi-čajno tu v Penni vsako leto v jeseni.
Slovenskim delavcem v tej o-koliei naznanjam, da kateri želite poatati borci za eocialiatične i-deje, pridite na aejo v nedeljo dne 26. novembre ob 10. url do-poldne. 8eje ae nemreč vršijo vsako četrto /nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v White Vel-leyju, Pe.
do nekaj navedem, kar ae mi nič kaj ne dopade. To je namreč to kavaenje. ki ae nedaljuje brez preetanka med delavstvom po časopisih. Po vsaki etgvki, ako je bile izgubljena, ao ao še pojaviU klečeplazci in tako ao ao tudi po zadnji stavki v Wcstmorelandu. To ae bo pojavljalo, dokler bo obstojal kapitaliatični eiatem. Danca gre trda družinekemu dčetu, ako ima kopico Otrok, ki proaijo kruha, čevljev in obleke. PreveU-ko ekrb ima, kako bi jih preživel, kaj bi torej šli nad njega z grdo beaedo, ko bi po mojem mnenju mnogo več opravili z lepe beaedo. Socializem bo odpravil tudi to nelepo navado, čeprav je nekaterim že takorekoč v krvi, prvič, ker ae v aocialiatični druž-
delavec prejel. popolno vrednoet avojega dela.
Če pomislimo, da danea od na-žoga dela živi na milijone ljudi, ne aamo živi, temveč tudi rezko-žno zapravlja bogaatva, ki jih iztisnejo iz naa, in bo V poznejži aocialiatični družbi prejel delavec polno vrednoet avojega dela, ds bo Ihhko vzdržsval ovčjo družino, moramo priznati, de je neobhodno potrebno, da to idejo 4cre-pimo|*.. Socializem eioni.na hiet-atvu in izobrazbi. Izobrazba, to je tiata dobrina, ki narodi človeka, da poatane intellgent, postane samozaveeten, ne ekloni glave ne kolen. Bratstvo pa bo v tem, de bomo v aocialiatični družbi vai enaki. — Joseph Brita.
ko bomo isaeli predsedniške volitve. Tekret moremo biti poeeb no priprevljeni, zeto agitirajmo |s aedaj, de bo naša zmage na celi Črti.
Pozdrav veem naprednim vo-lilcem žirom Amerike. — Joeepb Ule. .. .
Oanonaburg, Pa. — Redki ao dopiai iz te naaelbine, deai ao Slovcnei tu neeeljeni v preoejwe-likem številu. Pri nas je kar ae dela tiče prav Uko kot drugod po Ameriki. Poročati imam ža. lostno novico, da je smrt uničils življenje mojemu sorodniku Frsnku Frsnkoviču. Dne 10. novembra ob pol tretji url popoldne je šel pokojnik v bližnje me-ato Houaton, oddaljeno pol drugo miljo. Sel jc v prodajalno, nič hudega sluteč ob ceati, Id vozi iz Washingtona v Pittaburgh, Pa., na kaUri je veliko prometa z avtomobili. Neareča je hotoU, da ata dva avtomobila nenadoma za-voziU na etran ceste preko Franka Frankovtče, ki je bil na meetu mrtev.
Pokojnik je bil doma iz fare Kostanjevica na Dolenjekem, star 35 let. Bil je torej v najboljši moški dobi. V Ameriki je bival 16 let in zapušča tu eoprogo ter šeat nepreskrbljenih *tročičev. Starejši je atar komaj 11 let, mlajši £a U eno leto. Ranjki je bil ekrbni oče, zato ga bo oeiro-tela družina jgko težko pogrešala. Bil je tudi mirnega in naprednega mišljenja in priljubljen pri vaakomur, kdor ga je poznal. To je pričala tudh velika udeležba pri pogrebu. V imenu pokojnikove soproge ae zahvaljujem vaem za veliko udeležbo pogrebe. 1
Pogreb se je vršil dne 12. novembra na narodno pokopališče ob tretji uri popoldne v Canons-burgu, Pa. Pokojnik je bil ČUn društva št. 138 SNPJ v Canona-burgu, Pa., katero je izgubilo kakor tudi jednota enega ismed dobrih in svestlh člsnov. Pokojniku želimo miren počitek v ameriški grudi; oetal nem bo za vedno v spominu. Želujoši aoprogi pokojnike Ameliji Frenkovič in oeteli družini Izrekamo globoko aošalje. — Anton Cvetan. ;
SLIKE IZ-NASELBIN.
Ohisholm, Minn. — Dne 17. novembra zvečer ja, ko to pišem. Solnce je milo pošiljalo avoje gorke žarke na zemljo celi dsn, kakor bi bilo apomladi. Snega letoe še nc poznamo tukaj, razun par snežink v zraku, ki ps so ae raztopile prej nego ao padle na tla. Stari ljudje ne pomnijo Uko toplega vremena ob tem -čsau, kar pa je najbolj čudno, je to, do vse na okoli toaže države ležf aneg in da so veliki sneženi vihsrji, kskor amo rszvideli is čssopisov. Celo železnižki promet, ds je ov vlron od snega, a tu, kjer je prišlo radi hudih zim že v pregovor, da ima zima mlade, nimamo nič snega ln toplo je. Ljudje se sprehajajo po ulicah in tu pa Um are-češ matere, ki vozijo v vozičkih avoje dojenčke ter ae pogoverje-jo. Mrzli veter jih ne prigenja, da vozijo hitrejše. Znemenja tudi šc ni, da bi začelo ancšitl. Zadnje tri tedne pa je večinoma pedal dež, aolnoa tudi mende niamo videU akozi vae tri tedne. Včssih jc nsstsls čez dsn tsko teme, ds so ljudje pričenjeli pri Šigstl luči opoldsn.
Ns volilni dan,v dne 7. novemb-brs je bilo temno in pusto vreme. De« je 111 veo den, eglteeije ni od to ne od one strsai. NIČ ni bilo kskor prejšns lets, ds bi si človek mislil, ds niti dol volileev ne bo prišlo k volitvem. Toda ai bi lo Uho. Ljudje eo priksjsU, se vrstili In redno volili aa prevo strsa, kakor Še aikdrr prej, kej. ti fermsrsks delsveks stranke j« dobile v nail naselbini vešlno hi Henrjr ^hipeUad kot svesal se-nstor js dobil ltOO glssov, vseh glssov ps je bilo 2300. Olsjte. ka Ito se je ljudetvo spreobrnilo ne prevo štren in vrgle aUrogardai ho ob tlet
Le teka aeprej. drievel in fer-morji. Podučite svoje sotrpiee tn prijelOlje, tiste, ki šs nico vešči v politiki, keko jim je trebe valiti, de bomo tadi pri meetaib ve-Utvek kmegalt ia Uke ku l.a
Pregled priseljencev pred odpotovanjem.
New Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. 8.) Department of Labor objavlja piamo delevakege tejnika Jemee J. Devia, naslovljeno na neko Mn Oharlee A. Harrie is Indianapolis, v katerem Seeretary of Lebor razpravlja na dolgo o priseljeniških in nsturs-lissoijskih problemih. Piamo jo posebne vašnoeti, v kolikor Be-cretary of Labor izraža v iatem avoj namen, de hoče nepovarjati kongresu, naj ustvari sakon, ki naj bi omogočil pregled priae-ljencev že v atarem kraju.
"Največje hiba našega aeda-njega priaeljenilkega airitema", piše Secretarjr of Lebor, "je ts. ds pripuščs izbirsnje priseljencev oblasti drugih držav. Ena izmed odredb, ki je preživela vojno, je ta, da se mora vsak Inoze-mec ob prihodu v to deželo izkazati s potnim listom, izdsnim po oni vlsdi, ksteri je on podložen. Is tega se vidi, ds je odvilo od volje inozemskih vlsd, kdo noj pride ln kdo naj ne pride v Združene države. Ta prsvies je bils nsjprej dsns Japonski ns podlogi tskozvsnega "Oentlepicn'!^-greement"; s to pogodbo so jc jsponsks vlsda obvezala, ds bo izdsls potne llete zh Združene držsvo le gotovim razredom evojegs prebivalstva. Vedno jc bilo sporno, ds-11 se U prsvies tudi pošteno Izvršuje j v slučejn slors-be ao bila bržkone jsp™«)** oblasti rsvnotsko prevsrsSe kskor noše. AU čim priposnevemo njihovo vledo ce odgovorno, ne mo remo oporekati resničnosti pot-n(gs listk, isdanegs po kskem vlsdnem orgsnu.
