Ameriška i a p e 1:303 aW ‘3SVH3 AA3H.-I S - S0£3 Mdy 3Ay IJUVIUM £TSP JisuBisns 3Nv±s -ya AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, July 1 8, 1 989 VA VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Bush govori o »novem svetu« brez sovraštva med Zahodom in Vzhodom — Po obisku Nizozemske se Bush vrne v ZDA danes LEIDEN, Ni, — Danes bo predsednik George Bush končal svoje 10-dnevno poto-Vanje po Evropi in se vrnil v Belo hišo. Med bivanjem v Evropi je Bush obiskal Poljsko, Madžarsko, Francijo in Nizozemsko. Predsednik sam kot njegovi sodelavci ter tudi politični komentatorji ocenijo njegovo potovanje za zelo uspešno. Analiza obiska v današnjem IVa// Street Journalu npr. kaže, da je Bush presenetil tako svoje konservativne kot liberalne kritike. Včeraj je bil predsednik v Leidenu na Nizozemskem. V tem mestu so nekaj časa živeli verski disidenti, ki so zapustili Anglijo zaradi preganjanja. Iz tega mesta so nato ntnogi prišli že v zgodnjem 17. stoletju v Ameriko, in med njimi je bilo tudi nekaj Bushevih prednikov. Ogledal si je mesto, v cerkvi Pieterskerk (cerkev sv. Petra) je pa Bush govoril o svoji viziji za bodočnost Evrope in celega sveta. Dejal je, da prihaja »novi svet«, v katerem ne bo več sovraštva nted Zahodom in Vzhodom. Sovjeti se nam Približujejo, je nadaljeval Bush in dodal, da želi, da bi se Sovjetska zveza končno vključila kot članica skupnosti narodov. Predsednik je rekel, da je povsod po vzhodni Evropi živa želja za svobodo in demokracijo. Reforme, ki jih uvajajo v Poljski ’P Madžarski so jasen dokaz tega. Tudi v ^SSR so takšne želje. Bush je citiral pismo s°vjetskega voditelja Mihaila Gorbačova voditeljem sedmih najmočnejših oziroma gospodarsko najrazvitejših držav, češ da bi thorala biti ZSSR povabljena za soudeležen-ko na letnih srečanjih teh voditeljev. Bush je rekel sicer, da čas še ni napočil za sovjetsko tjdeležbo, vendar je bil pozitiven do pobude Gorbačova. Posebej v Nizozemski je bil Bush toplo sPrejet. Branil je zgodovinsko kot današnjo v°go NATO. Ta vojaški pakt je ohranjal thir v Evropi in branil varnost vseh članic kot udi ostalih evropskih držav. Bush in žena Barbara se bosta vrnila v ^t>A danes. rv' polet novega bombnika B-2 »Stealth« tjspel __ Kongresniki proti bombniku zaradi enarja — En bombnik stanc pol milijardo ^ Edwards air force base, Kalif. ^7 Včeraj je novi bombnik B-2 »Stealth« prte poletel. Bombnik je sestavljen iz novih aterialov, ki naj preprečujejo, da bi bomb-^ 0Pazile sovražnikove radarske naprave. ^at° je bjj projgj^ »stealth« velika tajnost. ]aamen bombnika je zagotoviti letalskim si-r ^GA možnost penetriranja sovjetskih l arskih naprav. Če radarske naprave : ^kmka namreč ne morejo »videti«, sov-ske Protiletalske rakete in druge obramb-s n^Prave ga ne bodo mogle sestreliti. Tak-a jc pač teorija. n. Najhujša težava za »Stealth« bombnike je h- ^°tre^n' tehnologiji — včerajšnji polet Cjj.1 v tem oziru odličen — marveč v investi-Uj. ’ potrebni za vsak bombnik. Vsak bomb-jev najnire^ stane več kot pol milijardo dolar-bo ’ ^ntagon pa želi imeti kar 132 teh toy nikov- T° je povzročilo močno naspro-b0 aje v zveznem kongresu, kajti bi novi eejot n‘k' zahtevali neprimerno velik delež Pol C®a Pr°računa za obrambne zadeve, j0) te.8a trinogi liberalni kongresniki želi-uPor h k'* denar, namenjen za ta bombnik, ‘Jen za razne programe socialnega skrbstva. Zaradi tega negativnega razpoloženja v Kongresu, nihče ne verjame več, da bodo letalske sile ZDA kdaj razpolagale z željenimi 132 bombniki. Vprašanje je sedaj, koliko teh bombnikov bo naročenih, kako hitra naj bi bila dobava, druga varianta pa je, če ne nameravajo izdelovati vseh 132 ali približno toliko, zakaj s projektom sploh nadaljevati? O vsem tem bo v naslednjih mesecih tekla ostra debata v obeh kongresnih domovih. Velik štrajk rudarjev v zahodni Sibiriji — Štrajki tudi v kotlini Donets v Ukrajini — V Gruziji krvavi narodnostni izgredi MOSKVA, ZSSR — Predsednik sovjetske vlade in član vladajočega politbiroja Nikolaj Rižkov je poročal novemu sovjetskemu parlamentu, da potekajo v zahodni Sibiriji številni štrajki rudarjev. Isto se dogaja tudi v kotlini Donetsk v Ukrajini. Rudarji zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in še posebej življenjskega standarda. V kotlini Kuznetsk štrajka oziroma s štrajkajočimi »simpatizira« do 110.000 ljudi, nekaj tisoč rudarjev pa štrajka v osmih premogokopih v kotlini Donetsk. Ker je zaradi štrajkov prišlo do zastojev pri dostavljanju premoga industriji, je proizvodnja motena v mnogih podjetjih. Rižkov je poročal, da so sovjetske oblasti ustanovile posebno komisijo, ki bo preučila zahteve rudarjev. Komisiji načeljuje član politbiroja Nikolaj N. Sljunkov. Komisija se je že sestala s predstavniki štrajkajo-čih. Kot kaže, želijo rudarji predvsem več avtonomije za njih podjetja. V sedanjem sovjetskem sistemu je vse vodeno iz Moskve. V svojem poročilu je Rižkov povedal, da nasprotuje uporabo sile, ker bi policijski ukrepi itak zelo napeto vzdušje samo zaostrilo. Štrajki v nekaterih krajih trajajo že več kot teden dni, kar je za sovjetske razmere nekaj izrednega. Gen. Jaruzelski bo kandidiral za mesto predsednika Poljske — General se je odločil po posvetovanjih s predstavniki Solidarnosti VARŠAVA, Polj. — Gen. Wojciech Jaruzelski, ki vodi Poljsko vse od 1. 