233. Stev. Paviitlni franke v državi SHS. V Ljubljani, v pondeUek 13. oktobra 1919. Leto III. tafcaja ruta Md«i| (ramlho« vsak da opoldan. Drtdnlštvo je v Ljubljani frančiškanska ulica št.6/I„ Učiteljska tiskarna. pi«e fraukirati in pod-sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. taserad: Enostolpna petit-•fstica 75 vin., pogoje« prostor 1 '25 v; razglasi in pogla- o vrstica po l'50v; hkratne objave po dogovoru primeren popust. fi* m & f£1 » s5?k >S mm % Glasilo lugoslov. sodjalno ■ demokratične stranke Posamezna Stev. stane — 40 vinarjev. —— Naročnina: Po pošti ah 7 do^avlianjeui nfi rtr,*» za celo ieto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt ieta 18 K, za mesec 6 K. Za N*mžijc oe>o leto 77 K, za ostalo tuji-jn in Arrentoo 84 K. — RektaiJ^ij^ zt list so poštnine Droste Upravniatvo te » Lubliani, Frac^šlcinakn iiiiea st.6 L, iJeitehskH tisJk itT’!* Tetefojfjiha št. 311. mmegsBKaasimmAP!tsK , 2e domala štirinajst dni ie minilo, s? le Izšel od strani delavstva oo-na delodalalce. da se sestane raketna komisiia. ki ima ugotavliatl frajčinjske razmere in eventualno Dredlaeati revizijo plač obema or-jj-anizaciiama. Prvi rok ie bil dolo-£,en za torek. Na shodu, ki se le vr-Sil oreišnio nedeiio. le grafično in piiieoveško delavstvo snloh sprejeto spomenico ter io predložilo v zjpisfu skleca društvu lastnikov ti-s*aren in zadrugi knjigovezov s poudarkom. da se vodiio obravnave. 2a katere je delavstvo pripravljeno, sKuono, eventualno ločeno, vendar . sporedno. — Lastniki tiskaren ';e hočeio poeaiati šele danes, kliub jcntu, da ie bil n)k za oogaiania dotočen uaikesneie do sobote opoldne Jne 11. t. m. in na to še do 8. ure 'večer, na kar oa sre. delodalalci ni-odgovariali drugega. kakor da ne 'iiorejo prej sklicati svojega zboro-'fanla. Kniigoveška zadruga le na-?°rotno Izlavila. da se buče ooeaiati •n se danes, če bo zadruga ostala pri ,voii besedi, začno pogaiania. Pri-'^minlamo pa kot unikutn in skrai-jio krivico, da se tiskarniški delodajalci hočelo poeaiati samo s pomočniki. ne pa tudi o zahtevah pomožnega delavstva. Take brutalne taktike V mezdnih gibanjih doslel sploh nismo poznali v nobeni industriji Zadruga kniigovezov ie sedai že več mesecev odklaniala vsakršno znatno zvišanie: delavkam oa skloh ni hotela dovoliti nikakršnih oriboMškov. Zahteve delavstva so: pomočni-štva tiskarskega 180 K, knjigove-š1 150 K in ženskega 100 K vinke in izlagalke. ki niso izve'bane 50 K in 7n nočno delo o l *> jo 12. po 2 K na uro. od 12. do 6. zjutraj po 4 K na uro. Navidez so te zahteve znatne, toda. če pomislimo, kako so bile plače tega delavstva nizke med vojno, kako so delodajalci, če so ljudje zahtevali boljše plače, grozili oproščenim s strelskim zakopom in tako zatrli vsakršen mezden pokret, se nam ne sme zdeti čudno, če se je sedaj zbudila energična volja med tem delavstvom, da si hoče eksistenco nekoliko olajšati. Pri tem mezdnem gibanju je zlasti značilno, kar pomeni velik pre-okret v organizaciji to, da nastopa v tem boju skupno vse grafično, knjigoveško in kartonažno delavstvo, solidarno kvalificirano in nekvalificirano. V nobeni stroki namreč delodajalci tako grozovito ne izkoriščajo zlasti ženskega pomožnega osobja kakor v tej. Ce bo trajal boj dalje časa. če se delodajalci ne bodo akomodirali pravičnim zahtevam, bomo o razmerah, ko se nam ponudi prilika, še podrobneje poročali, da bo mogla tudi širša Javnost ta boj presojati tako stvarno in resno, kakor ga presoja prizadeto delavstvo. Rešitev krize poverjena Davidoviču. (Naša izvirna poročila.) Davidovlč sestavi kabinet? - Belgrad. 