"8edeaji pasportni sistem jo neokorne mašinerija, ki je jeko neprimerne se noše potrebe. Čss je, da ml ssmi sašacno odločevati, katerim vretam prieeljeneev naj damo pravico, de se r deleži jo nešege narodnega št« i jen js. ako ae morsaio šs nadalje aanašati ns tujezcamke delavec v avrke ree-voje naših peoisvodnih virov. Mesto potnege lista, iadaaegs pt ianzemaklk vlsdafc. hi morali po stsviti aeki eUnderd, kateremu priseljenec more biti koe; kveti-fikaoija prieeljenee aej bi se do ločile še v starem kraja in onim ki odgoverjajo kveliflkoelji, aaj ■e isds sprič« vajo. ki jik vprsvi š*i|a do prikoda v Združene dr. lave. Da sa ta ndsjetvi, imam pri-
1^2.
pravi jen ega sa predložitev „k
prihodnjem zasedanju kongrtH zakonski načrt, ki določa pr^ie. dovanje nameravenih priaeljer! cev; U pregled naj obstoji r tem:
1.	Potom preizkušnje krVl ,la; se določi splošno zdravstveno sts. nje, prikrite bolezni Itd. i
2.	Telesns preizkušnje naj vgotovi fizično usposobljeno^ priseljenes zs zsalužek. w
3.	Umna preizkušnja naj se u-vedo, Uko de se naži javui suvo. di ne napolnijo s ljudmi, usspro-ti k*terim nimamo nikake naro i-nc dolžnoati, dočim šc našitei ni-ao primerno poekrbljeni ls<]«]J(. pe, da se dobra ameriška kri ne oekrunja a slaboumnostjo, blaz-nostjo in idijoUtvom. Treba ds ohranimo ameriško pleme zdru\o na telesu, kskor ns umu.
4.	Preizkušnja o značaju ni najmanj važna izmed vseh teh kajti naj že bodi pregled priseljenca ob iskroanju že tako natančen, vendarle ne moremo biti gotovi, daJi priseljenec ni bil zlo. činee, anarhist ali nemoralna ose. ba. S tem da imamo avoje sestop, nike v stare mkraju, kjer je na. meravani priseljenec doma, smo lažje V atanu ugotoviti kako vr. sto državljana amemo v njem pri. čakovati; in ako ae po njegovem prihodu izkaže, da ni Uk, kakor ae je pričekovalo, ae vai bodo atrinjali s menoj, de gs bo tre. be poalsti nazaj tja, od koder je prižel.	t
"Razun prevažne apremembe od sedanjih zakouov, ki bi dala Amerike aami pravico, da si izbore svojo lastne prihodnje pre. bivslee, bi se s tem doaeglo ie dve drugi dobri poaledioi. Prvič, preprečilo bi ae a tem rsadruže. nje domačij in družin, kakor se to dogaje sedsj, ko priseljeniške oblasti nsjdejo, potem ko so prišli sem, da vsi ali del družine ni. so pripustijivi, Drugič, dobili bi s Um aeaaam individuslnsgs opl-aa priaeljencev, Uko de bi bila omogočena umna podUge nafiega programa sa amerikenizeeijo in izobraževanje. Boljše priselje-ništvo mora biti naše geslo, kajti isto pomonja boljše drŽav« ljanstvo in boljše ustanove.
"Vzakonjenje poaUve, da sa uvede pregled inozemcev v sta. rem kraju, je apojeno z mnogimi poteškočami, med katere epada. jo obstoječe mednarodne pogod. be t neketeeimi Izmed prlzsdstik dežel. Vendsrle jsz mislim, ds se U da izvesti, in v to svrho aem prjprsvil predložitev v prihod, njem kongresu sprsmembo k triodstotnemu zakonu v smislu, da triodatotne kvote bodo ns rsz-polsgo la sa one dežele, ki bodo dovolile, ds nsži zastopniki vrši-jo v njih gori omenjeni pregled oSeb, ki eo hočejo priaeliti v Združene države."
Kemike buržoasns stranke ae < združujejo.
Berlin. — (Feder. Press.) — Čim so ss Združili večinski in neodvisni socialisti v Nemčiji, ae je takoj pričelo gibanjs ss sdruženju buržosznih ^strank "arednjsgs stanu" kakor ao imenujejo. Ts atranhe ao demokratje —* atranka bančnega kapitala — eentristi ali katoližka atranka in nemžka ljud-eke atrenke, ki je atranke indu-atrijcev pod vodatvom Hugo Stinneaa.
Nemški parlament bo odalrj Imel štiri glavne atranke t eocisli-Ste in komuniste na levici, blok omenjenih buržoesnih strank v eredl in necioneliate, ki ao odprti monarhiati in milltariatl, na deit-niči.
Kajssrjov grad Je adaj štacuna.
Berlin. (Fodcr. Press.) — Ponosni grad Viljems Hohenzoller-ns, zadnjega nemškega kajzerjs, v Berlinu je zdaj prodajelnirs za stare obleke. Društvo gospodinj r Berlinu jc dobilo od vUdc, ds r gradu odpre, prodajslnieo starih oblek, ki jih dejejo ne prodaj obubožani srednji aloji.
* Prebivalstva Japonake.
Tokijo. — Ljudsko štetje ne Japonakem jc pokasalo, da je pre-blvslstvo približno eneko razde-lj«ao po spolu. Naštetih jo bUo 57.665.800 prebivslccv in sicer je IS,961 AOO moških in 2Š,7B4jno šenak. Nekej šee U miljoaov ljudi šivi v mestih in ogromna veflua preko 46 miljoaov ne dežel L
USTMIOA UlKDrthrVA.
— Uredništvo asere vedeti, kdo je poslal dopis. Pilite svojs ime ia dopis bo prUbšen. — Posdravl
ČETRTEK, M. NOVEMBRA, 1922
PROSVETA
mo m M
VOLSTEADA K Pfll-VftTHO MUttJL
BILI 10 DBUGI vitaa VIBO KI, KI BO OMOOOClU MJBOOV
POBA! FBI VOLITVAH. 4
i
O policijo po pripravijo, do m obdavčijo imovitl sloji.
TAKO MIKE PO-SVETNA SLAVA!
LJTJDSTVO JB PRAZNOVALO FOBAS OOVBBNBBJA ALLB HA PU RADHJIH VOLITVAH
• POHODOM PO KBSTV.
»
V povorki so nosili štandarto la godbo ao aviralf!
Waahlngton, D- O. (Federated Proaa). — Wilaon je imel svoje-jrs Palmerja, Harding lasa sVoje-»a Daughertyja, in vsi bodoči predsedniki ee lahko nekaj *aur če is teh sgledov. Tako ee glad svarilo, ki je tiskan* na uradni* ški strsni v tedniku "Lebor Age."
Daugherty je obdriaval samo eden političen govor v njegovi državi Ohio ob časa letošnje v» lilne kampanje. V tem govoru se je obrnil na volilee, da ikvolijo J. H. Hinesa sopet v kongres. To se je zgodilo v dietriktu, ki ima v normalnih časih petnsjst tisoč glssov republikansks večine. Ko «o pa letos iteli glesove, so pe pre-priJali, da je ljudetvo odklonilo Hineea ln je izvolilo. John Me-Swineyja, mladega demokrata. < Pivo ni povzročilo, ds je Vol-atead odlel v privatno šivljenje, ampak vzrok je bil Deugherty. Volstead je predaednik zborniške-gs odseke, ki je samiial glods Kellerjeve resolucije, po katar! nej ee proti juetičnemu tajniku u vede obtolno poetopanje. Kvals, nasprotni kandidat, jo Ujavll, ds js bolj navdulen "auheč" kot Volstead, ali Kvale je oetro kriti ziral protidelsVsko sodnijsko pre-poved in je podpiral sahtovo, da se proti Daughertyju uvede ob* točno postopanje. Keller in Kva le ata prišla smggovito ls volilnega bojs.
Delavstvo je pričelo s ofenzivo proti administraciji. Značilno Je, ds se bolj glssno zahteva, da N povišajo dohodninski davki ss veliks dohodke. Ljudsks rekon strukcijaka lige, katere predsednik in podpredeednik sta Herbert F. Baker in William H. Joneton, je ravnokar objavila to sahtevo i Tri in trideset oseb, mlljonar-je v, multimiljonarjev in stiljar derjev, js imelo 561krat tako vi* soke dohodke v letu 1920, ko so bili plačani še davki, kot so ime-li dohodkov, ki so imsll po tisoč in dva tisoč letnih dohodkov, ln 362krat toliko kot oni, ki so imeli od dva do tri tisoč dolarjsv let-nih dohodkov, pravi isjava Ljud ske rekonstrukeijsks lige.
3,649 osebsm, ki so imele $100,-000 in več letnih dohodkov, je po odbitku dsvka ostalo povprečno še $111,240, in 12,099 osebsm, kl so imele od $50,000 do 100,000 letnih dohodkov, je po odbitku devkov ostalo še $53,474.
Visoki dohodki ao večinoma prihajali od laetnine in le devet odetotkov malih dohodkov je pri hsjalo od lastnine . , . Jasno je, da ae lahko dobi na leto dve ml-Ija rdi pet eto miljonov dolarjev, ako ae obdavčijo vleoki dobodk in se stroko pasi, da so dohodnin eki davki tudi plsčani.