1981, je izjavil danes, da bo res postal predsedniški kandidat. Po poljski ustavi predsednika izvolijo poslanci parlamenta, torej 100 senatorjev in 460 poslancev. Po izrednih zmagah na parlamentarnih volitvah, ki so bile 4. in 18. junija, kontrolira opozicijsko gibanje Solidarnost kar 46% parlamentarnih glasov. Za izvolitev predsednika države je potrebna navadna večina, tako bi bil Jaruzelski itak izvoljen. General je pa rekel pred tedni, da ne želi kandidirati, ako ne more računati na podporo tudi Solidarnosti. V zadnjih tednih so torej bila pogajanja med Jaruzelskim in predstavniki Solidarnosti, v katerih je Jaruzelski zahteval podporo. Solidarnost ni hotela postaviti lastnega kandidata in je bila pripravljena glasovati za Jaruzelskega. Voditelj Solidarnosti Lech Walesa je povedal, da notranjepolitična situacija Poljske zahteva, da je predsednik države član komunistične partije. Jaruzelski se je odločil po posvetovanjih s Solidarnostjo, da bo kandidiral. Glasovanje bo menda jutri, v sredo. Predsednikova mandatna doba je šest let in je lahko enkrat ponovno izvoljen. Predsednik vodi vojaško in zunanjo politiko, imenuje pa tudi predsednika vlade, ki pa mora biti potrjen od parlamenta. Včeraj sta Poljska in Vatikan obnovila diplomatske odnose prvič od leta 1945. Iz Clevelanda in okolice Škof Pirih bo maševal— Med svojim 5-dnevnim obiskom v Clevelandu, bo koprski škof Metod Pirih to nedeljo, 23. julija, ob 10.30 daroval sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Po sv. maši bo za škofa sprejem v avditoriju, kamor ste vsi lepo vabljeni. Mariborski oktet— Mariborski oktet, ki gostuje iz Maribora, Slovenija, bo pel to soboto popoldne ob 3.30 na pikniku Nevburških društev ADZ na ADZ letovišču v Le-royju. Ob 4.30 pop. bo pa škof A. Edward Pevec daroval tkim. polka mašo. Javnost vabljena, vstopnina za letovišče je $1 na osebo. Piknik se bo pričel ob 1. pop. in trajal do 9.30 zv. Igrali bodo Vadnjalo-vi, za mašo in nato za ples. Romanje v Lemont— Romanje oltarnih društev v Lemont bo 12. in 13. avgusta. Pri Sv. Vidu kličite za rezervacijo Amalijo Košnik (881-4957) ali Kristino Rihtar (391-6545), pri Mariji Vnebovzeti pa Rose Bavec (531-6167) ali Pavlo Adamič (481-8263). Posvetitev cerkvice— To nedeljo, 23. julija, bo ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar posvetil cerkvico sv. Marjete na Šmarjetni gori pri Kranju. Za njeno pozidavo lansko leto je velikodušno prispevalo več naših rojakov in rojakinj. Slika pozidane cerkvice bo objavljena enkrat pozneje. Praznik sv. Marjete je 20. julija. Novi grobovi Frances A. Krzen V ponedeljek, 17. julija, je umrla Frances A. Eržen, vdova po Johnu, sestra Rose Rogers in Alme Terček, teta. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. v četrtek, 20. julija, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zv. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti. Anne M. Petrangelo Umrla je Anne M. Petrangelo, rojena Kasunec, žena Johna, mati Evelyn Malloy in Christine, sestra Frances Ne-maftich, Mary Leskovec, Rose Finan ter že pok. Anthonyja, Franka, Rudolpha in Josepha, stara mati Amy, Doris, Molly in Johna Malloy. Pogreb je bil iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. dne 17. julija s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Pokopana je bila na Vernih duš pokopališču. Festival lepo uspel— Konec preteklega tedna je bil letni poletni festival pri Sv. Vidu. Vreme je bilo odlično vsak dan, obisk je bil zelo velik. Na str. 2. objavljamo imena dobitnikov raznih nagrad. Zlatomašnik— To nedeljo, 23. jul., ob 10. dop. bo v cerkvi Marije Vne-bovzete maševal zlatomašnik g. Ivan Lavrih iz Fowlerja, Kansas. Piknik Balincarskega krožka— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi zabavni večer v soboto, 29. julija, na SP. Ob šesti uri zvečer bo na voljo večerja in sicer štej k ali goveja pečenka. Vsi prijatelji Balincarskega krožka lepo vabljeni! Farni poletni piknik— Letos bo imela fara Marije Vnebovzete svoj poletni piknik 13. avgusta na Slovenski pristavi. Sv. maša bo ob 12.30, po maši bo pa kosilo. Za ples in zabavo bo igral Alpski seks-tet. Pri Mariji Vnebovzeti bodo tudi najeli dva avtobusa. Odhod prvega bo 11. dop. s povratkom ob 7.30 zv., drugi avtobus bo pa odpeljal ob 1.30 pop. s povratkom ob 7.30 zv. Voznina je $5. Ako želite rezervirati sedež, pokličite župnišče na 761-7740. Pregled holesterola— Ta četrtek bo v St. Clair Health Center v Slovenskem narodnem domu pregled holesterola v krvi, od 12.30 do 4.30 pop. Preiskava stane 5 dolarjev. Naslednji dan, v petek, pa bo tam ambulantni avtomobil za pregled očesnih bolezni. Vsem, ki želijo pregled oči, svetujemo, da kličejo tel. 431-1500 za rezervacijo; tako jim ne bo treba čakati, da pridejo na vrsto. Tako za holesterol kot za očesne in druge bolezni je čimprejšnja ugotovitev pojava le-teh najzanesljivejša pot do popolnega okrevanja oziroma zdravljenje. Piknik upokojencev— Klub slovenskih upokojencev v Fairport Harborju in okolici vabi na svoj 9. letni piknik, ki bo v sredo, 9. avgusta, od 12.00 opoldne dalje v prostorih American Slovenian Club, 617 Third St. v Fairport Harborju. Za več informacije, kličite 261-8050, 761-6362, 564-9451 ali 352-9144. Ali pa kar pridite. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 86° F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 80° F. V četrtek deloma oblačno, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 78° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 51 Tuesday, July 18, 1989 “ Pogled v prihodnost dr. Anton Trstenjak Slovenci, ne uničujmo sami sebe (II. nadaljevanje) Ce hoče majhen narod preživeti, mora biti složen, trden, nerazcepljen, res enoten. Vsi morajo »vkup držati«. Tega se morajo zavedati vsak njegov član in vsi skupaj. Skupna slovenska narodna zavest je hkrati vprašanje slovenskega narodnega preživetja. Zgled bi nam morali dati Judje, ki jih prav zato po krivici obmetavamo z manj zglednimi vzdevki: maloštevilen narod so, toda med seboj so složni in enotni, drug drugemu pomagajo, nobeden ne sme propasti v njihovi skupnosti; toda ravno to in samo to jih ohranja, da preživijo kot visoko civiliziran nomadski narod med velikimi narodi, čeprav jih mnogi črtijo. Mi, »poštenjaki«, pa si večkrat oči izpraskamo zaradi medsebojne nesloge, nevoščljivosti in prepirljivosti. Ob vsej poštenosti nam manjka medsebojne ljubezni. Slovenci smo večkrat kar v usodnih zgodovinskih trenutkih velikih odločitev in političnih preobratov premalo složni, premalo skupne narodne zavesti pokažemo. Ponovno smo ravnali kot nezrel narod med politično zrelimi, zlasti kadar smo se med seboj krvavo bili, kakor da smo na narodno razvojni črti še zmeraj komaj na stopnji pubertetne nezrelosti, pretepaŠtva in prelivanja krvi. Morda nas tu tolaži misel, da so skozi podobne medsebojne krvave bitke prehodili narodno pot zrelosti tudi drugi narodi: npr. Švicarji, toda že v 16. stoletju, in da Irci, ki sodijo sicer med najstarejše civilizirane narode v Evropi, še danes krvavijo v državljanski vojski. 0, to je tolažba, a neučinkovita. Zavedati se moramo, da pomenijo razdeljenost, sprtost in nesložnost za majhen narod nevarnost narodnega, se pravi, duhovnega genocida, propada. Pa še nekaj moramo posebej podčrtati. Majhen narod mora biti ustvarjalen. Samo tako lahko koraka vštric z velikimi narodi. Neustvarjalen narod je pač podrejen, podložen narod. Ustvarjalnost pomeni nadrejenost, je vladarstvo sveta. Majhen narod je ustvarjalen ali propade. Ustvarjalnost je malemu narodu potrebna za preživetje. In Slovenci smo bili že dolga stoletja ustvarjalni; korakali smo na vseh področjih kulture vštric z velikimi narodi. To nas je ohranjalo in nam dajalo narodnostno samozavest. Samo na enem samem področju nikoli nismo umeli biti prav ustvarjalni, to je v politiki. V politiki smo se Slovenci zmeraj obnašali podrejeno, hlapčevsko. Da smo Slovenci narod hlapcev, zveni pretirano očitajoče, velja pa kvečjemu ravno za naše politično delovanje. Tu se je pač najbolj razodevala slaba stran našega značaja, ki ga radi odevamo v krilatico: »vzoren učenec«, »vzoren učitelj«, »pošten uradnik« in podobno. Vsak tak »vzoren« tip je namreč vselej gledal predvsem navzgor, da bi tam ugajal in napredoval, ne pa navzdol, da bi ustrezal Pojdimo na Štajersko... NEW YORK, N.Y. - ...gledat, kaj delajo punce tri... Tako so nekoč na Slovenskem peli fantje z Gorenjskega. Marsikateri se je šel tja celo ženit. In štajersko dekle ga je kar rada vzela, če je bil »fejst« in še bogat po vrhu! Mi zdaj nismo na Gorenjskem, ampak na Njujorškem v ameriški deželi, Vem pa, da je tam v Clevelandu in njegovi okolici precej Štajercev iz Slovenskega. Toliko jih je, da imajo kar svoje društvo — Štajerski klub. Zdi se mi, da bi bilo dobro, če bi tod pri nas imeli v tem času kakšnega ljudskega pesnika, ki bi znal v kitice in melodijo dati tole: Na Njujorškem so dekleta lepa, fantov pa skoraj nič ni... Ne bi rekel, da jih zares nič ni. Vem pa, da se od naših deklet stran drže. Zato, fantje iz Štajerskega kluba, pridite k nam po naša dekleta, ki so slovenskega rodu. Ta misel se mi je porodila na drugo julijsko nedeljo, ko smo bili slovenski njujorški srenj-čani zbrani na Vodlanovem. Tod smo imeli svojo prvo letošnjo piknik-mašo. Vendar maša je prvo, potem pa se naš piknik začne. Ker imajo Vodlahovi ob svoji hiši tudi lep plavalni bazen, se je ob tej priliki zbralo kar precej mladih. Da, skoraj vsi so bili tu. Na terasi ob bazenu sem opazoval ta naš živ-žav, ki je bil večinoma ženskega spola. Iz današnjega dne sem prestopil v jutrišnjega — in me je stisnilo v srcu. Cirila Saksidova, pred leti zares zavzetna učiteljica naše farne sobotne slovenške šole, skoraj celodnevne, je sedela pri mizi poleg mene, pa sem ji rekel: »Vidite, Cirila, koliko imamo deklet, fantov pa skoraj nič. V tem ne vidim svetlih bodočih dni naše srenje.« Zato sem se še bolj razveselil, ko mi je Ivan Kamin dal v roko nekaj prvih vabil: V torek, 25. julija ob pol osmih zvečer bo imel Mariborski oktet koncert v dvorani sv. Cirila, 68 Mark’s Place, tu v New Yorku. To je vendar naš slovenski sv. Ciril na Osmi. Kako lepa prilika, da spet napolnimo našo cerkveno dvorano! Mariborski oktet nam bo zapel kar precej naših slovenskih pesmi. Oktetovi pevci nam bodo opomnili, da smo Slovenci narod petja kljub temu, da tu na Njujorškem nimamo več nobenega pevskega zbora, razen priložnostnega Koprivškovega za naš farni. V soseščini nam je celo utihnil oktet Zvon. Zato tudi nje vabim na ta izredni večer slovenske pesmi pri Sv. Cirilu 25. željam podrejenih, ljudstvu, za katero je postavljen in ki naj bi mu »služil«. Saj je tudi znana psihološka ugotovitev, da je »vzoren« učenec vedno ljubljenec učiteljev, da pri pri součencih ni priljubljen. Ozadje take stremuške, ljudstvu zelo zoprne drže tistih Slovencev, ki so se povzpeli kvišku, je med drugim nedvomno v okoliščini, da pač nikoli nismo imeli svoje državne suverenosti in da zato tudi naši vsakokratni politiki niso umeli in mogli biti pravi državniki, ki bi suvereno mislili in suvereno ravnali in odločali; bili so redno vajeni samo na kompromise, s katerimi so se morali zadovoljevati kakor berači z drobtinami ob bogatinovi mizi. Zato so v odločilnih trenutkih vedno raje pokimali, kakor da bi z odločnostjo in vztrajnostjo svojih zahtev tvegali kaj hujšega. Kaj bi tvegali? Jasno, da