Št. 4. V Gorici, v soboto dne 14. januvarja 1905. rečaj XXXV. Izhaja dvakrat na tedoq, in sicor v sredo in soboto ob 11, \iri predpokluo %sr sftuio z izrednimi prilogami tor s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pro-jemana ali v GoricLna dom poSiljana: vso leto €W. . , . 13 K 20 h, ali gld. 6-GO pol leta . ^^.v*- • • 6 » 60 » » » 3-30 Četrt leta . . . T'. . . 3 » 40 » » » 1-70 Posamično Številke stanejo 10 viti. Naročnino sprejema upravnifitvo v (losposkt ulici štev. 7. v Gorici v »Gorisld Tiskarni-. -A. GabrSM"1 vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brea doposlane na-ro&nine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se rauuhjjo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kmt.-7 kr., S-krat-6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodi«. Večje črke po prostoru. — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. , »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki uliei št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob ^nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav niš t vo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je pla5ati loco Gorica. Dopisi naj se poSuJaJo le uredništvu. Naročnina, roklamaeije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva,' .naj se pošiljajo le upravništvu »PRIMOREC« izhaja neodvisno od. »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča* in. »Prime; e? se-prodajata v-Gorici v-to-— bakarni Schwarz v Šolski ulici in J o Ue rs it z v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casernia, , Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavee) tiska in zal. I Se jedna beseda tt novemu občinskemu redu. V številki za številko se zadirajo po obeh iarovških listih proti novemu občinskemu redu, izkoriščevaje okolnost, da je bil načrt novega občinskega reda sprejet v zadnjem zasedanju deželnega zbora, v največji meri le prod trem naprednim poslancem, kakor da bi bili ti krivi, da je bil sprejet načrt. Ali ti niso krivi, marveč da je bil sprejet novi občinski red v zbornici, za to z a d e v a glav n a k ri v d a 1 e k 1 e r ika 1 ce, kakor smo že dokazali. Če so nastopili solidarno", kakor je bilo zmenjeno pred sejo, potem bi bili zahtevali čitanjt paragrafov novega občinskega reda, kar bi bilo pripravilo Lahe brez dvoma do tega, da bi se bili udali ter bi bil šel načrt nazaj v deželni odbor. Toda Gregorčič je snedel dano besedo, za čitanje se ni nič zmenil, in tako je bil sprejet občinski red kar en bloc. Gregorčiču je bil pač pred očmi le m a n e v e r, katerega vprizori po zasedanju, da tako odvrne naše ljudstvo po deželi od tega, da bi premišljevalo, kako je hlapce val dr. Gregorčič d r. P a j e r j u, k ako j e p o m a g a 1 nalagati d ti v kopi a č e v a 1 c e m n o v a bremena le za to, da je vstregel laškim kapric a in, ter da s e n i z a-ineril svojemu pokrovitelju Pa-jerju, ki tako lepo plačuje klerikalno politiko iz deželnega denarja. Gregorčič je hotel imeti vsaj nekaj v rokah, s čemur bi razi I razi 1 duhove po deželi, iu v to svrho mu je prišel prav nov občinski red. Gregorčičeva ..Gorica" se sicer previdno , spuščati v nikako razpr ljanji- v, , minolem deželnozborskem zasedanju, marveč ! je le na sploh tupatam pohvalila slovenske klerikalne poslance, kako da so pridno uelo- j vali za blagor kmeta dasi je vedela dobro, kako grdo laže. Na naše stvarne članke o zasedanju de/, zbora so molčali, ker pač niso imeli kaj odgovoriti, ali sedaj pa so osredotočili vso svojo hudobijo na občinski red. Za \>e drugo so gluhi, vsa gonja gre le za občinskim redom. I'roč ž njim, kričijo, to je ne- kaj strašnega, ta novi občinski red z dobro plačanimi tajniki itd. poprej pa je prof. Berbuč z a g o v a r j a 1 novi občinski red in Gregorčiču ni bilo nič mar, da bi se bilo pre- ' prečilo sprejetje občinskega reda v zbornici, kakor je bilo zmenjeno. Sedaj naj se trudijo obči .e ter naj popravljajo Gregorčičevo lenobo -in hlapcev a nje, ' sedaj naj občine izposiujejo ne- | spretjo, ker se ni ljubilo Gregorčiču in pajdašem Storiti tO že V Zbornici, kakor bi bili prav lahko ' storili. Zakaj pa so poslanci V! Seveda potem bi bil ostal dr. Gregorčič brez orožja za hujskanje, in z nobeno rečjo bi ne bil mogel odvračati javnosti od klerikalnega izdajskega delovanja v deželnfuu zboru. Tako pa se vsipljejo po farovških listih v številki za številko največje nesramnosti na napredne poslance, in Gregorčiču bije srce v neizmerni radosti, da more zopet udrihati in farbati svet, kakor je že njegova navada. Vrhunec falostva v tej gonji pa je dosegel pobožni „Primorski list" v svoji letošnji prvi številki, ko piše o občinskem redu med drugim : „ Možje ! Davkoplačevalci! Ta načrt zakonu je oseben, nevaren napad na vašo osebno prostost, to je napad na vaše premoženje! K d o r p 1 a č a, n a j o b r a č a! Kadar vam bodo plačevali tajnike tisti „lj nilski" zastopniki v dež. zboru, naj obvelja ta zakon in