Tisti, ki morajo delati, da te prelive, so sadovoljni, ds 8mith ' Brockbsrdt ls Iowe tskoj ssvss me senstorsko mesto in ds ne bo čakal do pribodnjegs msres Imenovsn je bil, ds sssedc Izprsz njeno senstorsko mesto in bo ts-ko pojsčsl skupino opozicljonsl nih senstorjev, ds ne bo sprejfts Mihvenčna predloga.
Člani te akupina, ki Jo vodi La Folletto, menijo, da as bodo samo govorili o eubvenčni predlogi, dokler ne bo pokopana, ampak ba* do tudi obatruirell pri prorslsa-skih predlogah tako dolgo, ds jih bodo drlali še v kleščah četrtega m s rea, tako de bo predeednlk pri* sil jen sklicati Ukoj seje kongre ns, ki jo bil isvoljen sedmegs novembra.
Zs specijalne intereee js vrsd-no miJjone dolarjev, ako ji* js mogoče preprečiti sejo spomladi, kajti kongres mogoče uvede sopet visok dohodnineki davek na "like dohodke ln nedprefit. S* nator La Follette in kongreeaik H>nelair sta le isdelaU podlog* V ta namsa, tods predlogi na-sprotna odseka jo asdriojsta.
Topeka, Kana. Ljudetvo v meeta je praznovalo poras governe rja AOens pri zadnjih volitvah s slavnostnim pohodom po meetu. fosili so štsndarte v aprevodu in godba je evirala vesele koračnica. Nekateri aapiai na štandartah ao bili snačilni.
Neki napis se je glasil: KsnssŠko industrijsko sodišče. Iščemo grobarje. Vprašajte za de)o pri Henryju in meni-
Takoj za to štandarto je vosil velik vos, nslošen s poljskim o* rodjem. Ne njem je blestsl napis: "Farmar je prišel v mesto."
Izvoljeni governer Dsvis jo : fsrmsr.
Po pohodu se js vršil. velik shod. Govorniki so poevetill preeej Časa industrijskemu sodišču in governerju AUcnu.
Is snamenje je operi ti, da je isid volitev precej učinkoval aa sposobnost industrijskegs sodi* ščs. Drtsvni prokurator Hofkins je uljudno odklonil pomsgsti jav-nemu tošiteljetvu pri postopanju proti Willism AUsn Whitu, izds-jstelju dnevnike "Emporla Os rette", kl je v svojem rszloknem oknu rssobesil velike plakate, na katerih je isrekel svoje simpsti. jo do stavksrjsv, daeiravno je in* dustrijsko sodišče odredilo, ds ss ti plakati odatranijo ls rasloš. nsga okna. Whitc ee nI osiral na to odredbo, da tako etvar pride pred aodiiča. Kasneje eo ga are« tirali in obravnava je bila več* krst odlošens.
4 Governer AUen se je ssdnjs ls *4 vosil križem Združenih dršsv ln pel elavo industrijskemu sodi-šču, kl ga je dršava Kanaas do* bila po njegovi ssslugl. Povsod je naglašsl, da industrijsko sodišče Isvretno funkeijonirs in ds je ljudstvo les mero zadovoljno njim. Le par radikaleev dela sgs* *o as^UUaskib -unijah. -IsiA #olt» tev dne sedmega novembra js po* kasel, da js bil Allen v vsUkl smotl, kot so navsdno ljudjs, ki si dosdiljsjo, ds smejo ljudstvu nAasnovsno vsiljevsti svojo ve* Ijp, sko sssedcjo po milosti ljud st vo višje jsvno mesto.
Razne vesti
ABOLUA POBKUlA DOKDa BATI HOHFBBHHOO.
(Nadaljevanje s prvo stranL)
Grčijo. Nimsmo nič proti trem ssveznilkim velesilam, ki so okupirale Carigrad in ao direktno sa nteresirsns, vprašam pa, sekaj so tukoj predete v niki Združenih risv, Jeponske, Rum unije ln Jugoslavijsf"
Curson je odgovoril, da Turki eklepajo mir s Grčijo in savesni-škimi tsr pridruženimi ellemi. smet: "Ali mi nismo bili v vojni z Ameriko in Japoneko."
"Nič ne do,M je dejal Curson, "BI drŽave so med ssvesniškimi in asociirsnimi silami."
Turki so se končno ssdovoljHi s prisotnostjo Amerike, kstsrs itak nima glasu, obdržali pa so protest proti Jeponski.
I Izmet paša js tudi vprašal, ss kaj niso navsoči delegat je Sovjst-ske Buslje. Curson je odgovoril, ds je bils Rusija povabljena 1 razpravam o dardanelekem vpra I anju in ofioialno ie ne ve, če pri dejo njeni delegetje ali ae.
Seja je bils nato končana ln ord Curson je evaril delegate, da ae smejo govoriti s poročevalci o tem, kar ss js rssprsvljalo. Potem je Curson povsbil vse delegate ns obed.
Na popoldanski ssji eo Turki molčali. Poslali so poročilo Angoro o resultstu prvs eejs ln sdaj čakajo odgovora Glavno besedo jo imel francoski delegst Barrere, ki je pobijal javno diplo maeijo ln hvslil Boge, ds je sboro-vsnje tajno. Angleži in Italijani ao mu ploakall, Američani, Turki, Rumunci, lb Jugoelovani ao pa molčali.
Rim, 22. nov. — Italijanaka vla* da ssfctsvs, ds las tudi Albanija, kot bal^anaka in mohamedanaka država, zaetopnlštvo na mirovni konfsrenci v Loaani.
• Pgrls, 21. nov. — Poročevalec "U Matina" javlja da ja llassolial rekel v latorvJa* va. da mora fašizem ia vlada ti V Franciji, Belgiji in AngUji v t* brsaibe aapadae kulture preti Nemčiji ia Sovjetski Basi*.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
(Fsderstsd Prsss). 1
Strokovnim unijam v NemčiJ proti raskol. Kuotnost gibsnjs stroku v nih unij v Nemčiji je pr kraju. Kakor so delavci na polltič nem polju razdeljeni v eocialiste in komuniste, tako bo tudi na strokovnem polju. Itaskol mogoče pride na kongreeu delavskih sve lov, katerega so sklicali komuni ►ti. Voditelji Splošne sveže stro kovnih unij v Nemčiji zelo na sprotuje temu kongresu. Zvsza epada k amsterdamski Int-rnaeio-nai; hi njeni voditelji so odločni nseprotniki rdeče moakovake ia ternsclonsle. Splošna zvess strokovnih unij v Nemčiji ima donee okrog osem miljonov članov in večine členov podpira taktiko voditeljev, Ako pride do raseepljcnja te velike organisscije, ne Ihj odpadlo več kot pol mlljons Član oziroma toliko bo isključcaih. sko eo kongrss dslsvskib svstov Izreče za Rdečo strokovno lotorngcionale v Moskvi. Brez msiegs vsi delav ski sveti v Nemčiji eestoje is sktivnih komunistov. Odbor, ki je skfiesl kongres, jo sestavil program cvetov in med drugimi zah tovarni v programu so tudi si« če: saselba neobdelanoga a veta po delsvekih kooperativah, ki aa, obdrže in obdelujejo zemljo po^ avoje kontrolo: delaveki cveti v tovarnah morajo imeti kontrole nad lsdatki in pra**l produkcije dalje sebtevajo kontrole nad baa karni ia drla vae kontrolo nad ine* K*m»k(» trgovino ia kupovsnjeei tajsgs denarje. «
Avstrija
Dunaj. » aov. — Avstrija
neukai zevezniške komisij* nadsirs njene finance, prenehala tiskati paplmoti denar
Berila. «	- PoealMi
državne baake se glasi, ds jt sadaji teden netUnJenih beakev
oov ss «6 »ilj*rd »srh.
'.fc
w ABDSA
Oovsrner Parker ga pobija, Maa* tor BsasdsBja sagovarja.
IFsrtdigtea, D. 0. — Senator Walak is Msasaehessttss jo pre-šital pisarn governerja Parkerja
is Louistoas, v katerem proai pomoči proti Kuklukaklanu. Piamo jo bilo naalovljeno na Joeeph Morningstars Is Nsw Yorks, biv šege vojaka, kl je pisal governer ju Parkcrju, da naj ss kasnujejo morilci Fihnore Watt Daniels, ve* tersns svstovns vojns.
Govehier Psrksr js odgovori Morningstoru s dne 22. oktobre, da ao po sjsgovom mnenju s snu t* jo Dsniela v svssi kukluksi, toda on priporoča, ds stopi glsds čin« v zvezo s senatorji in kongresni-ki, kl naj sgdsvo predlože justič-nemu depertmentu, ds bodo me* rilci kssnovsnl.
Senator Ranadell ls Loulstsne so js potsgnil sa kuklukss in je menil, ds časnikarji pretiravajo grosovitosti kuklaksov. Msnil js, da U sirov sločin, ki js bU isvr* šen sadnja štiri Ista v Loulslsai ns fttojs niš v primsri s pletaen-sklmi izgrsdi v letu 1920 v C hI-eegu, s civilno rudsreko vojno v Zspsdni Virginlji in Hsrrinu, lil.