dejavni nastop ali pa trpno izključitev. Čudno pa je: ko je Franc Šetinc storil tak odločen korak, so nekateri slovenski politiki to »obžalovali«, namesto da bi ga pohvalili. In ker nikoli nismo docela složni, so naši politiki, žal, morali vselej računati tudi z drugo garnituro politikov, ki bo takoj prevzela in sprejela vse kompromise, kakor hitro bi se morali sami v znak protesta raje umakniti. Taka drža politikov je možna le toliko, kolikor imajo pred očmi željo, da bi ugajali, se pravi, ustregli »navzgor«, da bi se izognili »hujšega zla«, namesto da bi imeli dosledno pred očmi svoje ljudstvo, ki ga zastopajo, da bi ustrezali njegovim koristim, da bi ugajali svojemu ljudstvu. In če se je kdaj naš politik znašel pred takim osrečujočim skladjem z ljudstvom, ko je čutil, da je ljudstvo res za njim, na njegovi strani, pa žal živi v samoprevari, če misli, da ima ljudstvo še zmeraj za seboj, kadar je v parlamentu pokimal in šel v kompromis ter tako izdal stvarne interese svojega ljudstva, od katerih je odvisna njegova narodna samobitnost. Politik je ustvarjalen samo, če je njegova drža suverena, državniško neodvisna; le tako ima lahko trdno zavest, da ima ljudstvo za seboj. Ljudstvo ima v sebi zelo občutljiv seizmograf za politične pretrese, ki utegnejo ogražati njegov narodni obstoj. Ljudstvo veselj dovolj zgodaj začuti, kdaj je ogroženo njegovo preživetje. Geslo, ki ga uporablja zlasti sodišče: V imenu ljudstva, mora politik nenehno stvarno upoštevati, se pravi, spraševati ga za mnenje, le potem lahko tudi odloča v imenu ljudstva. To razmišljanje ni odveč, kadar gre za preživetje malega naroda, če pomislimo, da danes pogosto z obžalovanjem ugotavljajo, kakšne usodne napake so naredili slovenski politiki v preteklosti, napake, ki se ne dajo popraviti. Tako govorijo zlasti npr. o prelomnem letu 1918. Tu se resno sprašujemo, kaj in kako bodo pa čez več desetletij obžalovali ravnanje slovenskih politikov današnjih dni? Slo je ta- (dalje na str. 3) julija. Morda bo ta koncert njim in vsem nam v spodbudo! Saj nam bodo lahko ti mladi fantje Mariborskega okteta pripovedovali, kaj vsaka prava ljubezen rodi. Tudi prava ljubezen do pete pesmi rodi življenje: pevski zbor ali pa oktet. Lahko pa tudi samo kvartet ali tercet, moški ali ženski. Vendar brez ljubezni in napora teh sadov ni. To nam pove naša stvarnost, ki je po-sledica utihnjenja slovenske besede in s tem narodne zavesti v širšem obsegu naše nju-jorske slovenske naselbine, ki številčno po krvi ni tako šibka kot se nam sicer kaže. Ob polni dvorani na ta torkov večer 25. julija bo vsakega pozdravil ob vhodu v dvorano, ko mi bo izročil $6, ali tudi radodarno več za naše goste-pevce. Osebno nasvidenje vsem, zato pridite! Tone Osovnik Dobitniki nagrad na festivalu pri Sv. Vidu V nedeljo zvečer se je končal letošnji zelo uspešni poletni festival pri Sv. Vidu, ki je imel poleg obilnega obiska vse tri dni tudi odlično vreme. Kot vsako leto je bilo izžrebanih več dobitnikov denarnih in drugih nagrad. Ti so bili sledeči: $1000 je zadel Joe Bobak. Nagradi po $750 sta zadeli John Burchard in Katie Sla-per. Nagrade (3) po $500 so dobile Theresa Hribar, Maria Ovsenik in Cindy Pate. Nagrade (4) po $250 so dobili Mary Hrovat, Maruša Pogačnik, Frankie P. Žitko h1 Lillian Železnik. Izžrebanih je bilo 25 nagrad po $100. Zadeli so jih: Helen Weiperth Mary Hlad Maria Sremec Ellen Brodnik g. in ga. Andrej Odar Bob Repka Stephanie Sostakowski Margo Repka Branko Pogačnik Michaelena in Michael Sti11 ziano Clara Abriani Donald in Doreen Kirk Virginia Gentile Mila Sanidad Jernej Slak Brian McNamara C. A. Baznik J. & C. Kermavner G. Michael Hunjadi John Burchard Amalija Košnik j g. in ga. George Ester"'00 Frank Boh J. Habjan Mary Hrovat Na festivalu so bile ne tudi nagrade. Dobili so 1. Zalka Likozar (Knl rjfl Baby Outfit); 2. Mary Sta y (Knitted Ladies Sweater)’ Josie Šuštaršič (Knitted ^ $ Shawl); 4. Mark Jak° 5. (Handmade Tablecloth)’ 4 Joan Škufca (Cream-c° u, Afghan); 6. Genevieve V' 7 nic (Blue & White Afghan;’ „ Kristen Kilker (Sl°ve Doll). I s I II ti n k v u d & tl; lo S; V; b( •o dr ! t r ( J ii tl ti $ »Mi smo izdajalci slovenskega naroda« REVOLUCIONARNI TEROR Uganda: 1. vhod v taborišče 2. stražarnica 3. 1.1. sodišče 4. konjenica 5. stranišča 6. umivalnice 7. mladoletniki, ki so vstopili v domobransko vojsko pred januarjem t945 8.. 9. in 10. mladoletniki, v dom. vojski po 1945 11. domobranci pred januarjem 1945, okrog 3000 ljudi 12. baraka za civiliste 13. skladišče 14. bunker za mučenja 15. kuhinja 15. upravna stavba 17., 18. stražarski stolp 19., 20. sanitarije In stranišča 21. žlčnate ograje okrog taborišča in barak 22. graben, v katerem so streljali taboriščnike 23. jame za mrliče 24. zunanja ograja (Dr. Tine Velikonja je brat dolgoletnega sodelavca Ameriške Domovine dr. Jožeta (rav-no Ponatiskujemo daljši nje-S°v članek iz argentinskega »Meddobja«), bil pa je med ti-s,ltni mladoletniki, ki so bili vrnjeni iz Koroške partizanom 'er poslan n uničevalno taborile Teharje pri Celju. Svoje spomine o vsem tem je objavil v ljubljanski »Mladini« (št. M- jun. 1989). Intervjuval ^ je sodelavec »Mladine« orut Meško. Intervju prina-samo v celoti. Ur.) V začetku junija 1945 so v ‘eharje pri Celju vozili transporte ljudi iz taborišča begun-Jev ‘n vojnih ujetnikov pri Ve-^Jah na avstrijskem Koro-ern. Po dogovoru med brivskim poveljstvom in jugo-s°vanskimi oblastmi se je "oitireč partizanska vojska pahnila iz Koroške. Cena za ° je bila predaja okrog 11 000 ^šoroženih domobrancev in V- j sto civilistov. V domovi-so jim pripravljali krvav ^ejem: Kočevski Rog, Bre-^rJev° brezno, Kamniška Bi-,Ca> Hude jame pri Laškem, ^čeni rudniki v Hrastniku /e ^orišče Teharje pri Celju ^ v začetku kombinacija p ‘onega uničevanja in lakote. tih^6’ 1(0 je bilo večina ubi-bila ena sama lakota. >>Cq' v devetih tednih je 'ab skuPne8a števila 5000 a°r'ščnikov ubitih 4500, 15. stilUs,a. ko so Teharje zapu-ofo Zadnji preživeli, jih je bilo Je :* ^00. Dr. Tine Velikonja riščSe ^te dni preživel v tabo-n^i.1(0 je bil star 16 let. Da-,Vf 'n deta v Ljubljani. $tarj^ koncu vojne sle bili Neljo let‘ Ks*j ste PravzaPrav Ho^a družina je bila politič-I« ytlpa^rana- Moje oče Nar-Da j:6’^Hja je 1942 nastopil 1^ JUbljanskem radiu in v ne-V0soy°/Or*b protestiral proti 'ibjtjh eiTlu terorJur ko je bilo do|» .