11. Ker le dr. Pavlovič ^rnil od regenta mu poverleni man aat. da sestavi vlado, ie na so'oh tonenie. da dobi ta mandat zooet Jr>uba Davidovič. Trdi se. da ga ie oreiel. Iz krogov, ki so blizu Pavlovičevi grupi, se poroča, da Da-v>dovič mandata tie bo soreiel am-£ak. da bo priporočil ali Svet. Pribi-Leviča ali pa Milorada Draškoviča fot naiorimerneiša moža. hrston iz radikalne stranke. Belgrad. 12. V kuloarlih parlamenta se nr;r»oveduie. da izstopi iz radikalneea kluba te dni večla skupna mlaišili poslancev, ki se pridru-?‘io demokratično - socialističnemu "loku. Olavnj urednik »Beogradske-Ka dnevnika«. Krsta Cicvarič, nami-*°ie to že v svoiem listu. Tudi hr-vatski »Narodni klub« se krha. Men-tudi iz niega izstopi večle število Poslancev, ki se pridružilo Demokratski zalednici. WW>M» SaMMBMHB—W g—I Ustanovitev gozdarskih šol. Belgrad. 11. Minister za rudarstvo in gozdarstvo, sodrug Kristan, le te dni podpisal ustanovitev dveletne šole za gozdarstvo in trimesečnega kurza za gozdne čuvate pri isti šoli v S a i*a i e v u. Enako šolo se namerava ustanoviti v Mariboru. Savski most dogotovlien. Belgrad. 11. Danes popoldne se le vtšila prva poizkušnia vožnia na Savskem mostu. Konferenca za Izvozne carine. Belerad. 10. 8. t. m. se ie vršila tu koferenca za izvozne carine. Pred* ložlle so se sledeče carinske izvozne takse: Pšenico 100 kg 60 din.; koruza 30 dni.: fižol 30 din.: seno 30 din.: mast 500 din.: laica 300 din. od zaboja (1440 kosov). Ministrski svet se o tem še ni izrekel. KOLČAK ODSFTOPIL KOT VRHOVNI POVEL.1N1K, Pariz, 10. (Izvirno.) Kolčak le po poročilih angleških listov naznanil ententnemu vrhovnemu svetu, da odstopi kot ruski vrhovni armadni vodla v korist Dienikinu. Nanl ie bil menda izvršen neuspel atentat. Hi Sik ljudski sSi©d Be vriši nocoj dne 13, okt. ob 18 (6.) uri zvečer v veliki dvorani hotela „U N I O N“. DNEVNI RED: Splošni politični položaj. Poročata ss. V. Bukšeg in A. Kristan, soc. dem. narodna predstavnika v Belgradu. Sodrngi, vsi na shodi Kraj. pol. org. J. S. D. S. Stavka usnfariev v Mariboru. Dne 6. t .m. ie izbruhnila stavka mariborskih usniariev. Tovarnaiji so namreč odi lonili upravičene zahteve delavcev za zvišanie plač. če pomislimo, s Kakimi ogromnimi dobički delaio tovarne usnia, ie nesramnost. kako se nlačuie delavce res brezprimerna. Gospod Berg ne more plačati delavcu toliko, da bi izhaial. lahko pa podari eledališki igralki 20.000 K. sai mu iih itak delavci priearaio. Naiboli nečloveški pa ie g. Halbart, ki delavce izmed vseh naislabše plačuie in sicer tako slabo, da se že vsem drugim gabi. Merodajne faktorje bomo opozorili še na marsikaj: tako n. or. danes v Mariboru ni dobiti prav nlkakega usnia. dočhn ea le v tovarnah toliko, da tam ie ne vedo kam ž nifm. Cene so se v zadnjih mesecih ootrr.Hle in sicer od 30 