še tistikrat n e! Mi upravičeno zahtevamo večje prostosti in oblasti za naše občine, a hoče se jim vzeti še to, kar je imajo! Kar ti „zastopniki" ljudstva spišejo m sklenejo za zeleno mizo bfBZ VedROStl In OdO-brenj? prizadetega plačujočega ljudstva, nima nQ-ber.i veljave!! In kdo so ti »zastopniki"? ti poslanci, ki «o sklenili novi skrajno krivični obč. red V To so možje, ki sede za bogato obloženo mizo, ki ne poznajo ljudskega gorja, ki se hočejo z našimi občinami, z našim ljudstvom igrati! K d o šoti z a s t o p n i k i, ki jih je izbralo ljudstvo, da naj branijo njegove koristi V To so možje, ki ninmjo sploh smisla še manj pa ljubezni za ljudstvo. Liberalci so ti m ožje! Katoliško-na rodni ljudski zastopniki so se protivili temu krivičnemu načrtu zakona, in zato — č a s t j i m! S r a m o t a pa liberalnim zastopnikom ljudstva, .sramota! Ako imate kaj časti v sebi, odložite svoje zastopstvo, katerega niste vredni, ker zlorabljate zaupanje ljudstva! Ti pa, ubogo teptano ljudstvo, dvigni se, zavrni svoje izdajalce, ki ti ponujajo k a m e n m e s t o k r u h a! Občinski možje in davkoplačevalci sploh! Oglašajte se po vsej deželi!" Tako je govoril „Prim. list". Jako ljubeznivo, kaj ne? Ker so zanemarili klerikalni poslanci svojo dolžnost, ker se niso nič brigali za nov občinski red takrat, ko je bil čas, ker se tudi v seji, v kateri je bil sprejet načrt, niso držali besede, da zahtevajo čitanje tako dolgega načrta, katero bi bilo z debatiranjem onemogočilo druge reči, ker smo stali takrat tik pred zaključkom zasedanja, zategadel naj odstopijo sedaj napredni poslanci, „liberalci" ! Pa naj kdo reče, dti je neumen ta „Prim. list"! In o bogato obloženi mizi govori. Pač znamenje, da je doma v farovžu! Glavna krivda na vsem zadene klerikalne poslance, to je dognano, to je dokazano. Vsa gonja po deželi je le hudoben izrodek klerikalne politike. Klerikalci se bojijo, da ne bi ljudje razmišljali o njih izdajskem delovanju, le za to hujskajo na tako nesramne načine, in drznejo se celo poživljati napredne poslance, naj odstopijo, namesto da bi naslovili tak poziv na klerikalne poslance, Pajer-jeve Inapce in p roda n.ee, ki imajo na svoji vesti neizmerno škodo, katero so povzročili našemu narodu na Goriškem baš v zadnjem zasedanju. Ti niso vredni le, da se jim kli"e, naj odstopijo, marveč so vredni, da se jih z biče m požene iz deželne zbornice.... Vso zadevo o novem občinskem redu smo pojasnili že zadosti obširno. Ako kdo koče kaj pisati, sicer priobčimo, glede napadanik poslancev pa bi bilo prav, lia se oglasijo tudi s a m i, ako še ne bo konca neznanski hudobiji iu peklenski zlobi črnih politikov. Shod pri Rebku. Na Vipavskem, 10. januvarja 100f>. „Prim. list" in „Gorica" sta zamukala ter tuleč se zagnala s svojimi topimi rogovi na nov načrt občinskega reda in poklicala sta na protest vse, „kar leze ino gre". Oče Vidmar s svojimi nohtovi, pa vrli Pavlica, vneta za vse dobro na svetu, sta potegnila v svoj krog še gosp. Gruntarja, in zatrobili so na svoj veliki rog ter 8. t. m. zgnali k zaupnemu ¦ shodu k Rebku župane na Ajdovskem ter somišljenike (klerikalce). Pavlica je pozdravil shod, zamijavkal" vsled tolike nevarnosti, ki preti, potem da-predsedništvo Vidmarju, kateri je tudi v veliki žalosti in skrbeh vzdihoval nad pretečo grozovito nevarnostjo ljubi domovini. Zapisnikarjem je bil imenovan gosp. Medvešček iz Sv. Križa. Ko sta Pavlica in Vidmar dala duška svojej očetovski brigi in sveti jezi. poprosil je besede gosp. Ig. Kova č, župan iz Ajdovščine. Prašal je zbrane očete, ali poznajo ta preklicani novi obč. red, na kar so seveda vsi mogočno odkimali, ker kedo nstj bi silil očete starešine in župane, da bi se s takimi rečmi trudili in vkvarjali. Dokazal je potem on sam z obč, redom v roki, da isti ni tako slab in tak, kakor ga slikajo, ampak da je veliko bolj i od prejšnjega. Tudi dobri tajniki so potrebni, a plačo jim odloča starešinstvo kakor zdaj. Mogel bi en tak tajnik po več bližnjih občin služiti in tako tudi od vsake nekaj plače dobiti. Še marsikaj lepega je povedal. Toda raznim Pavlicam ne dišijo taki tajniki in taki paragrafi, ker se jim zdi, da je vendar le najbolje, če ima župan v rokah škarje in platno. Računi morajo nazadnje le „štimati':. Potem je poprosil besede g. Medvešček, kateremu je g. Vidmar branil je dati, ker ve, da ima glede obč. stvari in vsega prvi več v mezincu na levi nogi nego on v vsej svoji debeli glavi. No, slednjič je vendar le govoril, strinjaje se deloma z g. Kovačem, deloma je šiba! nemarnost g. poslancev, kateri so zvedeli za obč. red stoprav zdaj in katerim, kakor se vidi, ni v resnici več nič mari za nobeno reč v deželi. Ti govori so na gospode pri mizi hudo delovali, zato je Vidmar vkazal, naj se kar vse podpiše. In gospodje, ko so videli, da je že resolucija v Gorici od g. Klavžarja, kateri jo je sam na shod prinesel in zanjo perišče kron zahteval, sestavljena, ni bilo druge poti