Governer Parker, ki ss nshsjs v Wsshingtonu. js isjsvil, ds as jo odločil, da lzvojuje boj s ku klukai do konea. ■iz New Yorke poročajo, da ete Še dvs državi pripravijo*! ee bo-jsvsti s governerjem Perksrjem proti knkluksovsem in njik sle-Člnsksmu poletju.
Dnevnik "Notr Tork Tribuno" isjsvljs, ds js prejel od dveh go* vernerjev isjsve, da sU pri volji nastopiti proti Kuklukskiaau. Governer Hardvisk is Gsorgije pravi, da bo sodsloval s governerjem Psrkerjcm, in ds ss "asvid-no" vlsdo ni proetors v Georgiji Pri prihodnjem legislstnrnem ss sodaaja priporoči protikuklnk soveko poitave, po kateri bodo ■orala biti nasnanjsns vsa Imena odbornikov tajnik organissaij. Daljo bo isvrlil vsskdo zločin, ki bo aodl aa jsvaik ulicah maske as svojem obrasa. Oovoraor meni. da lsgislatars mogoče odkloni te postave. aH vprašanje bo predlo Iona ljudstvu v Georgiji, ds gs rs«l t oko. da bo vladala previsa
Draga država js Ksnoss, v kateri nastopijo preti kakiabsom. Kakiukeevetvo jo aijbolj rssvi te doadAj v državah Goorglja le
KAKO BH BABAVLJAJO TISTI, KI HB DBLAJO BA VBAKDA H JI KBUH.
Ohieago, 01. - AU ate ie kdaj
iitali, da je *evropejaki grof ali knes poročil hčer ameriikege farmarja ali delaveaf Kaj takega še aiete slišali, pa tudi ne či-tali. Spufaai evropejski merkiji, grofi in knesi gledajo lo po dolarskih prinoesinjsh. Glavno je, da ime dobro svrhano mošnjo s ameriškimi ookini ln dolarji in da ao dolarji naloženi v pod jet jih, ki noeijo maatne dlvidende. Takih dolarskih priacezinj, kl si žele spufanega ovropejsksgs pleme ni tni k s sa soproge, je preeej v Ameriki, pa tudi škandalov, ki so ss nsvsdao pojavili is takih sako-aov, je lepo število. Ako bi to do-larsks prinoeslnjs morale delati za svoj vsakdanji kruh, bi se prav rads zedovoljile s ameriškim delavcem ali pa farmarjem. Tako pa le ušivejo, kar produeirajo farmarji in delavoi, pravsaprav dobs toliko od sadov dela, dssi-rsvno same nikdar no delajo in eploh ne vodo kaj je koristno delo, da si lshko privoščijo ss mo* Is spufsnsgs ovropejskegs pls-tenitniks, ki js bil vsgojcn, ds jo delo sadnja stvar na ststu, čeravno tudi on lenari na račun ss* dov dela drugih.
S pamikom "Mauretanija" se vrača gdč. Mazins Stresenreuter, hči očeta ravno takega priimka, ki stanujs ns ulici. Astor. 2c ime ulice pčve, ds tstn ns prsblvajo ljudje, ki nlmsjo bančnih vlog. Gospodična ns prlnsšs domov ls srca devet evropejskih "pleme* nltnikov", ampak prinaša tudi devet robcev, ki so jih jI podarili U plemenitniki, da iskažejo svojo udsnost in pokažsjo, ds jo Is* ls ss svojo žsno, Robci seveds ns povedo, kaj js plemsnltlm gospodom bolj vžeč: nevesta ali pa nje* na dotaf Med temi anubsčl je oe* lo "pretendent" ns čslki nrsstol. Dozdaj s Ato mislili, ds ao Cekl U* ko Umeljito pometll s monarhi* stično ropotijo, ds ao as bo nibl« vel dranil čvekati, dsv ims ksk* žne pravice, da poatane kralj vseh 0® H o v
Ba dekleta ee pulijo lile pleme* niti "plavokrvnežl"« ' Marki De Croier, komte Albert Jullen, grof Otto Csrl Hsugwits, grof Janss Berebtold Bdvrard, princ Lobkovlc, grof Otvald ds Soilern, knes Bsrrieh Kinss Lob* kovic, knes Hugo nI. Sslm ia Ksrl Hugo, grof Seilern. !t In Msains js pripovsdovsls vaškemu, kl jo je hotel poslulsti, ds so imsns vssh Uk plavokrvae-žev v goteškem koledarju. Sevs-da nI pomislila aa to pri teb besedah, ds bo morale dsjstl navodila, kake ss ts lmsns polžlejo v koledsrju.
Msslns, ki js šs mlads, js lgrs ls slogo junskinjs v juniju v ro msnu na domsčih smeriškib tisk. Ko ss js v juniju nahajala v Ev* ropi in tam potovsls, js dsjala, da js ssroisns s "princem" Ser* dsčins Kurdlsisnskim.
Ko so stvsr prslsksli, so pro-nsšli, ds jo prloo ls Uko dslsš v sorodu, kskor dslol esgs sorodni* štvo "popotnega vltsss". Posssn jo kot dobsr sgsnt, ki sssluH precej densrjs.
Končno je "princ" ssm podrl vse lepe romeotične sssjs. Dskl js, ds so pot poroči svojo prejšnjo ženo, od kstsrs as js ločil v Ken tuekyju. Ds js bils msrs polns, je* pa že oče Streeecnreutcr i»ja* vil, ds ne bo poroke,
SisvsBib Narodu
Ustaa
lavUaaa leos
S. aprila
Podporni Jednots
lakarp. IT. Jaaija tSOT v dvtavi llllaats.
GLAVNI STAN« MS7-SS SO. LAWNDALB AVB., CH1CAGO, ILLINOIS.
Izvrševalni odbor t UPRAVNI ODSEK, Pradudaib Viaaa«! Caiakar. p^radaadaik Andva« Vldrlck. B. P. O T.
upravilalj «la.lU Filip OadUa.
POROTNI odiiki Jaka Uadarwaad, pradtafelh, 407 W. Nay Si.. SprtnffiaM, IU., Mavll« Salaaalkar, Baa BTS. Barbarka«. Obla, Prad A. Vljar, Baa STS, Blr, Mtaa, Jako TeršalJ. Bas SS, Naadaraaavttta, Pa., Jaba Oavlab. 414 W. Nap BU
bolniški odseki
OSREDNJE OKROtJE i Bla« Navak. pradtadalk, 1CS7-SS S. Usradala Av^
VZHODNO OKJtOUEi fa^b^JbLštš, Baa »SS. Maaa Baa, Pa.
Jaka Oreš3BBS»t Pappar Ava., Clavalaad, O.
8AMBHO o,c•o,,"• frJEč-MziKrizam
Mika Bagal, S4S3 S. Wtaabealar Sw Marrav, Utob.
— »
Nadsomi odbori
O. vJniia«?siiwr^sa0s Si! Clair VL
Governer Bon W. Oloott la O* regone Isjsvljs. ds ksklakaavstve tvori stalno nevsfaoet v OregSMl Oe prsvt. ds psdvssms vse, kar
tone v Franrij^ sopet poražsas
| Psriz, 21 nov. — Senot je ss vrgel predlogo o ženski voliln pre viri s 15« gtssovi proti 184. Predlogo je bile sprejeto v nilj zbornici ssdnjo spomlsd.
Deeet let se že bije boj ss žen sko volilno pravlse v Frsnsiji Spodnjo zbornica jo vselej eprej e, aenat pa zavrže Glevni ugo vor v aenat uproti predlogi je bil, da je aedanja nižja abornioe reek eionams in naklonjena Vatikana, zato M rada dela lena« volilno pravico in s tem pomnožila kleri kalne glasove. Senat js protikle-rikalsn.
III.
VSA PISMA, hI S. N. P
Fraab Balla, prad»a4alb, ■ •amvak. Moo Pr«„.r Ava., ClevelaaA ciavalaad. Obla.
Združitveni odbori
Pradaadalki Fraab Alal, SIS4 Sa. Ceavfavd Ava., CbUa«a, Jaika Ovaa, SSSS W. SStb Sl? Chlaasa, lil. Je«. Sbuk, 1101 B. SSrd Si., Clavalaal Obla. VRHOVNI IDBAVNIKi Dr. F. J. Kam, SSOS Si. Clalv Av., Clevdaad, O. FOZOBt—KaraapeaSaaaa a e» adbaraikt. M dalaja v gUvaam urad«.
.. X
VSB ZADBVB BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE, Belalšbe laj-siliva V N. P. J., ISS7.SS Sa. Lavradale Ave., Cklaaga, ll|.
DENARNE POSIUATVR IN STVARI, ki sa llšaja tj. lavrlavalaasa
___jva la Jadaala vabi« »a aaJavai Tajalllva S. N. P. J., SSS7*SS la. U»S*
dala Ave« rklssgT. IS.
i m\ijasrfc.''
Vh a rita i k« alada »o.l.vaaja v fl. iavrlavalaam edbani aa aaj paiiljaja Fraab Balla*, pradtadafc« aadaaraa«a adbaaa, 4i(ar aaalav ja agasaj.