na 120 K! Tem Hudem frče miliioni v žeo brez vsakega truda. Govori se. da gre vse usnie na Hrvatsko. ker se tam dražie proda. Vprašali bi nadalie. kie ie tistih oar stotisoč kož. ki so bile od av-strilskesra erarla ob prevratu poslane in plačane po 3 K kos? Objavili borno ob priliki še druge stvari, ki gospodom ne bodo priietne in bo hudo dišalo, tako. da se bo morala zanimati za to tudi višia oblast. )>Mariborski delavec« prinaša ob priliki izbruha stavke notico s pripombo. da so pet delavcev aretirali, češ. da so branili nekaterim tovarišem, da bi še nadalie delali. Resnici na liubo bodi povedano, da so bili štir-ie delavci samo osumlieni. oa seveda takoi tudi izpuščeni. Konštatiralo se ie, da niso prav ničesar zakrivili. Seveda stari pošteniak »Mariborski delavec« tega ne pove. temveč gleda le na to. da more kakorkoli blatiti stradaioče delavstvo. In ta list si upa še vedno nositi naslov »delavec«! Delavci že davno poznaio volka v ovčii koži. In če v kratkem spremeni svoio firmo, povemo že vnaot ei. da tudi pod novo firmo ne bo rnogel uloviti kalinov. Stavkuiočl. Glose. Draelnia — posledica današnjega družabnega reda. Po vsem svetu ie draginia. Hrane in vseera primanjkuje. kliub svetovni nadorodukciii. Delovno liudstvo si predvsem hrane ne more kupovati v oni izmeri, kakršna ie potrebna za življenje. Človeški rod fizično in duševno slabi, sistem krivičnesra meščanskega družabnega reda. Mase delovnega ljudstva se zdaioazdal dvignejo, da protestirajo proti krivicam, ki se jim gode s strani parasitov človeštva, kapitalističnih mogotcev, trgovskih pt-javk in enakih. Mezdna gtbania, velike in maniše stavke, židovski pogromi, nemiri, demonstracije proti draeinli, izropanje trgovin, vse to so simptomatične posledice kapitalističnega reda, ki mora nujno propasti slei ali prej. Ti pojavi pa so simptomatični tudi v drugem oziru. Kažeio namreč, kie da vidito široke mase krivce vsega človeškega gorja: v slabih plačah, v Židih itd. Dalje pa mase ne razmišljalo. One ne vidiio krivca vsega človeškega gor-ia: zistema kapitalistične družbe, ki obstoja v razredih in prosti trs?ov’-ni. Ne vidiio tudi črnih družb. k» prete s hudičem in večnim pogub-lieniem onemu, ki bi se upr! »božjemu« kapitalističnemu družabnemu redu, s katerega edino pomočio mo-reio te črne družbe še vedno sedeti na vratu človeštva in mu piti sočno kri in srkati možgane iz lobanj. Ne pozabimo nikdar, da so črne družbe sociializmu naiboli nevarne, ker so zavratne in begaio človeške duše s pretniami o hudiču, o pogublienju, da so naiboli hinavske, ker pridigajo Hudem o nekakem verskem »sociializmu«, ki ie pa le ostudna laž; tla so napredku naiboli zagrizene so- vražnice, ker že mladini v šoli v rep. liaio v dušo laž. hinavščino mržnjo do sočloveka in terciialsko zavist — Naša sveta naloga ie. da prebudimo delovno liudstvo iz omotice Ir mu nokažerno. kie ie rešitev in nra-vica za človeka: Odpraviti "•< J >nt družabni red in uvesti sociializem Stran s privatno lastnino, oderuško trgovino in parasitstvom 1 Delo nam ie sveto in samo delo! Draginia s« ie noiavliala že v predkapitalističnih dobah. Pa iz katerih vzrokov? Izključno le zaradi slabe letine, zaradi suše in raznih