izgublja moj značaj, izgublja se celo plemenitost mojih iveev. Ko sem nekoč odvrgel v kot moralo, ostalo mi je še zmerom nekaj... nekak estetični občutek, s čegar pomočjo sem razločeval samo zlo. Danes nimam niti tega, ali bolje, to tiči onemoglo v meni. Ko bi bil vsaj ugonobil obenem v sebi zavest odurnosti! Toda ne! Imam jo zmerom v enaki 3topinji, samo, da mi je nehala biti zavora ter mi služi samo za povečanje muk. Razun ljubezni do Angeliee ni v meni prostora za nič drugega, toda zavest ne potrebuje prostora. Ona se zagnezdi tako v ljubezen, kakor v sovraštvo in bolezen, kakor se zagnezdi rak v bolnem organizmu. Kdor še ni bil v mojem podobnem položaju, o njem ne more imeti niti pojma. Znano mi je bilo res, da iz ljubavnega zaraotanja morejo nastati različne muke, toda nisem verjel zadostno vSnje. Nisem verjel, da bi bile tako realne in tako hude, da jih ni moči prenašati. Sedaj šele spoznavam razliko med »videti« in »verjeti«, sedaj razumem, radi česa je francoski mislitelj dejal: »Vemo, da moramo umreti, toda v to ne verujemo.« Dne 12. malega srpana. Danes imam žile razbite in šum v glavi, kajti pripetil se je slučaj, pri čegar spominu se trese v meni vsak živec kakor v mrzlici. Dan je bil lep in večer še lepši ter polna luna. Sklenili smo napraviti izlet v Hofgastein, samo edina gospa Celina je hotela ostati doma. Teta, jaz in Kro-micki smo odšli k vratom na vrt ob vili, odkoder je Kromicki odšel po voz k Straubingerju, midva s teto pa sva čakala Angelieo, ki se je še mudila v hiši. Ker poglavitno radi teb,e.« je le dolgo ni bilo videti, sem stekel po njo ter jo našel na krivuljastih stopnjicah, ki drže" jz prvega nadstropja vile na vrt. Ker je mesec osvetljeval drugo stran vile, je tukaj vladala popolna tema, zato je Angelica stopala-zelo počasi. Stopnjice so bile krivuljaste, prav navpične navzdol. Napočil je trenutek, ko je bila glava v enaki visokosti Angeličnih nog, in komaj sem jih zagledal; že sem jih objel z rokami in z največjim spoštovanjem pritisnil na nje svoja koprneča usta. Zavedal sem se, da mi bo treba trpeti za to minuto sreče, toda nisem mogel in nisem znal se ji odreči. V ostalem, * Bog sam v6, koliko je bilo spoštovanja na mojih ustih* katerih nisem mogel odtrgati od teh ljubljenih nog, in za koliko trpljenja mi je bilo to plačilo. Ko bi se An- -gelica ne bila branila, bi bil postavil njeno nogo na svojo glavo, v znamenje, da se jim oddam enkrat ža zmerom v službo in sužnoBt. Toda ona se je umaknila nakrat navzgor, jaz pa sem stekel v enem hipu navzdol in začel sem klicati tako, da bi me teta, stoječa pri durih, mogla slišati: »Angelica že gre, že!« Ni ji ostalo ničesar drugega, nego priti na dan, kar je mogla storiti brez vsake bojazni, ker sem od- , šel naprej. V tem hipu je tudi dospel Kromicki z vb- * zom- Angelica vendar, pridruživši se nam; je dejala: »Prišla sera prosit teto odpuščanja: premislila ' sem si ter nočem pustiti matere same. Odidite, gospodje, in jaz vas počakam s čajem.« »Toda Celina se počuti izborno,« odvrne z lahno nezadovoljnostjo teta; »ona sama je predlagala ta izlet, Brez dogme Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dalj -.) Glej, kako stopaš čimdalje nižje ; nekdaj bi ti Se v glavo ne prišla podobna sredstva, katera vrhu tega vtegnejo biti še neuspešna, ter ti puste* končno le prebiranje do samega sebe.« I V resnici nekdaj, ko se je pripetilo, da sem slišal teto govoriti o gmotnih razmerah Kromickega, ko je| izražala svoj dvom nad ugodnim njegovim stanjem, j "Bi jo to povzročalo zmerom zopernost. Slute", da bi utegnil on želeti kedaj od mene pomoči, ali povabiti me v družbo, pri trgovini, sem premišljeval, kaj bi v takem slučaju sioril — in vsikdar sem storil sklop, da odločno odrečem pomoč iit udeležbo — tako daleč j namreč nisem hotel, da bi se v odnošaje med menoj šn Angelico vmešal denar. Spominjam se, da sem v tem videl neko nežnost lastne narave in dokaz pleme-»»»testi mojih občutkov. Dandanes pa je prišlo do tega, da se poprimem tega orožja,, kakor bi bil kak bankir ter bi se vse svoje življenje bojeval z denarjem! Sedaj neovrgljivo vidim, da so moje misli in moje| ravnanje dokaj slabše od mene — in pogostoma se Povprašujem, na kak način se godi to ? Verjetno, da r*di tega, ker ne morem priti iz blodenj. Ljubim plemenito žensko, moja ljubezen je velika, a vendar se ** te sestave porajajo krivice in blodnje, v katerih se kakor podpisati (proti novemu obč. redu). Podpisal je ni ajdovski g. župan in branil se je tudi črniški g. župan, dragi so pa menda vsi podpisali. Na tisti resoluciji je bil menda tudi podpisan poslanec g. Berbuč, ali vsaj gotovo vemo, da je za ta shod mnogo deloval. To povdarjamo zato, ker je nedavno prej nekemu županu zatrjeval, da obč. novi red je dober in da bi ne bilo prav protestovati. Zdaj pa vidite, kak mož je ta debeli in plahi pod-čavenski Janez!! Iz vsega se vidi, da naši Mer. poslanci se igrajo z ljudstvom. Toda