^'jko, lahko rečem, ne-8ovor' ^ud'- Kasneje so bili »asio' nat'snjeni v brošuri z tla 0rn Malikovanje zloči- '°^eno °r^a tud‘ za do-žaje tnero avanturizma, ki vanju nemir ob pričako- ^tiio’ a^ nas bo doletelo, če Si doma. Oba z bra- So zara 15 in 16 let, sva se SOa v domobranskih ab v Dravljah, kjer je danes šola Valentina Vodnika. Pravzaprav ni šlo za prave domobranske uniforme — jaz sem imel nekakšen rjav »rekle« in zasilno opremo. Zvečer 8. maja je prispel ukaz, da gremo na Koroško. Ob štirih zjutraj smo pripeša-čili v bližino Kranja, tam prespali, drugi dan pa smo pot nadaljevali. To je bila reka ljudi z vseh koncev: kmetje z vozovi, Nemci z avtomobili, oklepnimi vozili, civilisti, domobranske enote, skupaj okrog 50 000 ljudi. V temi in blatu smo se pomikali skozi novozgrajeni predor na Ljubelju. Na drugi strani so partizani pri Borovljah zaprli prehod čez Dravo. Zato je v četrtek, 10. maja proti večeru, prišlo do spopada, med katerim so bili partizani potisnjeni do Drave in odrinjeni od mostu. Čez tri dni smo se predali Angležem, ki so vojaške enote razorožili. Zanimivo je, da so med potjo proti Celovcu pobirali tudi ure. Nastanili so nas v taborišču na Vetrinjskem polju, kjer smo postavili šotore. Civilisti in komora (konji, oprema, hrana itd.) so prihajali za nami še kakšnih deset dni. • Potem so se začeli transporti? V torek, 29. maja, so okrog desetih prišli Angleži s svojimi tovornjaki. Moram reči, da so bili zelo vljudni. Za na pot smo dobili po dve konzervi z mesom, prepečenec, nato smo se vkrcali na tovornjake. Peljali smo se iz Vetrinja, pri Celovcu pa smo zavili na levo proti Velikovcu, kar se nam je zdelo čudno. Sopotniki, ki so vedeli, da sem hodil v šolo, so me spraševali, kam gremo in sem rekel: »V Graz«. Takrat seveda nisem vedel, da so ga zasedli Rusi. Pri Velikovcu smo še enkrat ostro zavili na desno na cesto proti Železni Kapli čez dravski most. Tovornjakov je bilo nekje od 20 do 30, naš transport pa je prav gotovo štel nad 1000, morda 1500 ljudi. Udobno smo sedeli na klopeh, tovornjaki so bili odprti, tako da smo imeli lep razgled. Spomnim se, da so nekateri peli tisto narodno: »Delaj, dekle pu-šeljc«. Pri Pliberku smo se ustavili ob neki jasi, kjer so nas Angleži iztovorili. Po skupinah o-krog dvajset ljudi so nas vodili do postaje, kjer je stal vlak s tovornimi vagoni. Tam zagle- damo partizane z brzostrelkami in strojnična gnezda. • O čem ste v tistem trenutku razmišljali? Propad, konec sveta. Prvi hip smo imeli občutek, da je vsega konec. Bili smo popolnoma otopeli in brez besed. Sele pozneje se je začelo dvigati neko upanje. Ves čas med vojno smo stavili na angleško karto, zdaj pa... Partizani, ki so govorili srbsko, niso bili surovi. Ukazali so nam le: »Ajde unutra!« Ko so nas natlačili na vlak, je bila ura pet ali šest popoldne. Vlak je potegnil, med vožnjo je vladala popolna tišina, prepade-nost in obup. Okrog desetih zvečer smo prišli v Slovenj Gradec, mesto je bilo kot zapuščeno. Od postaje smo šli peš do vojašnice, kjer so nas nastanili. Naslednji dan sem prejel prve in, moram reči, edine udarce. Ko so nas partizani spustili na stranišče, so naredili špalir in nas brcali. • Kako ste nadaljevali pot? Dopoldne 31. maja so nas z vlaki v petih vožnjah prepeljali do Mislinje. Ponoči smo šli peš skozi Hudo luknjo. Stražarji so bili razporejeni na 20 do 30 metrov. Na eni strani je šumela Paka, na drugi pa je bilo veliko vozov in ostankov od umika ustaške vojske. To je bila priložnost za nekatere, da so ušli, meni kaj takega ni prišlo na misel. Pozneje sem se čudil nekaterim oficirjem, da takrat te možnosti niso izkoristili. Vladala je prav nora otopelost; po prihodu v Velenje smo se ustavili na nekem travniku. Z bratom sva zaspala. Ko sva se zbudila, ni bilo nikjer nikogar več. Pa sva tekla za tisto najino skupino, da sva jo le ujela! Se zadnji hip sva prišla na tovorne vagone... Na vlaku sem zaspal, zgodaj zjutraj, ko sem se zbudil, pa sem skozi špranje vagona videl, da se peljemo po Savinjski dolini. Okrog osme ure smo se ustavili na celjskem kolodvoru. Tam se je začelo... • Mislite na sprejem? Bilo je nekaj vpitja in pretepanja. Iskali so oficirje. Postaviti smo se morali v vrsto. Ukazali so nam, da moramo vzklikati: »Mi smo izdalajci slovenskega naroda!« Potem smo se morali vleči na trebuh in tiščati obraz v tisti prah in govoriti: »Poljubljam sloven- sko zemljo.« • Za tem ste krenili proti Te-harjam, naselju v bližini Celja. Sprevod je bilo zelo varovan. Na vsake tri metre je stal partizan z brzostrelko ali pa puško. Bil sem presunjen... Pot od Celja do Teharij, ki je dolga 4 km, smo prehodili šele v štirih urah, to pa zato, ker so v taborišče spuščali skupine po 100 ljudi. Kolona je bila nepretrgana. Vso pot smo morali vzklikati: »Mi smo izdajalci slovenskega naroda!