vremenskih nezgod. opustošenia voisk in enakega. Če ie nastala draeinia in lakota. Sa nastala takrat le vsied tes?a in * polagoma izginila. Danes oa ie draginia tralna in se vedno veča. kliub temu. da so letine dobre, da ie živH dosti. Kapitalisti kuielo kaoita! \i živil, iih kupuieio preko svotih zasebnih potreb, lih skrivaio. da celo uničuieio samo za to. da cene rastejo in oni bogatiio. Kam vodi ta družabni red narode, ki leče pod tem sistemom, čuti danes vsak posameznik. ki se s poštenim delom preživlja, — namreč v propadanje. Interesi nalšlršlh narodnih sloiev danes zahtevaio. da se ustvari predvsem organizacija narodne prehrane. da se odoravl svobodna trgovina. da država monopolizira vse živ« iienske potrebščine In lih pravično deli ljudstvu po nizkih cenah: da!!e< da država monooollzlra Izvozno in uvozno treov*no ter da Io vodi v Interesu narodne prehrane In zadošče-nia drugih notreb liudstva. Prebivalstvo Jugoslavile. Zagrebške »Čehoslovenskd Listv« PO; ročaio. da prebiva v Jugoslaviji 9.500.000 Srbo-hrvatov. 2.871.000 (?) Slovencev. 484.120 Čehoslovakov. 120.000 Romunov. 412.000 Madžarov in 98.000 Nemcev. Čehoslovakov ie največ v Bački. Banatu in Slavoniji, kier stanujejo v celih občinah. Drva. drva... Češkoslovaški listi poročajo z velikim ogorčenjem, da gnije v Švarcenbergovem veleposestvu na Šumavi 22 nilHionov ku-bičuHi metrov drv. t. i. če račun ato kubični meter — 70 kron. lesa za 1540 milijonov kron. Les ie ves izvrsten in poraben za stavbe. Na Češkoslovaškem pa liudstvo nima drv in bo pozimi zmrzovalo... Tako skrbe taki knezi, baroni in druga »gnada« za liudske potrebe, če so sami na toplem. Socilalistično irfbanie v Romuniji. Do 1. 1907 se ie sociializem v Romuni« prav mirno in precej počasi razvijal. Takrat so izdaiali sociialisti svoj tednik »Rumania Mimeitoare« v Bukarešti. L. 1907. pa ie, v Romuni« izbruhnila revoluciia kmetov, ki le jako tragično končala. Zadušil lo ie na krut način »junaški« Bra- LISTEK. GLAD. Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht (Dalje.) Zdajci le spet zaklopotalo po tlaku in stražnik Je šel čez most. Sedel sem tam s solzami v °Čeh in hlastal po zraku, ves iz sebe od mrzličnega veselia. Pričes sem Klasno govoriti, si pripovedoval nekal o papirnati cevki, posnemal Retnje ubogega stražnika, si pogledoval v Wo dlan in si ponavlial brez prestank&: »Za-Kašliai ie. ko lo le vrgel strani Zakašllal le. ko le vrgel strani« Tem besedam sem dodal nove. obesil nanje razdražljive reči. zaokrenil ves stavek in sem ga slednlič pošpičil takole: Zakašllal je enkrat — khekhe!« . Izčrpaval sem se v varijacllah o teh besedah “> Postalo le pozno v noč, dokler ni bila mola Veselost pri kralu. Nato le legel preko mene sa-"Jav mir. udobna utrulenost. ki se Ji nisem uo!-31. Mrak se ie zgostil, lahen veter le brazdal gorsko bisernico: ladie. ki sem Hm videl moleti Jprbole visoko pod nebo. so bile videti s svo-"toi črnimi trupli kot brezglasne pošasti, ki so Jgz nasršenimi ščetinami čakale Nobene bo~ °uie nisem več Čutil, otopela le v molem eln- du. mesto tega sem se čutil tako priietno praznega. nedotaknjenega od vsega okrog sebe in vesel, da me nihče ne vidi. Položil sem noge na klop in se zleknil: na ta način sem naibott« čutil udobnost odločenosti od vse Meni ie tudi bilo. kot da — kot da setu bil nekal pozabil.