pride dan maščevanja. Na vesti imajo mnogo bremen, ki so jih navalili na ramena davkoplačevalcev. Sklicali naj bi enkrat shod, da bi se razpravljalo, zakaj so si zvišali plače, da n. pr. Berbuč vleče za svojo ženijalno lenobo 4000^kron na_leto in vsak dan ob zasedanju še 16 kron; zakaj so ustanovili hipot. banko, pri kateri vlečeta Bolko in Lapanja težke tisočake in ljudstvo ima od nje pa — figo in davke; zakaj so dovolili kmetijski urad in dež. trtnico, ki je le za Lahe in nam očitno v škodo; čemu se daje podpora kmetijskemu društvu, in čemu se ; je dovolilo tako drago dež. norišnico, ki bo stala nad mihjon kron; čemu se je nastavil \ .dež. inženir ter kako se skrbi za brezobrestna posojila; zakaj dež. odbornika ne izdelujeta svojih referatov, ampak poleg druge škode s tem podpirata pri dež. odboru indirektno rabo laščine in nemščino, čemu se dež. uradnikom poleg mastne plače dovoljujejo še visoke re-muneracijeitd.itd.V? Zaradi kaj takega skličite shod in sicer javen shod! Zakaj se bojite ljudstva? Svoja rejena telesa prinesite med ljudstva; saj zlete troti ob lepem vremenu nekoliko na zrak. Lepo je v obilnosti in brezdelju pri Nežah živeti, a nam kmetom je življenje le en dolg delaven dan, m potrpljenje in red in spoštovanje in 4. zapoved in taka prokleta disciplina polagoma tudi pri nas mineva ! Domače in razne nouice. Zl popelce I GepOVIRir na novo došlo: Neimenovan dobrotnik v Lokavcu K 20; Jožef Cigoj, župnik v .Ajdovščini K 10; Janez Vuga, vikar v Kozani K 25; Ivan Mozetig, vikar v Craugiio K 6; Josef Ušaj, kurat Banjšice K 10; župni urad v Tinjanu pri Kopru K 12; župni vikarjat v Borjani K 36; Ivan Pipan, župnik pri Sv. Antonu pri Kopru K 11; vikarjat Pliskaviea K 12; župni mad. v Zgoniku K 17; Jernej Kopač, svečar v Gorici K 10; Andrej Gergolet, župnik v Sv. Lovrencu K 30; Franc Franke, vikar v Oseku K 15-90; Farni urad v Biljani K 30.69. Vsem darovalcem najprisrčno zahvalo. A. Podgornik, J. Rejec. župan. župnik. V To!««« je stopil v pokoj g. Iv. Sirca, tamkajšnji večletni učitelj-voditelj. Na njegovo mesto je stopil g. Matija Kenda. nadučitelj v Volčah. V Volče pride g. Fr. Peternel iz Šebrelj. 1'lBFl J6 Iv. Fortis, c. kr. namestništveni svetnik v pokoju, ki je bival v Gorici okoli 20 let» Velik Strah pred UM. — Na tukajšnjem ženskem učiteljišču se je bilo zgodilo nekaj strašnega \! — Pri telovadbi so zapele pri korakanju slov. kandidatinje, menda iz četrtega tečaja, nedolžne Parmove »Mlade vojake". Laške nfrajlice" so to pripovedovale okoli, in hitro so našli laški žurnalisti provokacijo, češ, v telovadnici na učitelj-oču se je pela so-kolska himna. Nekaj groznega! — Ko je prišlo to do ušes g. ravnatelju, ni mislil takoj na nič drugega nego na to, da ugodi Lahom. Slovenke bi sicer pač smele peti slovensko pri nastopih, Lakinje pa laško, ali namesto da bi. se bil postavil na tako stališče, je gledal le, da ugodi laškim pretiranim zahtevam, da se mora odpravili slovensko petje pri vsakem nastopu. In res! Kakor se je svoj čas proslavil z „zaplankanim rajem", ker je židovska babnica godrnjala po „Corrieru% tako je sedaj hitro segel po slovenščini, je prepovedal ter nadomestil z blaženo nemščino. — Narobe svet pa tiči v tem, da je pri pouku nemščina v takih slučajih, pri izpitu se bo morala slov. kandidatinja posluževati pa slovenščine. In naše kandidatinje so določene vendar za slovenske šole ! Čemu jih torej mučiti kar nakrat z nemščino za to, ker par prismojenih Lahov to zahteva ?! Kaj tako neznaten mož je ravnatelj in šolski svetnik, da se uda že prav vsakemu pritisku od laške strani... No, pa koncem koncu ne čudite se: Gregorčičev prijatelj dandanašnji ne more drugače postopati!! ( Vedno nanj slovenščine na našem deželnem Odboru. — Poprej so dobivali slovenski uradniki na deželnem odboru pri imenovanjih slovenske dekrete, sedaj dobi slovenski uradnik le laški dekret, poprej so prisegali slovenski uradniki slovensko, sedaj pa laško. Tako je pod zvezo Gregorčič-Pajer! — In nikdo se ne gane! Slovenska deželna odbornika molčita na vse zapostavljanje slovenskega jezika v deželni hiši, niti ust ne odpreta, da bi protestovala proti sistematičnemu odpravljanju slovenščine iz deželnih uradov. — Če že ne morejo ti klerikalci nič pridobiti, naj bi varovali vsaj to, kar smo imeli! — Postopanje njihovo pa je drugače umljivo! Zavezani so nasproti Pajerju, da mu morajo pustiti prosto roko — zato pa je pomagal Gregorčiču v državni zbor, zato je posadil klerikalce v deželni odbor in v deželno hipotečr.0 banko ter jim dal tako kup svitlih kronic. In izdajalci molčijo! i „ Slovenec* je ponatisnil našo notico pod jednakim naslovom tam koncem 1. let«, naj ponatisne še to! Martin Krpan. — Dramatska pripovedka s petjem in plesom. Spisal Fr. Govdkar, godbene točke priredil Ciner. Slovensko slovstvo bogati leto zaletom, izvirna produkcija je v vsakem ozira zadostna in tudi slovenska umetnost se je začela premikati dalje in višje. Le