« Vmes so padali udarci. • Ste sploh vedeli, kam vas ženejo? Ne. Ko smo v daljavi slišali streljanje, so bili nekateri med nami prepričani, da so že začeli ubijati. Okrog dveh popoldne smo se znašli na teharskem platoju, kjer so nas postrojih. Prišli so partizani, iskali znance in jih pretepali. Oficirje so takoj izolirali. Odgnali so jih v poseben bunker in jih mučili. Po treh dneh so jih peljali na mesto, kjer so bile sanitarije. Nekateri med njimi sploh niso mogli hoditi, tako da sta jih vlekla po dva. Glava nekega domobranskega desetarja, ki sem ga poznal, je bila ena sama oteklina, tako da so ga morali voditi. Oficirjev potem nismo nikoli več videli, ker so jih že naslednje dni začeli streljati. Sicer pa so bile ključne stvari v taborišču videti dokaj nedolžno. Ob prihodu v taborišče smo stali v vrstah. V bližini komandne barake so bila okenca, podobna tistim na železniških postajah. Za okencem, kamor sem prišel jaz, je bilo mlado dekle. Hotela je vedeti ime in priimek, rojstvo, izobrazbo in kdaj sem vstopil v domobransko vojsko. Povedal sem ji, da 5. maja 1945. Zelo se je začudila in vprašala, kako da tako pozno. Odgovoril sem, da sem s to enoto pač bežal. Rekla je samo: »Pojdite v A« in poka- zala z roko proti skupini, ki je stala tam. To »sojenje« je bilo, skratka, zelo prozaično. Nekaterim je rekla »A«, drugim »B«, tretjim »C«. V skupini C jih je bilo seveda največ. To so bili vsi tisti, ki so bili stari nad 18 let in tisti, ki so bili pri domobrancih pred januarjem 1945. Njih so na sredini taborišča tudi najbolj zastražili. • Ste se med seboj lahko sporazumevali? Med barakami je bila mreža iz žice, tako da smo se lahko samo klicali. Sprehajati se ni bilo mogoče. Nekje med 5. in 6. junijem pa se je začelo... Iz taborišča so začeli voziti skupino C. Navidez je bilo vse videti nedolžno. Pripeljala se je skupina partizanov z džipom. Neizbrisno mi je ostal v spominu major v lepem sivem plašču, ki je te akcije vodil. Imeli so spisek in po njem so jih klicali. Vsak poklicani je vstal in počasi stopal med ležečimi na sredi taborišča proti mizi. Zanimivo je, da major nanje sploh ni gledal sovražno. Njihovo identiteto je preverjal in jih opazoval z neko poseben radovednostjo. Naredil je kljukico in vsakemu so z roko pokazali v smeri glavne poti, kjer so bile klopi. Tam so jih že čakali in z žico zavezovali z rokami na hrbtu, potem pa še posebej po dva in dva skupaj. S klopi so stopali na čakajoče tovornjake. Ni bilo porivanja, pretepanja, vse je bilo videti grozno nedolžno. Sploh nismo imeli vtisa, da jih peljejo na morišča. • Kakšen režim je veljal po barakah? Teharje je bilo uničevalno taborišče, zato je od daleč dajalo zelo pomirljiv videz. Kot da bi šlo za delavsko naselje med počitkom ob koncu tedna. Po prvih dneh divjanj, skoraj ni bilo več javnih nasilnih dejanj, nobenih apelov ob (dalje na str. 4) °venci, ne uničujmo sami sebe ^9^ (nadaljevanje s str. 2) V p} ^re danes za preživetje malega slovenskega naro-$e n° v Politiki moramo biti ustvarjalni, se pravi, ravna-% ^amo državniško neodvisno, dobesedno »vzviše- ^9raj ° Je suvereno, če nočemo postopno vse zgubiti. *%ju nas torej naša Šibka politika, ki kljub pravemu spo-Vend trenutkih, ko gre za ustavo in zakonoda- ra^e 9re v us°dne kompromise, da zadovolji 6r6ga ne' jih čuti nad seboj; svoje ljudstvo, v imenu ka- Sart1obj^ot0pa' pa raz°oara, ker mu ne zajamči njegove (dalje prihodnji petek) Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 28890 Chardon Rd. 944-8400 1053 E. 62 Street 431-2088 V družinski lasti že 86 let KR ONIKA — BLED 1988 — (JOŽE VELIKONJA) II. del POLKA MA ŠA Oh, le kam smo danes prišli, stari se kristjan povpraša, ko v okrnjeni svetosti — se daruje Polka maša. Zbranost v srcu se razblinja, ob napevih vasovanja, ko iz križa naš Zveličar žalostno k ljudem se sklanja. V Božjem hramu nevedoče se molitev izigrava, kjer se človek ves odsoten v plesnem taktu pozibava. O Zveličar, daj nam luči, ki naj dušni mrak prešine, vrni nam modrosti prave, tema vsa naj preč izgine. Da spoznamo Pot resnice, ki oplaja dušno pašo, glasba, petje le pristojno naj krasi nam SVETO MAŠO. Lojze Bajc »Mi smo izdajalci slovenskega naroda« (nadaljevanje s str. 3) Odkod naj bi vedeli, da si izšel od tam, da ima Jegličev rod, ki mu pripadaš (»Jeglič? Kdo naj bi to bil?«), svoje korenine le nekaj kilometrov odtod — z očetom sva hodila po Begunjah in po pokopališču, ko je zbiral dokumentacijo o Jegličevi materi. Kdo naj bi vedel za strica Petra, starčka, tki nas je prehiteval v hrib s svojo počasno in vztrajno hojo — otroci so se zaleteli v breg in kmalu opešali —. Kdo bi vedel za naše poti od Bleda skozi Vintgar do Zabreznice, kjer smo prespali v senu in nam je Marjan Tršar pripovedoval vsebine romanov, ki jih je prebral. Poslušali smo ga z napeto pozornostjo. Samo leto starejši je bil od nas, a je že risal. S tem je bil v čisto drugi kategoriji. Mi smo bili samo otroci. Kulturni mostovi. Iz programa sem ujel, da bo moj prijatelj iz Sardinije tudi prisoten. Pred nekaj meseci sva razpravljala o nujnosti kulturnih stikov na simpoziju v Chicagu. Prihaja v Združene države, prvič sem zadel nanj, ko je iskal vire v knjižnici na Staten Islan-du — na poti h konvenciji v Filadelfiji ali Washingtonu. »Če poznam kake študije o emigrantih iz Sardinije.