Val prialvl »a gl. parala! adtab aa aaj pošiljajo aa aasUvi Jaba Uadee-iraad. 40? W. Map »•., Sprlagfleli «L ~
Vsi deplal la drogi •oUi, aaaaaaiia. a«la«l, •araAalaa ll »pUb m Ja v aveel e llaiilaa.Jadaala, aaj s* palllja aa aaslev« "Prevala4', SSST4S ko Lavradala Ava.. Cklaata, III.	'
Sofija, tt. aov. Badi.jo nedeljo ae js vilil pMiisolt sli sploš no gtosovaais e krivdi ali nokriv. dl bivših bolgarskih mlnletrov, kl so sapletll Bolgsrijo v evropsko vojno. Ogromna večina — 7p ed-atotkov oddanih glaaov —- je sa* kljačila, da je 22 bivftib ministrov krivih. Hodns obrsvnava proti tem min mirom trojo ie vol ko ono leto ia naposled jo vlada ekUeiia,
jTv aiagevi stofproti tem idamlds naj vsi ljudstvo parola Ljud to»e IB tojasrtl T,	|atvc je adaj o^laodila, da se krivi
KADBUtNllKI FARMARJI BODO BBOBOVAU V WASHDVO-TOHV.
Washlngton, D, 0. -r Zsstop-niki farmarjev, organiziranih v sadružniškib farmarskih organi-saoljsh, bodo zborovali v Washln gtonu od 14. do IS. decembra, Zastopanih bo najmanj okoli sto farmarskih ssdružnih organizacij' Namen zborovanju je, ds fsr-ms rji Itudirajo predloge, kl se psčajo s posojevanjem denarje farmsrjsm. Ns podlsgi tek študij ln kssnsjših razprav bodo nsprs* vili svoja poročila, , ' Farmarji so H prišli gibati* Spoznali' so, sko se ssml rte brigs* jo sa svoj pološai, ds ss ns bo nihčs ssnje brigaj. Pcvaed zdaj uatanovljajo svojo zsdružne or* gsnlsaoije in obepem pritiskajo as kontres, de sprejtae postave, kl ao asai* koristne.
Dobro je, da jih tudi delavci poausmsjo.
Do Valers udaril po irskih sodiščih. '
DubJiu, TI. nov. — Mamon P« Valera, predsednik Irske republike in J, J. ltuthledge, minister notranjih zadev v republlčanskl vladi, ata danee Izdala proklama* cl jo, v kateri olfcolujcta provlzo rllno vlado avobodne države, da vodi revolto proti republiki ln po> skuša oživeti na Irskem sUtem sterih angleških sodišč. Obenem rssflslsts, ds angleška sodišča ne vel je jo za irska republlčane In kdor podpira taks codtšča, je sovražnik republike
Bepftbllksnskt vodja Childers, kl je bil obeojen na smrt, že ni Ml usmrčen. Provisoričns vlsds ss mends boji izvršiti eksekucijo.
Isključenje komunistov v
Španiji.
Madrid, 22. nov. — Na kongresu špsnsks d«lavske zveze jo bilo danes aklonjenn, ds morajo biti v4 komunisti izkljuleni is orfa* nisssije.
■"" : 111 . Kratkočasnlcc.
Oiganaka; Sedela eto po svs
tovnl vojal cigana Risto In !>)o* ks, kl sto vso svetovno vojno pre* bils po raznih magscinib. Ps rele Risto D jok! t "Ps kje si bil d vss los v vojni t" — "B, pa siorsl som v vojno." — "I jss »«•« mo rs! v vojno." — "Pe ti Rialo, ds si Ml v vojni f" — "Ps ds. Mo Ml som no Bregslnlee." — "Ps kako je Mla as Bregslnielf" — "Ko je salelc bolgsrsks ertllerl js, la iae bije, me neeokret o plaši granata in vlačam ae v Js rsk. Potem pe ss aeonkret noreli turška kos jen les. , ." — Pa kad Torki as Vregalniai, D joka. — "Ampak ei li budaM" "Ps si ti še videl vojne brof Tur bfvt"
Dva svslalks Vračali sme ae S vešbe. Jeeo ia l>ras" eto as prijela pod pSsdubo In se pnšels rasgevsrjsti. "AU vmUA to dve*
jleot" me vprsU tovsriš. — "VI-diš, ta dvs sta dva avetutks<" — "Kako treba to rasumetl," vprs-lam jas. — "Ps nlkdsr nič ne ds-Ista in vodno sta skupsj." Prišli smo v tsbor in obenem povf«, ksj ml js rekel tovarll. Takoj «s prlčsets prepirati o tem ln Drago reče Joeii "Jak eem aobota popoldne, ko se vasj pulke Hitijo, ti pa ai nedelja, ko se pa žs prav pič ue dela."
IskrsBost, Petovsl js po Bosai Osmsn pažs, ds sposas mišljsajs
rs je. Pri neki gostilni srsla ste* regs Bošnjsks, kl js nogsl imeti 10 let. Otman je hotel, da aposns, ksj misli storoe o pašah, pa ge vpraša, » *
•Kj, »tarina, koliko "tebi leti"
•»Ravno osemdeaet, šestltl gospodar. '
"Ps koliko si doMvsl esrskik paš."
—	Okoli trideeet.
"Pa bi sasI povedati, kdo od ujih js bil najboljši f
—	Govoril bom po reeniel, liti je to hekl fterif, kl je umrl n§ poti k nam.
Osmsn psšs js odšsl brs« bs* •ed. _
" Jimmie Kiggias" je
ris ta eb času vsllks vejas. DoM se pri Kajilevsl matici S. V, f. i,
Za kuhanja piva doma
i nismo v sslegi slad, hmelj, sladkor In vae^šr^ petMbMiiU|^ Ps>wuijlte la
•teklanUi la rasnih leneev. Itd.
Mi ven doatevlmo naročilo po po* •d. tečne v vea kraje. OroeeriJem, eladšilarjem la v psa*
Informacije aai
4401 iaperioe Avcaae, Ciavalaad, O.
BOM SE BL12A!
leto bedele s*

prlnii-n.o
Nato banka pošilja denar v stari kraj M tre, seeoeljtve ia pe nlekl eeel. Peleg toge je letos storils še posebne odred*
Prejemniki •vaji domači peštl brce vsake-
Ako pa sle namenjeni peto* v atsri kraj, to-
4ai aa aealallia aaSa banka, Mil laSaa
■C" " '	'
Sa aaSaljae pejoealla ee ebe*
SLOVENSKO BANKO
Zakrejšek * Celark,
70 — Slb Ava-. Naar VetfcN.V,
BABICA.
Obrut |g življenj* aa
Spiaala češki
BOŽENA NEMCOVA.
Poslovenil ;
FRANCE CEONAB.
(Dalj..)
Ko js ropotsls . kočij« mimo njega, zaavetile so se mo oči kakor mački, ko vidi vrsbcs; prijazno se je tssmijal Zsllki in pomi-fnil ji s roko. AU ono se jo jod ▼o nanj ozrla in Jakob je nevolj-no poti*nil'vidrovko ns oči. "Baje bi videls črte, nego tega Italijana," reče Zsliks. "Že sopet preži, ds bi šlo nekoliko deklet ssmih in ds bi plsnil med njo kakor jaatreb." — "No osi dsn so mo r žlici prsh is hlsč stepli," sočno Vaclevj "prišel jo tjs k muziki in vrinil se preooj k nsj lepšim dekliesm, kskor bi gs bils klicele, in tepee ne usuje no* bene besedice češki, ssmo, eeky elks mkm vid (hezkš holka — lepo dekle), to je preeej znel." —. "To tudi meni venomer blebete, ko kodi ns pivo," seše mu v besedo Zsliks, "in sko bi mu desetkrat sspored rekle t Js* ne ms-rsm ss vas, vendsr se ne odkri-šam ts moro. — "Ne, mledeniči eo mu dobro prsh is hlsč istepli, In sko ne bi mene bilo, tri eolnee ki bil videl." — "Nsj pazi, ds jih kje drugje ne zagleda," reče Jakob in pokims s glsvo.