slovenska dramatika še ni dosegla tolike stopinje, ! da bi zadoščala vsaj domačim potre- j b a m, kaj še, da bi stopila preko slovenskih mej. Krivdo je morda iskati predvsem v značaju našega naroda, ki je nagnjen predvsem k petju — zato dobivamo leto za letom cele kupe novih, včasih malovrednih pesniških zbirk — in pa v dejstvu, da imamo Slovenci pravzaprav eno samo gledališče, ki more biti go- j jilnica in učiteljica slov. dramatikov. Krivdo \ pa je iskati tudi v tem, da se dramatično i slovstvo ne pospešuje ter da nimamo uikakih ustanov, ki bi razpisavale nagrade. V tem ozira se ne stori v Slovencih nič. Rusi, Čehi, Poljaki, Srbi iu Hrvatje žrtvujejo za izvirno dramatiko mnogo ter imajo zato dovolj dobrih dram, le v Slovencih ne misli nihče na podporo domačih dramatikov, ki so navezani zategadel k večjemu na knjigotržce. Slovenska izvirna dramatika je bila do zadnjih let v povojih, saj niso imeli naši pisatelji srečne roke pri izbiranju dramatskih snovij ter so bili tudi premalo seznanjeni z dramatiško tehniko. Znali niso, da se je treba tudi v gledališču držati pristnega narodnega življenja. Novo in pravilno pot pa je nastopil g. Fr. Govekar s svojimi zares narodnimi igrami, kakor „Deseti brat", „Rokov-njači" itd. in si tako pridobil dobro ime prvega in pravega narodnega dramatika. Kakor pri drugih narodih, je tudi pri nas še najbolj priljubljena igra, vzeta iz sredine naroda, in tudi pri nas še ne bodo zamogle tako kmalo priti do veljave vsiljene drame modernih svetovnih avtorjev. To se je videlo pri Finžgarjevem „Divjem lovcu", ki je na istem polju za Govekarjem z uspehom nastopil iu prodrl. Sedaj pa je nastopil g. Govekar zopet s svojim novim dramatskim delom [»red slov. občinstvo, z »Martin Krpanom". Ta nova dramatska pripovedka, na podlagi slov. narodnih pravljic in junakov ter z ozirom na jugoslovanske narodne pesmi o kraljeviču Marku spretno sestavljena satira na prežalostne, nesloge in razponi polne politične razmere, kjer se bore med seboj sebični voditelji strank, mej tem ko prodira črni ne-prijatelj vedno hujše v sredino pokrajin ter ubija najboljše sinove, kakor Nemštvo naše rojake- na Koroškem, Štajarskem in drugod. Mladina zahteva torej od cesarja novih ter modernih voditeljev ?.z naroda, sicer izgine narod pod navalom so vragov. To aktu val no tendenco porabil je g. avtor za poetično narodno pripovedko, ki kaže boj med Slovencem in Zamorcem. Boj se konča z zmago kmeta Krpana, in simbol luči in svobode premaga simbol teme in nazadnjaštva. Poleg tega vpletel je dramatik še persiflažo na politične razmere v našej državi, na vseučilišče v Ino-mostu in v Trstu in na nehvaležnost naše vlade napram požrtvovalnosti Slovencev, ki odbijajo že stoletja vse sovražne navale le v korist našega cesarstva. Ta satirična simbo-ličnost iit tendenca poetične slovenske pripovedke je bila našemu občinstvu takoj jasna, ter jo bila sprejeta ta nova igra Gov<5karjeva z navdušenostjo. Vzlic tendenci, ki je sicer fino prikrita in zavita v burno, spletk in humorja polno • dejanje, pa včinkuje pripovedka ne le drnmatsko efektno, nego tudi narodno idealno navdušuje. Tudi tehnično je pripovedka izvrstno sestavljena. Vse osebe so markantno karakterizovane, in nje glavni junak je v celej igri logično predstavljan. „M a r t i n K r p a nil, ta najnovejša pripovedka Govekarjeva, je tudi gotovo najhujše njegovo dramatično delo in se bode nedvomno v kratkem pokazala tudi na Goriškem odru in drugod, koder imajo le količkaj dobre igralce in pevske moči, da predstavljajo lahko večje drame. V Ljubljani je pripovedka dvakrat t. j. G. in 7. t. m. napolnila gledališče in je moralo več sto oseb oditi brez vstopnic. Občinstvo je sprejelo to novo, pristno nacionalno, duhovito in zabavno igro z velikim veseljem in zasluženo pohvalo. Od predstavljalnega osobja so se posebno odlikovali g. A. Verovšek kot Krpan, g. Ti snov kot princ Andrej, g. rež. Ad. Dobrovolnv kot cesar, g. Dragutinovič kot pravi Brdavs, g. Nučič kot Vladimir, gospdč. Spurna kot Ne-žika, itd. Pevske in plesne točke je izborno priredil g. Ciner po jugoslovanskih narodnih motivih. Intendenca pa je poskrbela krasnim plesalkam čarobne kostume odalisk ter je vso igro dostojno opremila. S. H. Za VOZnike iz gor je po zimi težko. Pot je slaba, zato večkrat zakasnijo. V Solkanu so dobili te dni komaj prenočišče. Krčmar s po-četka ni hotel odpreti, Češ, da ne sme imeti ljudi v krčmi čez uro, da je bil kaznovan ter se boji nove kazni. Vozniki pa bi radi imeli toliko ugodnosti, da bi se mogli pokrepčati tudi v urah čez policijsko uro ter spraviti živino v kraj. Prav bi bilo, da se jim ugodi kolikor mogoče. Oznanili) c, k r. f i n a n č n o g a r a v u a-teljstvav Trstu z dne 1. j a n livarja 1905., s kojim se znova razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov, kakor tudi posledice zanemarjanja istih. - - Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870. drž. zak. št. 23., da se sledeči davki imajo v tehle rokih plačevati: aj zeniljarina v mesečnih obrokih in to prvega vsakega naprej: b) hišno-razredni kakor tudi hišno-najemui davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih, in to prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najemui davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra iri 1. decembra; c) 5°/0 davščina od hiš davka prostih radi zidanja se ima v oni rokih, kakor hišno-najemni davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča pridobarina se ima plačati za vsako četrtletja naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in i. oktobra. Istotako treba plačati pridobaiino od javnemu dajanju raču- (Daije o prilogi,) »Da, toda...