« sem jeclia! kot odsoten. »Hvala. Lahko noč!« Opotekal sem se naprei. Ce bi imel vsaj maičken košček kruha 1 Takšen okusen maihen hlebček rženega kruha, ki bi človek lahko mimogrede vgrtznil vanil Predstavila! sem si natanko tisti hlebček rženega kruha, ki bi tako neizrekljivo rad vgriz-nil vanl. Neznansko sem bil lačen, zaželel sem si smrti, postal sem sentimentalen in se lel lokati. Moji bedi ni bilo konca! Mahoma sem obstal sredi ceste, udaril z nogo ob tla in glasno zaklel. Kai mi ie rekel stražnik? Budalo. Jaz mu pokažem, kai se pravi, imenovati mene budalo! Takoi sern se okrenil in pričel teči uazaJ. Bcsael sem od gneva. Dol na cesti sem se spodtaknil in padel: ampuk to me ni brigalo, skoči! sem na noge in zbežal naprej. (Daiic prih.) r Stran 2. H A P R E X Stev. 232. mš+m tlanu. Takratni »kupčljskl« politiku Take Jonescu. ni imel potrebne energije, da bi udušil kmetsko gibanje in ie predal vlado Bratianu. Ta ie dogovorno s kraliem Karlom dal postrellati 11000 kmetov. Sedal ie krali zopet na varnem in Bratianu ie danes še vedno eden izmed laihuiših sovražnikov sociializma v •fotnuniii. Od L 1907 in do izbruha svetovne voine so sociialisti v Ro-trtuniii bili silno preeaniani in mnogo jih ie do proglasitve voine (15. avg. 1916.) postalo žrtvam nasilja. Romunski proletariiat ie bridko okusil nitio. stradal ie in umiral v strelskih jarkih in doma. Po vpadu Nemcev v Romuniio le krali z Bratia-nom zbežal v Moldaviio. Na zap.> ved Bratianovo so sociialistične vo-^itelie pozaprli in lih več tudi postrelili. Bratianu se ie nekoč iziavil. rta ne bo prele počival, predno ne očisti Romuniie vseh sociialistov. Ali stvar se ie razpredla drugače. V Rasiii le izbruhnila revolucija in ruski revoluciionarci so zaprte socialiste osvobodili. Mnogo lih le odšlo na Rusko. Tudi romunski socialist Rakovski }e bil med tistimi. Ko ie Makensen 1. 1918. zapuščal s svo-iirni četami Romuniio. so romunski sociialisti razvili po vse! Romuniji *ilno propagando. Počeli so izdala-ti dnevnik »Traisca Socialismul«. Bratianu na ie brž na novo organiziral voisko. še predno le prišel "iazal v Bukarešto. S silno oboroženo silo le Bratianu vmarširal v glavno mesto in ie takol začel s oreea-ntanil. Zaprl ie delavske domove do vsei deželi in konfiseiral list Proletariiat ie vsled tega skleni! prire-Jiti veliko demonstradlo za 13 december 1918. Ko pa so se ta dan manifestantie pokazali na ulici, tih le t zv. »ellt-garda« z mitraliezami na mestu 60 postrelila in na stotine rpnila. Danes romunski sociialisti 'oiineio z buržoaziio silen bol. Bra-Maru bega vso Romuniio z veleim-Reriialistično parolo: »Rumania IVla* re« (Velika Romuniia). Po decembrskih demonstrciiah ie dal na mestu pozaoreti vse sociialistične voditelle v zapor, infeciran po bolnikih. bolanih na tifusu. Od zaprtih le več kot polovica umrla: med r.il-ml znani socilalist Yovan Firinu. Pet mesccev so zastoni čakali v zanoru :?as1i?an!a ali izpustitve iz zaporov, ftratinmt sc le oa mudil v Parizu z vstvarlenfem velike Romuniie. Sedal izdalaio romunski sociialisti svol Ust »Socialismul«. Socialistične organizacije so se močno razvile v /adtilem letu. Pripomniti bi bilo Še, da v Romuniji ni nobenih krščanskih sodialcev. narodnih sod-laHstov ali kal podobnega. Novice. — Socllalna šola za žene v Augs-buriiu (NemČiia) deluie že od 1. 