« Kako naj bi. Ameriški raziskovalci komaj ločijo sever od juga. Sardinci niso dovolj posebni, da bi jih devali posebej. Zdaj se srečujeva na Bledu. V Bohinju sem mu kazal vrh Triglava, najvišje gore, ga opozoril, kje je tekla stara italijanska meja, da je bila Bohinjska Bistrica zadnja postaja pred predorom in mejo. Nisem mu razlagal o napisu, ki smo ga otroci na poti z Ratitovca v dolino našli: »Zavirati na žlajf. Zaviranje na coklo ali verigo strogo prepovedano.« Smejali smo se jeziku. Ko smo se enkrat peljali s kolesi preko Črnivca v Gornji grad, smo si privezali vejo na kolo — »za žlajf«. Nedavno sem bral njegov razgovor z ameriškim italijanskim pisateljem: Jerre Mangi-one. Sodobnik Louisa Adamiča, njegov kolega v pisateljski koloniji Yaddo. Mangione veže dve kulturi, posrednik in usmerjevalec. Zame zanimivost, za sardinskega kolego »paesano«. V sosednjem hotelu je istočasno zborovanje PEN klu-bovcev. Ne utegnem tja, ker sem vezan. Zvečer jih vidim ob sprejemu, malokoga poznam. V roke sežem Tonetu Pavčku — »se bova videla kasneje« — to »kasneje« je lahko čez leta. Spoznala sva se v Duluthu pred leti, govorila o Balantiču in emigrantski literaturi. Njegov prelet Amerike je bil prekratek, da bi ga ujel v svoje pesmi. Moj sprehod preko Slovenije je tudi prekratek, vendar upam, da sem ujel košček njenega utripa. »Slovenci se držijo,« mi je zatrjeval moj hrvaški ameriški prijatelj, ki je zjutraj govoril o hrvaških emigrantskih pesnikih. »Slovenci su jaki«. Pisatelji in pesniki bolj kot politiki. Vsaj tako je videti. Nekdaj smo se pritoževali, da med Slovenci vsak povprečni pesnik ali pisatelj pomeni več kot kak uspešen gospodarstvenik ali organizator. V današnji Sloveniji so se vrnili na vodil-nost pisateljev in umetnikov — gospodarstvenikom malokdo zaupa. Kako drugačen je ta svet kot velika Amerika: ameriški pisatelji ne pišejo ustavnih predlogov in niso pomembni pri ustvarjanju političnih in gospodarskih programov. Morda so kdaj v okras ob sprejemih v Beli hiši. Kennedy je bil zadnji, ki je kaj več vedel o njih in jim vsaj na zunaj dajal priznanja. Kanadski znanec je nekaj tednov kasneje zapisal: Srečanje pisateljev v okviru PEN na Bledu... Diaspora iz Argentine se praviloma ni udeležila, za-čuda pa sta dva člana Society for Slovene Studies iz ZDA letos pomladi predavala in dajala previdne intervjuje v republiki.« Težko je vsakogar zadovoljiti. Stik ali vezanje? Saj ni bilo prvič. Vzhod in zapad naj bi bila v stiku, naj bi se spoznala in vezala. Organizatorji se marsikdaj potrudijo, a malokdaj uspejo. Skoro polovica prisotnih je prišla iz drugih vzhodno evropskih dežel. Nameščeni so bili v »cenejšem« hotelu. Hodili so skupaj, sedeli skupaj pri kosilu ali večerji, bili skupaj na izletih. Če si se vrinil, so te vljudno pozdravili, pa nadaljevali svoje razgovore v madžarščini, poljščini, romunščini ali kakšnemkoli jeziku. Strokovno ozki in skoro nedostopni za razgovarjanje. Pri predavanjih izklepečejo svojo tezo, v razpravi ne morejo preko podrobnosti. Njih ožina se posebno kaže v izoliranosti strok. Tako sta dve zapreki za »odpiranje«: jeziki, ki jih govorijo med seboj — če znajo tuj jezik, je to ruščina — druga je nepoznavanje tega, kar se godi v sosednjih strokah. Zakaj naj bi? Saj so specialisti. Seveda so med njimi tudi izjeme, a so le izjeme. Ameri-kanci so znani po svoji vihravi brezmejnosti, tudi površnosti; zato so bolj dovzetni za novosti, za nove posege in nova tolmačenja. Že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem ob obisku posredoval, kaj dela njihov kolega v sosednjem nadstropju. Že leta se srečujejo le na stopnišču ali v dvigalu. Med seboj si izsledke redko posredujejo. Konspiracija? Občutek manjvrednosti? Bojazen pred ne- kim nadzorstvom? Stiki z zunanjim svetom. Angleščina dominira. S francoščino si ne moreš več pomagati; nemščina je še lahko koristna v srednjeevropskem okviru, a še tam vedno manj. Angleščina ne le v pasivnem znanju, ampak angleščina v pogovornem jeziku, v pisnem in strokovnem. Vse zastonj, morda bo v bodoče na tem mestu španščina, a ne v tej generaciji. Kar je nemščina pomenila slovenskemu kulturnemu svetu cela stoletja — skozi nemščino so segli v svetovno literaturo in znanost, preko nemščine so prevajali angleška in ameriška dela, še Župančič je prelival Shakespearja v slovenski jezik s pomočjo nemških prevodov, to vlogo vrši danes angleščina. Helga Glušič je predavala o Mausarju. Kot solidnem pisatelju. V razpravi so jo spraševali, kam bi ga dala med slovenske pisce, njegove sodobnike. »Boljši kot povprečni.« Na vprašanje, če se ga splača prebirati, je kratko odgovorila: »Splača.« Zdomski svet je bil prisoten. Z osebnimi pričevalci, s tematskimi razpravljanji, z »odsotnimi ustvarjalci«, na katere smo se sklicevali. Ali se je splačalo? »Še je.« Že nekajkrat sem mislil, da bi moral napisati svoja gledanja ob Ruplovem eseju »Življenje v Sloveniji«, ki je izšel v Novi reviji 1986 (št. 50/51), prav tako bi bilo nujno odgovoriti na Rebulov Vrt bogov. Oba, Rupel in Rebula govorita o Ameriki, a stojita v evropskem slovenskem svetu. Rupel je ameriški svet videl, Rebula je šel mimo njega. Kako naj jaz, z eno nogo v ameriškem, z drugo v slovenskem-evrop-skem svetu, ocenjujem njuni gledanji kot nekaj novega, nekaj drznega, kar bi preneslo papir in izpolnjevalo čas, ki bi ga bralci utegnili porabiti za kaj bolj vabljivega. Še vedno zbiram vtise in si zapisujem doživetja. Kaj vidim na Bledu? Kaj naj bi videl na Bledu? Ali naj bi pod Osoj-nico ali tja proti Babinem zobu v gozdu iskal jurčkov — ali bi mi moralo biti dovolj, da poberem plastične vrečke in črepinje steklenic — danes je nevarno hoditi bos tudi po urejenih stezah. Ali bom mogel ujeti tempo slovenskega življenja in ga vskladiti s termini, roki, urniki in programi, ki