« je pričela Angelica. Med tem se Kromicki približa k vozu in poizve-devši, za kaj gre, reSe suho: »Prosim, ne delati ovir...« Angelica se vsede za teto v voz ter ne odgovori niti besedice. Navzlic vsemu ganutju sem obrnil svojo pozornost tudi na ton Kromickega in na molčečo ubogljivost Angeličino, a obrnil sem jo glavno radi tega, ker sem že zarano zapazil, da je bilo njegovo občevanje ž njo se hladnejše nego poprej. Očividno so oni ne-v poznani mi razlogi nesporazumijenja, ki so že enkrat vrgli hlad med nju, ponovili se znovič še z večjo močjo. Toda nisem imel časa misliti na nje; sveži utisi teh poljubov, ki sem jih pritiskal na Angeličine noge, so me vsega prevzeli. Začutil sem obenem razkošje, radost in bojazen. Z razkošjem sem se lahko spopri-jaznil, ker sem ga začutil vsikdar, kadarkoli sem se dotaknil njene roke. Toda od kod se je vzela v meni radost?... Iz tega, da sem uganil, da se ta neupogljiva in neomadeževana Angelica ni utegnila povsem ubraniti pred menoj in da si v tem hipu mora govoriti: »Tudi jaz stojim na strmini ter ne morem zreti ljudem naravnost v oči: evo, pred trenutkom se je nahajal pri mojih nogah človek, ki me ljubi; jaz pa moram biti nekoliko njegova sokrivka, ker ne grem k možu in mu ne povem: »karaj ga in vzemi me U Znano mi je bilo takisto, da ona tega ne more! storiti, ne da bi razdrla rodbinske odnošaje, in najsi bi tudi mogla, ne storila bi tega z obzirom na posledice, kakoršne bi njena pritožba morala izvabiti med menoj in Kromickim. In neki glas mi je šepetal poti-homa: »Kdo ve, koga se ona bolj boji razžaliti?« Njen položaj je bil v resnici izjemen, jaz pa sem Be okoriščal ž njim z vso zavestjo, brez večjih spod- tik, nego so spodtike vojskovodje, ki se ob času vojne okoristi z neugodnim položajem sovražnika. Vpraševal sem se samo: »Ali bi storil to tudi tedaj, ko bi vedel, da te Kromicki požene na odgovornost?« Ker sem si mogel vesmo odgovoriti: da! — sem sodil, da se mi za druge ozire ni treba brigati. Ne !... Kromicki vzbuja v meni bojazen samo s tem, da mi more vzeti Angelico in jo odpeljati Bog ve kam. Pri sami misli na to se me polaščuje obup. Toda v tem hipu sem se bal v tem vozu pred vsem drugim Angeiice. Kaj bode jutri? Kako ona to sprejme? Ali kot predrznost, ali kot pojav spoštovanja in oboževanja? Začutil sem nekaj takega, kar čuti pes, kateri, povzročivši kaj slabega, se boji, da bo tepen. Sede Angelici naproti sem si prizadeval v trenutkih, ko je svetloba lune padala na njeno lice, odčitati to, kar me pričakuje. Zrl sem na njo tako pokorno, bil sem tako reven, da sem pomiloval samega sebe, in zdelo se mi je, da me tudi ona mora pomilo-vati. Toda ona me ni gledala, marveč je pozorno poslušala, ali vsaj kazala, da posluša to, kar je govoril teti Kromicki, kateri ji je pripovedoval obširno, na kak način bi dosegel največji dobiček, v slučaju, ako bi Gastein bil njegova last. Teta je kimala z glavo, on pa j# ponavljal neprestano: »ali ni res, kaj ?« Bilo je očividno, da hoče vliti v njo prepričanje o svoji duševni spretnosti in da iz vsakega groSa zna narediti deset. Pot v Hofgastein je le nekak žleb vrezan v skalo ter se vije nad propadi v številnih ovinkih. Svetloba meseca je padala, kakor so ti ovinki nanesli, neprestano sedaj na naju, pa zopet na gospe. Na Angelici-Inem licu sem videl samo neko nežno otožnost, toda 2e to me je navdajalo s tolažbo, da izraz njenega lica ni bil surov. Niti enkrat me ni naravnost pogledala; krepeal pa sem se z mislijo, da kadar sama sedi v senci in svetloba pada name, da me takrat morda ogleduje in pravi sama sebi: »Vendar me nihče na svetu tako ne ljubi kakor on — a nihče obenem ni tako nesrečen.« Kajti to je tudi bilo res. Oba sva molčala. Govoril je neprestano samo Kromicki; njegove besede so se mešale s šumom reke, ki jo tekla na dnu brezna ter 8 hitrim škripanjem zavore, katero je voznik vsaki hip vtikal pod kolesa. Ta škripot je zelo dražil moje živce, toda pomirjala jih je takoj topJa in jasna noč. Rekel sem, da je bila polna luna; mesec se je povspel na obnebje in plaval po prostranstvu, razsvetljuje" čope Rocksteinkogla, led-nike Tischlkara in strma rebra Grankogla. Sneg na temenih se je lesketal v jasno-zeleni, rudninasti svetlobi, in ker so rebra, ležeča nižje, se zlivala s temo in nočjo v sivkasto gručo, se ti je zdelo, da ona snežna jasnost visi v ozračju, ter je videti tako lahka, kakor ne bi pripadala več zemlji. V tem je bil tak čp.r in mir ter bilo nekaj tako vtišljivega v teh za-sp^fh gorah, da so mi nehote prišle na misel besede: »V takih trenutkih, oh! so dvoje sre joče, kar imata si odpustiti — si odpustita, kaj imata pozabiti — pa pozabita...