1917. r, velikim uspehom in vstopa v svoje tretle leto. Učna doba trala dva semestra: eden teoretični, drugi praktični. Po končanem študiiu moralo napraviti gojenke pismene iz-kuSnle. pri kolih moralo pokazati svolo zrelost v sledečh strokah: uravna veda. narodno gospodarstvo, socilalne stroke, psihologila in nauk o zdravstvu. Naloge pri skušnlah se dalelo aplikativno, t. I. vsa učna tvarina se mora izraziti v praktičnih odmerah iz socilalnega skrbstva. — Prebivalstvo Košle. Čehoslo-vaki so prešteli prebivalce v Koši-cah in so našli, da ie 46--48% prebivalstva Cehoslovakov. 43% Madžarov, ostalo pa drugi. — Polet iz Franclje v Avstralijo. »Exce’sior« naznanja, da namerava poleteti letalec Poulet iz Pariza v Melbourne v Avstraliji. Olavnc etapne točke bodo: Rim. Carigrad. Bombav in Kalkutza. Dnevne vesti. »Večernemu Listu« od sobote v odgovor. Na brihtna vprašanla v članku: »Parnik, ga* bom. v kolikor se tiče mole o.sebe. sledeče odgovoril: - - Pomanikanie premoga se se-dai ?.ato boli opaža, ker so železnice v Bai-atu in Srbiii šele začele s pravirr. prometom in ker sc le delo v industriji šele začelo razvijati. Ce bi železnice stale in tudi tovarne, W bilo dovoli premoga celo za gospode nri * Večernem L istu«, da bi se lim podkurilo kakor zaslužilo. A. K. Prijavo rentnih knjižic In imovino. Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe v Ljubljani nas z ozirom na razglas predsednlštva Deželo« vlade zaradi prijave depotov m imo-vine naših državljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. opozarja na okolnost, da so se tozadevne vrednosti, v kolikor se iieeio depotov nri noštnih hranilni- cah že vsled svoječasnih odredb morale v repatriacijo prijaviti, kar se pa tiče imovin na čekovnih računih pri teh hranilnicah, se je pa glede istih tudi že z enkratnimi odredbami posebno postopanje uvedlo. Repatriacijo vrednostnih papirjev, hranjenih v inozemstvu, je odredilo ljubljansko poverjeništvo finančnega ministrstva z razglasom z dne 11. 3. 1919, št. 1321, ter je bilo v istem naročeno, da naj se vrednostni papirji, hranjeni zunaj pri poštnih hranilnicah in drugih zavodih, priglasijo Jadranski banki, da bode ta za vse skupaj izvedla prevoz vseh zunanjih depotov v Jugoslavijo. Dosedaj Je Jadranska banka prejela prijav vrednostnih papirjev za že nad eno miljardo kron, ter bode v smislu takratnega razglasa ljubljanskega poverjeništva finančnega ministrstva posredovala repatriacijo, čim bode to mogoče. Drugi poziv istega poverjeništva z dne 29. marca 1919, št. 1545, je zadeva! prenos čekovnih računov dunajskega poštnohranil-ničnega urada na kr. poštni čekovni urad v Ljubljani, ter je ta urad med tem časom zbral tudi že precejšnjo število vsot za prenos iz dunajske poštne hranilnice v domovino. Novi razglas, ki se sedaj objavlja v listih, Je torej le nekako dopolnilo prej omenjenega razglasa, oziroma poziva, ter bi bilo vsled tega umestno, da se to tudi pojasni v listih, sicer