Kočijsš js obsUl pred krčmo j ° Zdravi," zahvaljuje se Zsliks, pods roko Jekobu, ki ji pomsgs is kočijs. fis eno besedieo," zadržuje jo bsblesi "Ne veš, kdsj poj-dejo žernovel in kdsj Črno gorel v Svstonoviee!" —- "Morebiti, kskor drugekrstit Črnogorci med fimsrijinimi msšsml in žernovel ns prvi presni k Mstere bolje po kreeu. Jss pojdem tndi tjs." — "Tudi jss pojdem," meni bobi-ss. — "Jss pojdem letos tudi s teboj," smeje so Bsrbiks. — "Jsi tndi," pristavi Lcnčiks. Drugi o-troei so rskll, ds pojdsjo tudi, sli Bsrbiks je ugovsrjsls, ker tri milje kods ne morejo iti. Zdsj je švignil Vselsv po konjih in dir. jsls sts proti mlinu, kjer eo odločili Lcnčiko in kjer je oddsls bsbies nekoliko msterl mlinarici
nasscnjenlk vencev. Ko so ee pri-peljali domov, pritekle ste jim Sultan in Gtivee s velikimi skoki nasproti, in od vssslje nista sm»-gis mirovsti, ds imsts zopet babico doma. Babice pe je hvslile Boga, da so srečno prišli domov, šla jc stokrst rsjše peš, nego ee vozils, zdelo se ji jc, ds si mors Človek vrst zlomiti ns tem vozu tsko divjima konjema. Jerica in Uršika ste na prego Čakali: "Ksj pe vi, Vselsv, kje imste venec f" vpraša zgovorno Jerice kočijaža, ko je bsbiss z otroki odšla v izbo. — "I, deklice, to sem Is dsvno pozsbil, kje sem gs postil," namuzne se V* olev šaljivo, ter vos ne eeeto obrne. — "Ne govori š njim," prime Uršike ss obleko Jerico; "veš, ds ns ve, ksj blede, ksj se on zmeni ss praznike I" Smeje ac švigne Veclev po konjih ter jima izdir-je izpred oči. Zelene vence je obe-žila bebiea med okna in po avetih podobah, lanake pe je izročila "bofjemu ognju."
zepro, gospa pospravlja, ker ima ekrito ostati, ia babice veleve o trokomi "Nikar očetu vsega ne izbleknitel" Oče pride ne dvor otroci mu teko naproti, in ko ji m želi oče dober večer in vpraša po materi, obatojc, kakor bi bili o kameneli; niao vedeli, kaj imajo
XI.
V bebičini izbi je, kekor ne vr-tu; kemor ae Človek ozre, povsod > polno roš, rezed, bezga in dru* gega raznega cvetja in med temi polno naročje hreetovegs listja. Berbiks io Lenčike pleteta kitice, n Cilika vije velik venec. Ne če-lešniku pri peči eedi Nežika in dečka na glaa govorita čeatitke.
Prišel jo večer pred svetim I-vanom Krstnikom; drugi dan bode očetov god, domač praznik. Na ta dan je pozvel Prošek v goeti vse najljubše prijatelje, to jo bi-še teke navade. Zeto je bilo teko gibenjc po vsi hiši. Uršike je drgnils in pometele, da ne bi ni-tjer ostelo trohe prshu; Jerica parile perutnino, goepe pekle tolače, ln babice pogledovala zdaj peki, sdsj v peč, sdsj k perutnini, povsod je je trcbslo. Bsrbiks je prosils, nsj bi bsbies pokli-esls Jožka, ker na miruje, in ko bil zunaj, tožili ats Jerica in Uršika, ds se jims pod nogsml »lete. Tonček je kotel, ds bi gs »ebiea poelnšsls, Nežiks ss js dr-sls njenegs krila, proails kola-čs, ns dvoru so kokodsksle koko-in ailile na gradit "Kril bošji, vselej n« morem veem povsod služi tU" govori ubogs bsbies. Ksr naglo sskličc Uršika: "Oo-spod gre domov 1" — Pletačiee se
11 i	■ ■ ■
_ . _ . - ■ ■
Ivan Erazem Titubih.
Historičen romzn ls lt. veha slovenske sgodoviae.
t .j .
Josip Jurdič.
(Dalja)
Tstenbsh je bU lep ,viaok viteški moš, ki je sssimsl veskegs, kdor gs jc vldeU-On in sprem-ljcvslei njegovi so pustili konjs pri cesti in psš prišli po stezsk med vinogrsdi. Spremstvo Tsten-bahovo js bilo msjhno. Rszen dveh msnjših ple-meni t ai« v is blišins, katerih imen ne vemo pove- , dati, so bili 1 njim ssmo šc t Zrinjskegs sgsnt stotnik Vukovsški, stotnik Ksldi, Rudolfi in pi-ssr Bsltszsr Ribclj. Poleg teh nekoliko slušsbni-kov s jedili in z drugimi ze postrežbo potrebnimi rečmi.
Duhovniki, župsnje in kmetje so sprsjell grofe s ponižnostjo, kskor je slovensksmu zna-Čaju prensvsdns in kskor se obično dsje visokemu pogostniku.
Pod podatreškom pred vlnogrsdskim hrs-mom je bils kmslu priprsvljsns mizs. Tsm po* eodejo. Tstsnbsh js bil prijsscn z vsakim, sko-revno bi bilo bistro oko opszilo, ds ae nekoliko •šli; spremljevalci njegovi so storili vae, ds bi ee povabljencem prikupili. Pogovor je bil dolgo aplešen, Izpozivljali ao gospodje od duhovnikov, lupenov in kmetov, da ao le ti pravili o različnih pritoihah in Javnih neprilikah, katero imajo. In ko je kmalu močno ataro vino iz grofovake kleti jesike razvezalo, in goepoeka nenavadne prijea-nost odvscla prvotno boječnoet: ni menjkalo gradiva. Navedli ao govor brao tako, da ae je oetro zabavljalo o ecaaraklh In drugih gospoekak, o ku* dem atiakanju ubogega ljudatve in krivičnoeti mnogih davkov in davščin. Vse to je moše navdušilo, tembolj, ker je tudi viao burilo duhove.
Hrvat Vukova&ki, velikenakl moš, ietoteko dober vojak, kakor dober govornik, napije grofu Tatrnbahu, katerega alavl prijatelje aloven-akega ljudstva, plemeniteše, ki je pripravljen braniti Mstare pravice", kekor jik branijo egreki In hrvaški plemenitaši.
Knako govori eden duhovnikov In to okrabri pr« prostega navzočega kmeta, da vatanc ln pove, kako ae vaa vadigne za tistega, ki bi odpravil davek in tlake.
Ta odkritocrčnost kmetova ni bila povelji Tatenbahu. ki Ja poslednji čsa še nsjvsč tiho eo-del in prepustil govor tvojim apremljeveleom.
Mrklo je sevlckel obrvi m m* obrali etraa.
To jc epeall njegov tovariš Katdi ia bajel »i, da M gospodar nc Ispn.lil vaegc dobrega vtlsks sgitseije. Je skrbel a druciml vred, da ae Jc društvo poslovilo In reašlo
Pred odhodom ao mojkm aablčevali. ne ga-variti a tem akodu. skrivnostno prietsvljajs. de se bedo krnela godile velike Izpremembe. Tetea-
reči, ne da bi akrivnoeti rasodeli. idc precej k njemu, in ko jo vzame v naročje, Šepeta mu: "Mamica peče s babico kolače; jutri bo de tvoj god." — "No, le počs kaj," sežeta jej dečka v beeedo, ti dobiš, ker si to povedala," ~ in tečeta povedat mami. Nclika zardi, v strahu aedi na očetovi roki in napoeled ae spueti v jok. "Nikar nc plskaj," govori oče, "vsaj jaz še vem, de bo moj god in da peče mama kolače." — Nežika d obriše s rokavom solze, ali a atrahom se ozire ns mster, katero peljeta dečke. Ali vae to ae je poravnslo in dečks trdita, ds Nežiks ni ovsdils ničeeer. Te akrivnoet ps vse tri tsko peče, ds oče sliši in ne sme slišsti, vidi in ne sme videti. Bsrbiks znors pri večerji nsnje paziti ln drezati jih, ds čisto vsegs nc rszodenejo in Jerico se jim posmehuje, ds regljsjo kskor srske. Nspoclcd jc vse o-prsvljeno in oskrbljeno in vonja-vs od pecivs se poleže; dekli sts legli, ssmo bsbies še tiho po hiši hodi. Zspirs mački, gasi iakre po pečeh in vzpomnivši ae, ds jo gorelo tudi v pečnici, ds bi mogla Um šc ksks iskrs tleti, ac veruje svoji skrbnosti in gre le tjs gle-Bst.
Sultsn in grivec eedita na klopi. Ko zagledsts babico, osreta ee vsnjo, kskor bi se čudilo i v tem čaau ona ne bivs zunaj. Ko ju pa poglsdi po glavi, začneta se dobriketi in okoli nje akakati: "No, že zopet eta prežela na miši, koematinca. To vame je dovoljeno, aamo v hlev ne eilite," govori jima mimo grede bebiea. Pka skočita za njo.. Ona odpre, peč-nieo, pazljivo breke z grobljo po pepelu, in ker ni nič živega, ga-pre peč in ee vrne. Pri klopi etoji vieok hraat, po širokih njegovih vejah poeeda po letu perutnina. Babica ae je ozrla med veje in *s-ališala vzdihljaj, tiho šepete in šumljenje. "Nekaj ae jim »enja'\ reče in gre dalje. — Kaj jo je sopet ns vrtu ssdrlsloV Ali poslu-Še ljubeznjivo petje dveh etaVčev v vrtnem plotu f sil neeklsdno
>■ i Si tO*
bsh aam je na migljaj Kaldijev vaškemu posebej pri aloveen vendar še v roko aegel.