« A pravzaprav mi je ona imela oprostiti samo to, da sem poljubil njcan noge; ko bi ona bila blagoslovljen kip ter bi stala v cerkvi, bi tudi ne imela pravice, se jeziti radi takega dokaza časti. Mislil sem si, kadar pride do pojasnil, pa ji to povem, ker jo to mora prepričati. (Dalje pride.) . ...wa» „»mmu »>. t« fc UIIP !*• JBIIUfdljfl IBUH. nov podvrženih podjetij v Štirih jednakih 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih; e) v kolikor se priho-darina ne plača na način označeni v § 133, zakoona od 25. oktobra 1890. drž. zok. št. 220. t. j. potom odMtka, treba jo je poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih; f) osebno dokoda-rino je plačati s pridržkom določeb § 234. zakona od 25. oktobra 1890. drž. zak*-štev..', 200. oziroma cesarske naredbe 8. julija 1898. drž. zak. št. 120., v dveh jednakih 1. junija ter 1, decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 107. ter, 16,8.._ .gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in pla-čarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka, določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če preseže posamezni redni davek za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačevanje do dne plačila, tako da pride po l:l/j,> h na vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja. Dolžni davek se lahko plača na pristojnem davčnem uradu — v Trstu na mestnem davčnem uradu — ali pa na vsakem c. kr. poštnem urada na čekovni račun dotične davkarije. Slednjič se opozarjajo plačalci še na sledečo določbo § 5. zakona z dne 9. marca 1870. drž. zak. št. 23.: „Če bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku, predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila." Nagle smrti je umrl mitničar Ušaj v Tivoli pri Gorici. Zvečer mu je bilo slabo ter seje peljal domov in legel v posteljo; drugo jutro so ga našli mrtvega. ČaSfllŠka vest, — Od K), t. m. izhaja zopet dunajska slovanskim interesom jako naklonjena korešpondencrja „Die Information", ki je bila začasno ustavljena, ker je njen glavni urednik gosp. Jos. Graf obolel na diab. gangr. Zdaj so mu amputirali desno nogo in je njegova delavna zmožnost omejena, le v toliko, da svoje sobe ne more ostaviti. Splošna in enaka volilna pravica. — Znano je, kako kričijo klerikalci na Kranjskem o splošni in enaki volilni pravici. Glavni udarci na velikem bobnu so: splošna in enaka volilna pravica. Pri tem pa namigavajo vedno na liberalce, češ, glejte jih, oni pa so proti splošni in enaki volilni pravici, kadarkoli se polrazuje, kako sleparijo uganjajo klerikalci s splošno in enako volilno pravico. - - „Prim. list" je priobčil v svoji drugi številki iz peresa dr. Pavlice zvito sestavljen, sicer „preplonkan", članek, v katerem se obrača proti tisti splošni in enaki volilni pravici, za katero se toliko ogreva in toliko bobna ljubljanski .,Slovenec". Na koncu pravi: »Podrejenost in neenakost v izvrševanju volilne pravice torej ne nasprot-ije razumu ali kakemu naravnemu zakonu. V tem se motijo temeljito oboževatelji ljudske volje. Splošna in enaka volilna pravica se sploh ne da zagovarjati s tega stališča..." In pri „Slovencu" se vendar toliko po-vdarja „ljudska volja", vse za ljudstvo, ljudstvu pravice, splošno in jednako volilno pravico, kričijo posvečeni sejmarji in pismouki okoli Šenklavža v Ljubljani — dr. Pavlica v Gorici pa piše tako pomenljivo proti takemu razgrevanju. Kdo ima prav V!... Vidi se, da tiči v klerikalnem „boju" za splošno in enako volilno pravico mnogo sleparstva. Sladkor Se podraži, — Društvo jestvinarjev naznanja, da se podraži od 10. t. m. sladkor za 4 v pri kilogramu, ker so tovarne povišale ceno. VseuČHIŠkO vprašanje. — Sedaj ko se Lahi tako gorko potegujejo, da bi dobili v Trst svojo pravno fakuiteto, se je unelo tudi med nami vprašanje, ali naj bi se ustanovila slovenska pravna fakulteta ' Ljubljani ali v Trstu. Doslej smo se uneiuuli v glavnem vsi za Ljubljano, smatrajoči jo za naše kulturno središče. Toii dijaška društva kolikor časniki izven Kranjske so ob raznih manifestacij škili krogih povdarjali potrebo slovenskega vseučilišča, pri tempa vedno imenovali Ljubljano. ^fl ===== Židovska ulica St. 7. ============== Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. -»***—»-» Oožnja v Ameriko za gld. 100. Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 100 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, M-nnesota, Monlaoa, Galifornija itd. toliko višje ko-"kos' je t&rlfoa cona po ameriški Železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj posije 20 kron are na raoj naslov : Fi\ Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. |Portici di Chiozza 1. Vsak komad |s zmjamčen. )\nton 3vanoY pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih batih in ornih vin is lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avatro-ogerskc monarhije v sodih od 56 I naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce," Zaloga piva »JDelniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega pivu »iM-rtvuuu.* »t fc.uvpc^ ctssiv „me-šoanske pivovarne". Zaloga leda, karerega se oddaja h na debele od 100 kg naprej. i. Postrežba poitena In točna. A. vd. Berini - Gorica Šolska nlica št. 12 Teia žiga oljliega olja prva vrsto i njfailjStl Ivrik iz Istre, Mučit, lilfttte. Bari hi Riet s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na flrabi *' "" ™ "n° K __-72, _-80, -'88, -96, 1M, 1-36, 1-44, 160, 18G. M2, iS ------ Na debelo cene ugodne. -----— 'ošflla poStnine prosto na dom. Posodo se puMa kupcu do opolne vporabe olja; po »porabi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navade«. Zalaga mila i* sveč. Cene smerne. Anton Potatzky v Gorici >» sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče nlriberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In niti]. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaie in šovljarje* | Svetinjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi 2 3f>—* Gorica -a*&- Gorica Klimata zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem-brzovlakoin hi po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. - Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj „ časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. 3 Prrc» koncesijoniniua delavnici z mo- | ^ tornfm obratom za fino mehaniko, fiziko, nia. I 5 tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd j ¦4 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov; hišnih | < telefonov, plina in vode. I < Poprave so izvrSojejo hitro in po coni. I MFott&iHigel! ! Gorica, za vojašnico. j i Precizijska delavnica prtdietav za merjenje. | j Bogata zaloga i I raznih predmetov za razsvetljavo za pllnovo j ! in električno Inc. ] i Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — j j Popravljalnica au omobilov, motociklov in dvp- I j koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje j | — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga j mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, -brivskih britev, škarij id. j Namizno orodje in poseilje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, čaj, namizni podstavki, nmotni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- -.....~ ¦ " — dinjslVO itd. =-=rrr.- ...____ C. kr. dvorni založniki &CJ6- I. Opcrnring 5 (Heinrichshof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. I »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlog« se obrestujejo po 479%. Stalne vloge od J0.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po "dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5!/2%. na varščino ali zastavo 6%, na menice 6$. Glavni deleži koncem leta 5V*%. Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z delažiK = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.57366. — Posojila 1.471.650-42 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici eo vredne več). — Reservni zalog 70.125*85. Hranilne vloge s© sprejemajo od vsakogar. Trl.f-n St. 79, b*i Mizarska zadruga '¦•* v Gorici Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnhn obratom na parno in vodno silo 1 naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. : Podružnica v Trstu Via di Piazza vecriSa 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Božjaiste Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižno, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwannen-Apoleke, Frankfnrt a. M. Cnalfat K«h2ow«co brazpiaia«. l\arol praščir;, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komn št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d, Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežho po jako zmernih cenah. Kertai & ki v Gorici — Sfelni trg št. O (f iazza Duomt) priporočata svojo zaiogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica. konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. . Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let. Zahfeuajte pri nakupu SchichHvo sterilno milo Varstvena znamka. z znamko »JELEN«. <-*^(§ Ono J« g)*- zajamčeno Čisto ~W1M I« braz vsako škodljiva primesi. Por« izvrstno. Kdor hoče dobiti zares Jamceno pristno, porliu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo I m« I vsak komad ima „SCH1CHT" In varstvano znamko »JELEN«. Gsarg Sehlcht Attssla a. E. — Največja tovarna ta vrsta na evropejskem ozemlju I DoblDrl SP fMUSOd ! = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. —= Dobiua se pousod! # # # s «