so v Sloveniji dokaj drugačni kot ob pacifični obali. Sporazumevamo se lahko v jeziku, ki mi je še vedno domač, marsikateri drugi znak sporazumevanja mi je nov — ali pa sem nanj v desetletjih življenja po svetu pozabil. Rupel piše (str. 1007): , »Kdor se vrne v Slovenijo iz New Ycyka, najprej misli, da je neka^ narobe z njegovimi očmi. Pomisli, da je nemara barvna slepota, saj so napisi nad trgovinami, ulice, oblači- nenavadnih urah, suženjskega dela in ščuvanja ujetnikov enega na drugega. Ujetniki skupine A in B so imeli streho, skupina C pa je bila pod milim nebom v dežju ali soncu. Ležali smo na pogradih na golih deskah in se pokrivali s suknjičem, pod glavo pa smo si podlagali robec ali kapo. Spali smo lahko po mili volji. Okrog 8. ure smo šli na zajtrk, kjer smo dobili črno tekočino, ki so ji rekli kava, ker je malo grenila. Pili smo jo hlastno, saj smo si potešili žejo. Vrnili smo se v barako, posedali po pogradih, si trebili uši in pobijali stenice. Te so se tako zaredile, da jih je bilo v špranjah vse črno. Če si potegnil po njih z žlico, je pritekla kri. Ponoči so na lepem padale s stropa na obraz in ostale odkrite dele. Povsod, kjer so pile kri, nas je naslednje jutro peklo in srbelo. • Domačini iz okolice Teharij se spominjajo, da so slišali strele, ki so prihajali iz samega taborišča. Ali so partizani ubijali tudi tam? To je bilo prve dni, ko so streljali civiliste in častnike. Bila je dovoljena »privatna vojna«. Zvečer so iskali tiste, ki so jih poznali in jih streljali v jarku v bližini taborišča proti celjski strani. Iz družine Kukovec so ustrelili mater in dve hčeri, stari okrog 20 let. • Do kdaj so odvažali tistih 3000 ljudi iz skupine C? Zmanjkalo jih je tam okrog 25. julija. Civiliste, ki so še ostali, so izpustili 8. julija. Potem je zavladalo mrtvilo in grozna lakota. Z bratom sva la... nenavadno sivi in pusti. ... Zdi se mi, da je premalo razsvetljave, premalo uličnih svetilk, trgovine dajejo videz opustelosti, po oknih tupatam kaj brli, avtomobili vozijo skozi zatemnjeno mesto...« Nadaljevanje in konec prihodnji torek zbolela za tifusom. Nekaj sob naše barake je služilo kot ambulanta. Tam sva brez privilegijev ležala in kuhala vročino 40 stopinj. V tistem času so na podlagi podatkov od doma naredili revizijo, zbrali 100 do 200 ljudi iz skupin A in B in jih odpeljali. Rekli so jim, da gredo domov oziroma na delo, v resnici so ustrelili tudi te. Med njimi je bil moj sošolec Lojze Lesar, star 15 let. O njegovi usodi so odločali terenski aktivisti iz Ribnice. ^ dopisu s smrtno obsodbo so ga obtožili, da je bil domobranski kurir. V resnici pa je bil do zadnjega dne z menoj v šoli in kopal grabne okrog Ljubljane-Sploh pa je znano, da so teren-ci vedeli, da se 8. julija vračaj0 iz taborišča civilisti in po 8. avgustu domobranci. Marsikoga so pričakali na poti in pobili’ čeprav je bil amnestiran. • Koliko časa ste ostali v taborišču? Dober teden pred odhodom so nas fotografirali in vzeli prstne odtise. Z bratom so naju vsa vročična pripeljali d ambulante. Bila sva kot bledi senci... Toliko sem le slišal, da je glavni spraševal, ko je sliša* najin priimek, če sva »od tistega«. Mislil je mojega očeta, za katerega so nama tovariši g°' vorili, da je bil obsojen na d°' smrtno ječo. Eden od sobnih starešin je prikimal. Mislil je>' da to pomeni za naju konec--- Nato so nas prve izpustili 8-avgusta brez kakršnihkoli V°' trdil ali dokumentov. Na korl' cu z močmi smo šli do tov°r' nega vlaka, ki je stal na odpft progi med Teharjami in & Ijem. Naslednji dan se je 0 štirih zjutraj pojavil na lj°D Ijanski postaji. Splazili sm° ^ z vagonov in šli vsak sv°J pot. Ob petih zjutraj sva PozV°a nila. K vratom je prišla ,Tian\, in vzkliknila: »Moj Bog, 0 q kod pa vidva! Papana s ustrelili...« (konec) Kanadska Domovina Ali se bo Slovenija odcepila od jugoslovanske federacije? TORONTO, Ont. - To vprašanje postaja vse bolj pereče. Tudi med ljudstvom doma je pognalo svoje prve korenine. Nedavno sem slišal na no-vicah, da je slovenska skupšči-na že razpravljala o tem, da ■nia Slovenija po jugoslovan-ski ustavi pravico, ločiti se od federacije. Zadnjič pa sem bral v prvi julijski številki londonskega' Ekonomista, da so slovenski partijski voditelji eelo zagrozili, da bodo oklicali »popolno slovensko neodvisnost«, če se na prihodnjem Jugoslovanskem partijskem kongresu, ki se bo vršil decembra leta, ne bo upoštevalo slo-venskih zahtev in potreb. ^se to je sicer še daleč od kvarnega dejanja, vendar je Sente zasejano. Ker je že preprostemu slovenskemu človeku jasno, da iz sedanje krize ni Poti brez drastičnih in radikalih sprememb, so se te misli °klenili tudi sedanji slovenski Politiki. Sicer v strahu, da se ahko lepega dne zgodi nekaj ičnega, kot se je zgodilo na Ahajskem. Skoraj bi trdil, da i to postoja velika možnost. ^ konsolidacijo oblasti Slobodana Miloševiča na Kosovu in Vojvodini, je jugoslovanska , r,^a prešla v novo fazo, ki ji ,.° težko najti zadovoljivo re-ev- Po vsem, kar sem dosegi bral, bi tovariš Miloševič postal drugi Tito, in pod kriljem zastarele in nespo-s°bne jugoslovanske komuni-tehe partije, narode Jugosla-Je spet podjarmil in jim uka-teval. . ^ Ekonomistu sem bral ui, da so slovenski voditelji ( 'skali Makedonijo, kjer so tekajšnji voditelji svoje pr-s°tno mnenje o Miloševiču ^ temenih, ker se je v uradnih JPeŠah Makedonijo imenova-£ za »Južno Srbijo« ipd. Tudi j0°?ailcl so že obiskali Sloveniji 'n se o teh stvareh menili s ^tenskimi predstavniki. Na-v °Van je tudi razgovor s Hr-t0 !’ so bili prvi, ki so se Ti-•ak'111 nare