"To komedije s kmeti in po kmete nlmlpo-pi, ki ml jo napravljatc zdsj tukaj zdaj tam, je ree precej dolgočeana, gospodje," pravi Taten-bah, ko je bil eem a svojimi drugi.
"Ali potrebne," odgovori Vukovački. "Ako hočemo, ds ob prsvem čseu z veliko močjo udarimo, moramo ljudi pridobiti, da vztenojo sa
"A jez bi rsjši videl, ds to pridobivsnje o-pravite zaml, meni se gnusi."	.. *
Vukovsški ss od jeze ugrizne v ustne. Ali premegsti se mors in prsvi»	n
"Milostni gospod grof, to delo je ss Vsc< Ako hočete nositi klobuk štsjereklh vojvod, ali (če erečno poteče, ksr nsmersvsno) sko-hočeta doseči, ds ss boste dejsnsko oprsvičsno imenovali vojvodo vaeh Slovencev, katero Ime eo ai oelj-ski grofje v zadnjem čaau prideveli, (Celjski grofje eo ei kakor znano pride vali naalov t "Hersoge-eller Wlnden.'^) toda gs .ne, dosegli — potem morete tudi semi ksj storiti ss to."
"Celjaki grofje, ha, hal" — ae roga Taten-bah in ssrdi v lice — "vi in Zrinjaki mi vedno ecljako grofovatvo prinašate ne um. In kolike^ kret sem vem še povedal, kar aami veete, da Jc celjeki Urh sa trujenjc avoje dobil — smrt t Kader ss tege domišljsm, pognsl bi ves vse nsjrsj-ši hudiču v pekel."
"Ali sdsj..." ugovarja Kaldl.
"Dosti tega I Idimol" pravi Tatenbah naglo in vstane. Ksdsr je bil take volje, so vedeli, ds ni govoriti 1 njim. A vedeli so tudi, ds dolgo eno mišljenje ne trsje pri njem. In precej ee je tO po-keselo. . Komsj tri korsks stori, ps se obrne in prsvi i
"Keeno je le. Lep večer je, ksj bi bilo, če tu oetsnemo čez nočf Ali o svojih rečeh mi ne govorite nocoj več. Nsredimo si veselo noč. He, Gornik!"
Vlničsr pride upogibsje so.
44 Pošlji stre laja ns eeeto ln reci, naj konji v krčmi octsnejo do jutri. Ml to prenočimo."
"Kskor ze poved ujete, gospod."
"8toJ, bedak I Js II kaj lepih deklic tod oko. Ut — No gubaj tako neumno obrase avojega,' temveč teci iS poglej po viničarskik In kmetakih gnesdtk okoli. Zs večer mors tuksj biti neksj mladih deklin, ki znajo lepo peti. Ce jih ne bode ln le ne bodo lepo pele, dobil botln, in v kledo bom dal steknlti stsre tvoje kosti 8i li rssumslf Sdej Idi bril"
Gornik odide a poklonom. Za njim grofov pioer Ribclj. ksteri etarca aatavi In mu Šepetat "Sa Boge, Marijanice ne kličite t 8te jo U skrili keker eem Vam rekelf"
"Sam." odgovori Gornik.
"Kam! Kje Jef"
"V mali vinišsraki koši nad vinogradom."
"Dobre. Nikomur nc povejte. Grd jc ao ame
videti."
(Dalje prihodnjič.)
VlktoriHno pečem, ki jezo doni 9 ali ae jc bebiea dela na loko, kjer brli toliko kreenie, tek živik zvcadicf-Pod brdom nad loko ao vadiguje hek oblaček v vednem mota To ni megla; pripovedujejo ljudje, ha morebiti tudi babica veruje, da ao v teh prosornik srebrno-sivih odejsh zegrnjene gorsko ione, in gleds ns loko, ki ee pcoeti-rs proti mlina. Tam. od krčsM jo pritekU ns loko ženska prikazen, ograjena v belo prteno rjuho. Tiho stoji, vleče na uho, kakor srna, kadar is gostogs leča priteče ns širno polje na pešo. Nič ne sliši, razveu ubranega slavčevege petja in ssmolklegs ropotanja mlinskih kolca in šepetajočih valov pod temnimi olšami. Prikazen o-vij« belo ruto okoli desnice in trga cvetice, odtrga devet cvetic in nc dveh enakih. Ko jik poveže, prikloni ae ter otrese roso ; nc o-ac nc ns levo, ne deeno ter kiti nazaj v goetilnico. "To jo Zsliks, apleto ai kreeni vence; mielilstsem d, da ima rade tege mladeniča," reče bsbies in ne o-brne od nje oči. Ni jo več videls ln še je ejela v globokih mislih: Videls je pred eeboj loko, videls pogorsko aelo, nad eeboj bledi meeee in migljajoče zvezde — to je bil lati meeee, iete zvezde, večno kreane, neeterajoče ac — ali ona jc bils takrat mlsds, Živa deklica, ko je na kreeni večer natrgala devet cvetic sa usodepolni venec. Kskor bi so to zdsj godilo, tsko jc čutils bsbies strsh, ksteri jc imcls, ds jc nc bi nihče srcčsl in ji sreče ne odnesel Vidi ee v svoji Izbi, vidi se ns loki, vidi ns poetelji pissno vzglavje, pod katero devs poviti venec. (Dslje prihodnjič.)
HMBbttI
IVAN CANKAR:
Iz predmestja.
Anka so je rodils v tistem predmeetju, ki je odeto v dim velikih fsbrik in v prsh neškrop-1 jenih ulic in kjer je trpljenje, u-boštvo in greh. J
Njen oče je bil pozlatsr. Pred neketerimi leti je imel še dela, eli polagoma jc Ho navzdol. Domislil se je prepono, ds bl stopil v veliko delsvnleo, ki jc požirala manjše kskor reks atudenee. Bo-lehen je bi), sestradsn in dovoljen in tsko ae jc nekoč obeail. Ostala je šsns sama a četverimi otrooii.Aaka jc bila najeterejia, bilo jI jc štirinajet let in ravno-ksr je )>ils opravila šolo.
živeli eo v beraštvu mirni in ti-ko, kar jim je bilo bersfttvo v krvi. Niao ac prepirali ne z Bogom in ne z ljudmi.
Anka je bila alabotcn in bole-hsir otrok, kakor jik. je po teh krajih vae polno. Zdelo bi ae, de ji jc komaj deeet let; vse majhna in drobne; bluziee ac ni bile vzdignile na praih še niti za dih, lice aO bila ozke, bela, oči so gledale čiato otroško, neumno in radovedno. Pol jo bile skrbeče, izkušene meti, ts pol dveletno dete s čudnimi šeljsmi. Delala je od jutre 4o noči nepreeteno, oskrbovala je štiriletnega brata in evo-ji mlajši aeetri, pospravljala je in kuhala. Mati jc hodila oaluža-vat; odhajala je zgodaj ter ae vračsls pozno ns večer. Ksdsr ae je vrnile meti, ee jo vzbudilo v resni Anki dveletno dete. 8edla je trudna in izmučena in najraj-ša bi ae zjokale ,kekor otrok če-sih hipoma ne glaa zajokala, ne ve zakaj.
Nekoč ze je mati domialila, de bi dala Anko čeea učit; mlajša aeetre je imele le dvenajat let in bi lehko oakrbovals domača de-ls; bils je celo močnejšo od Anke.
Tsko je prišla Anka k gooepe Rieglovi, da bi ae učila kako ae šivajo kravate. Goepe Rieglova Jo bile velike in debele šenaka, U-ai eta ji viaeli navadol, imele je dvojo telkih podbradkov, očesa ata bile majhne in a vatla, švigala ata nepreeteno ter ae evetlikele iz obreza, kekor dvoje šivih, majhnih živalic. Anke se jc celo bala goepe ia . eklonila ee je ter ee akljačila kader jc četlle, de sta ae šivalci ozrli nanjo.
ftlvelo Je lo trejo deklet; vse tri eo bile slebotno, suhe in bres krvi; ni ss Jim posnelo če jim Js po peteejot eli po trideset lot, o-brssi ao bili psč zelo stariksvi, sU oči so glodale otroško ki tele-ae ae bilo nerazvita.
Od sašstks jc bile Anki talko, roke so ji bile okenc, bodekale Je. "kot de bi ai sobe trebila". AU privadila ac Jo la Bvaaks Ja ubadala eeme in aa tanke. Uaaot-noet nI bila velika. Veaka delov-ke Je delale svoj posebni dol kre-vetef najaterejše jo bila pri ge-epej «e tri lote ki ai vedela keke
se deH sestavljajo. Sedele so tiko, kekor stroji brez krvi in bres glasu in roke so se vzdigsle ena komerno. Tako zjutraj od sedmih zvečer do sedmih; tsko mesce ln leto ia življenje. , ,f
Anke je dobils prvo soboto dve kroni. Tiščala jih je v potni pe-sti in srce ji je poekakovalo. Dve kroni, — in ugledsla je ob cesti vse polno prodsjslnic, vleklo jo je na deeno, ns levo. Hipoma so j^ bilo odprlo ob cesti veliko število slsščičsrnic, in visokimi okni so dišslc rumeno pečene torto. Odprlo se jc ob cesti veliko število prodsjslnic, ki so visele zunaj pissne bluze, čipksztc srajce. Ds, odprlo so se celo zlatarni ce in bleekale ao jI veeelo v lica zlato zapeetnioc, broše; in biaerni u-hani ao bili tem. Odkod toliko prodajalnief Anke jih prej nikoli ni bila opazila.