bodo ljudje vsled tega novega poziva zbegani posebno na deželi in ne bodo vedeli, kaj jim Je sedaj storiti. To velja posebno za lastnike rentnih knjižic, ki so iste že oddali Jadranski banki, ki pa seveda ne morejo navesti Številke rentne knjižice. vrste vrednostnih papirjev in druge podrobnosti, s katerimi je treba Izpolniti vprašalne liste, navedene v razglasu predsedništva deželne vlade. Pravilno bi torej bilo, da se k tej ministrski okrožnici pristavi dodatek, da oni, ki so poskrbeli za repatriacijo svojih vrednostnih papirjev, nalsibodo isti založeni pri poštnih hranilnicah ali drugod, sedaj ne potrebujejo več nanovo prijavljati svojih rentnih knjižic in drugih depotov. Istotako bi ne bilo potreba prijaviti onim imetnikom čekovnega računa, ki so svoje čekovne knjižice poslali kr. čekovnemu uradu v Ljubljani v svrho prenosa niihove imovine v Jugoslavijo. S tem bode prihranjeno poštnim uradom mnogo nepotrebnega dela, katero se Je že sedaj Izvršilo, in za katero so že zbrani zadostni podatki, ljudem pa mnogo stroškov in nova nepotrebna pota. • — Stanovanjska beda v Ljubljani. Akcilski odbor za omillenje stanovanlske bede v Llubliani potre-bule nulno do 20 oseb. ki bi se mu stavile prostovoljno na razpolago za preiskovanje stanovanj v Ljubljani. Pogol: Primeren nastop. Uslužbencem bi odbor izposloval potreben dopust. Vsak. ki mu ie na tem. da se stanovanlska akciia v Llubliani pospeši in se čuti zmožnega za oreisko-vanle stanovanl. nai se zglasi pri seli akcijskega odbora v dekliškem li-celu na Bleiwelsovi cesti v torek, dne 14. t m. ob 20 uri. — Vojna blagajna za Slovenilo v Llubliani. Cigaletova ul. št. 2. (lu-stična palača) poslule od sedal na-prei samo vsak torek, četrtek In soboto od 9. do 12. ure dopoldne, nakar se posebno vse 'ivilne urade in osebe. Jel hnaio zneske Iz te blagajne dvigati, izrecno opozarja.__________ Iz stranke. Politična Sola r TrbovHah se vrši v sredo, dne 15. t. m. ob 4. url popoldne. Politična šola v Zauorlu se vrši v petek, dne 17. L m. ob 4. uri popoldne. Prišli so za tem Človekom trije žan- darii. ki so pilanca aretirali, pri tem pa ž niim ravnali na nezaslišan način. Marko Dimitriievič ie orožnike opozoril na to. da se nikakor ne spodobi tako nečloveško biti po pilanem človeku. Na to opombo Dimitriievi-čevo ie eden izmed žandariev krat-komalo nastavil miško in ustrelil Dl-mitriieviča s tremi streli. Dimitriievič se ie mrtev zgrudil na tla. Temu doeodku le prisostvovalo mnogo Hu di. Ko so delavci na brodovih na Savi. kier le bil Dmitriievič delal, izvedeli o uboistvu. so vsi tekli na lice mesta. Prisotni liudie In delavci bi vse tri žandarie raztrgali na drobne kose. če ne bi nekateri delavci to preprečili. Zandarii so na to vlekli aretiranega pilanca s seboj in ves čas streliali v zrak. Organizirano delavstvo le drugi dan z velikim ogorčeniem enoglasno sklenilo, da se v znak protesta ustavi za pol dneva vse delo in da vsi delavci orisostvulelo pogrebu. To se le tudi zgodilo. Pogreb se ie vršil dopoldne. Udeležile so se ga vse mogoče delavske organizacije, diiaki in veliko drugega občinstva. Protestna splošna stavka ie impozantno uspela. Na Terezilah se ie ustavila mno-gobroina množica