Prišla jc domov, kroni v potni pesti; mati jc kroni vzela in še tleti večer jih ni bilo več. Anki ee ztorilo hudo in oči eo jo zazkele-le; obraz pe, ki jc bil prej ie rdeč.in vesel, je hipoma spet u-pel. V spanju je jokala tiato noč; mučile ao jo grde aanje.
Prodajalnice ao apet izginile; Anka jih ni videle več. Samo še rezriti predmestni tlak jc bil tem, sive dolgočasne hiše so bile tam, in viaoke nova poslopja, o-durna, podobna pobeljenim ječam; vee kskor jc bilo prej.
Ali v Anki se jc bilo nekaj zgs-nilo, predramilo. Kskor ds bi bils mlsds ties prvikrat zafrfotala s perotmi, pogledala okrog aebc, še plašno in neodločno, ter ae na-pravljala, da Vzleti iz gnezda.
Vzbudilo ze je hrepenenje v nji, Bog vedi po čem, po nečem evetlem, aolnčncm po rumeno pečenih tortah, piaanih bluzah in zlstih zapestnic, de zlatih zapestnicah s veselo cinglajočimi na-veaki.
Kmalu nato, čez mezcc dni, jc zamenila Anka svojo tovsršico in je nosils blago v meeto. V roki veliko škatljo, prevezano s jermenom, je hodilfs dsn zs dnem po nezkončno dolgih uliesh iz predmestja v mesto, kjer so ae ceate širile in kjer ao bile lepe kile in kjer jc bila prodejalnlca ob prodajalnioi, druga lepša od druge. Ob polu desetih jc Anka odhajale ter se vračala opoldne. Samo ob eobotah je hodila gospa aanm po denar.
Zgodilo pa ae je nekoč, da je poslala gospa Anko v soboto po denar; nsročsls ji je ekrbso, ds nsj pazi na densr, ds nsj ne izgubi densrjs, ds nsj nstsnko pre-šteje densr. . . ds, densr. Anki je šumelo po ušezih: densr. . . . densr* . . densr. Densr. . . to eo rumeno pečene torte, plesne bluze, zlate zapcatnicc, ds zlste zapestnice z veselo cingljajočimi naveeki.
Ali jc vedels Anka, odkod ts meglst Megls se ji je bleaketala pred očmi ,trepetalo je nekaj vsenaokoli, veaelo in evetlo, da ji je poakakovalo arce. No Anka ni vedela, odkod ta megla in zakaj da ji tako poakakuje arce. . . Kako ao ae amejali izza megle, veaelo bingljajoči naveaki 1
Prodajalnioe ao ae emejale ob ceeti, lepe prodajalnice, vae na-baesne a čudovitimi rečmi. In tudi ljudje eo ae muzali na ceati prijazno: "Anka gre po denar. . . denar. . . denar. . ." In aolnce
jemjalo kerje bila eobota m kef je šla Anke po denar.	r
V predeljenem proetora, v ka' terem ni bilo drugega nohiitva nego dolga rdeča klop ob .t J je čakalo Že mnogo ženak na S plačevanje; delavke, slsbo oble. čene in suhotne, kskor Anka ,„ odjemalke same, doatojno op^v. ljenc in zlovoljne, ker je bilo ok. no še zmirom geprto. Za .tekla, mm predelom eo stale ob dolrf mizi šenaka, ki ao prirezaval. blago, manipulanti ao prihajali
debel in velik človek z drobnimL mežikujočimi očmi in dobroduL nim obrazom ter je odprl oken.
/ j "Za goepo Rieglovo", je zage petaU Anka; — grlo ac ji j« bi. lo atianilo.
Blagajničar je pogledal v svo. jo veliko knjigo in potem v knji. žico.	|
"$eat in oaemdeaet kron. „ ee. lo premoženje 1" Namuzal se je ter namežiknil Anki.
Anka jc vzela denar; krona ji jc padla ns tis, toda Anka nI sli. šala in je atopila k durim.
"Ti, deklo neumno 1" je zakli. cela debela ženaka. "Ali ne vi. diš, da ti jc bila krona padla T.. Jezua, kako drži denar, aaj bo šc dcaetak izgubila 1" "In preštela tudi ni," je
opom.
nlls druga šenaka. "Jaz bi ne pošiljala takih otrok po denar.'* Anka jc pobrala krono in je začela preštevati. "Šeet in osem* deaet kron . . . šeat in oaemdeset kron . . . šeet in ozemdeaet kron . . ." Kje eo bile njene mislil Frfotalo ao kakor metulji, kakor metulji opoldne, pijani, od soln. čnega veeclja prijetno utrujeni, Spravila je denar in knjižico v Škatljo. Kako je to ropotalo po atopnioahl Krone ao cvenketale jaano, tenko, goldinarji bolj res« no in debelo, in Anki ac je zdelo, da brudajo celo papirnati deseta-ki a aloveanim basom. —
Ko jc stopila na cesto, ae je od* prlo pred njenimi očmi življenje in veselje. Vae jc bilo lepo naokoli in vae ae je amejalo. Solnce je aijalo na cesto in Anka se je ozrla na nebo, ki je lilo avetlobo dol in ae je zasmejeta od rado. sti: prvikrat 'je bila ugledala solnce.
Najprej je šla Anka v sladšči-čarnlcd, sedla je na žametni stol pred mramornato mizico in belo oblečena poztrežnica ji je prine-ela na svetlem krožniku rumeno pečene torte. Anka je zagriznila, kako ac je to aladko razlivalo po ustih, (topilo se mehko ns jezi* ku. . . Jedla je, dokler se ni na-veličala, e z očmi bi jedla še zmirom, lizala z jezikom po lepi ru> meni zkorji.
(Konec prihodnjič.)
ZNIŽANE CENE.
UM OIIT n PIJAČE
kater« «o sdrmr« kot j« Tri«Ur C.J vr«l pr.idm in«t* k poCitku. aavoj SS«. TEK-rOTEC M tej ••«. ERMAN mvoJ it. 10M SOZS mvoJ 80«. KmI« (CENT!AN) M'«j 10«. in 4run talil«« v wk>«i. SSINJE i* starca* kraja po •« funt. »li ti. mani kot
rrate lt« fantov •« »o polti«. N.roiiu ia Cki«aca. a tem m prikrani aa votnju PRAŠEK «4 rina (»In« .tein) do »IM fant i«4o.tuJ« sa 40 iiIomt najboljl« kl.l« pUala aa Sojo. SUCAR GotoHn« (S ho rt PmO S t.SO. CAUGE (MESO) aa aleofcol auto radiator In u v» t«ko«in«. ki kaaj«> P"« tmm m ari manj kot pol *r«da pa 4o }** grm aov. ataa« I1J0. V«a mm y..biikj. ta« poltnlno, sama kriaj« n«. KaroiHom b pri lotiti Mw.y Orrt.r ali Sok. A. HOSWAT. teoz W. ZZaS SU Ckleafo, lik
VABILO ^ VESELICO
katero priredi
Slov. Pev. Dr. "VIHAR"
dna 30. nor. 1922, v proslavo deeetletnice otvoritve SLOV. DOMA.
Prtoatak veselica ob 6 vri svačar v Ustnam domu, DUNLO, PA.
U pri jasnosti sodaluja tudi Slov. Pav. Dr. "Jugoslavija* ls Joknatovna, Pa., ia Slov. Pav. Dr. "BUd** . ia CofiassiaugK, Psu
t. Dd Potdrcv* (Ig. Rlačalk)
OJ.	/ t. l. A k
S: -sa
Pozdrav Slov. Domu"........Mešaa sbor ;
.Poje Slrapni moški sber.
'Plantnariea" (Pr, "PaatJr" (F>rd J
•vfOOOa mm aaa.
"Dneva i
■M (V. Krek). Mešaa sbor ». Perjenčič).. Mešen »bor ' >..........Molki
• .....................Molki
prtpeUl «ar" (Jak. Aljaš)-Mcškl
poje dr. " poje dr. poje dr. * sbor poj«* <»r thor poje dr sbor poje dr
-JugocUtrlia" Jurcslavija
Jccorfa^Ja" dr. "Viher
"VSsr^ -Vihar"
S. M
(Igra. Barka v dveh dejaajfli). .......................Poje skupni
Sledi plee la prr>.ta thara r«njrno Daalo la okolice ee aljadao vaM na šo priredltav vsa dovolj. Za totae fislisMi la dn*
ODBOR.