demonstrirajočih. Raz treh govorniških tribun so govorili govorniki zbranemu proletariatu krasne govore. Po končanem pogrebu se ie množica povsem mirno razšla. — Kakor rečeno, le napravila ta manifestacija na ves Belgrad naravnost veličasten utis. Pričala ie o moči oragni-ziraneea delavstva in nlegove solidarnosti. Pripomnimo k temu poročilu, da ta slučal ubolstva nad delavcem ni edins ki se ie zgodil v Beitradu. Pred tem slučaiem se ie dogodilo že več sličnih dogodkov. Tako le bi! neki delavec od žandaria ubit s sekiro. Dne 6. oktobra so našli na večer ubitega nekega voiaka blizu hotela »Bristol«. Za nekim drugim vo-Iakom delavcem ie strelia! žandar amo zato. ker ta ni imel pri se.bf neke legitlmacile. Nekega delavca pa so žandarli tako zbatinall. da Je uglušil. Pred okroglo enim mesecem so policisti nekega dečka tako neusmilleno pretepli, da le tevež po groznih mukah umrl v bolnici. Vsi ti slučall — in še mnoep drugih ie. ki bi lih lahko navedli — so dali delavstvu upravičen povod, da protestira proti nasiliu nad proletarl-iaiom. nasilju, ki le organizirano od zgorai. To Je bila zares veličastna mani-festaciia zavednega proletarilata za svobodo človeka ln protest proti prooall buržoaški morali. Velika protestna delavska manifestacija v Belgradu. Dne 7. L m. Je Belgrad doživel manifestacijo, kakršne Se ni nikdar videl. Po belgralskih ulicah ie vrvelo okoli dvanalst tisoč liudi. Ves bel-graiski proletariiat. vsi delavci in delavke, so veličastno in v svečanem mira demonstrirali proti uboistvu nad delavcem Markom Dinil trije ylčein, katerega ie ubil neki žandar. Proletariiat ie ob tei priliki ma nifestiral proti preganlanlu in nbl-ianlo delavcev od strani buržoazije sploh. Nad zemskimi ostanki ubitega delavca le belgraiski proletariiat nri segel, da ne bo padla več niti ena žrtev proletariiata brez os vete. Delavec Marko Dimitriievič le sedel dne 6. t m. ob 6 .uri zvečer s tovariši v neki gostilni blizu Save, kamor ie prišel tudi nek pijan človek. Iz Slovenije. Dva shoda v Oplotnici in Poličanah. Dne 5. oktobra ie priredila JSDS. v Oplotnici laven liudski shod. to ie v kraiu, kler še nikdar ni govoril sociialistični govornik. Celiska »Nova Doba« ie že velikokrat pisala koliko pristašev da ima v tem kraju Lludi ie bilo na shodu strašansko ve-liko. Shod se le moral vršiti na pr o stem. ker so veliki gostilniški prostori za vse zborovalce bili veliko premaihni. Govornik ie zborovalcem opisal reakcilonarno delovanje tako napredne kot klerikalne stranke. Slišala se ie marsikatera trpka beseda. Zborovalci so pripovedovali, s kakšnimi sredstvi agitira klerikalna stranica že za volitve. Kaplan le raz prižnice oznanil, da se liudie ne smelo udeležiti nedeljskega shoda. Uverieni smo. da če bi tega ne bil storil, bi gotovo ne prišlo toliko lludi na shod. Na shodu so HudJe zatr* ievali, da bodo govornikove besede upoštevali in oddali svoie glasove samo socialističnemu kandidatu. Sklenilo se ie tudi, da se bo kolpor-tiral »Ljudski glas«, katerega bodo liudie veliko brali. Kdor se hoče na ročiti na časopis »Naprej«, na! se oglasi pri s. Perbii Simonu v Orlot niči. Pa tudi v Poličanah le bil shod prav Impozanten. Lludi na tem shodu le bilo gotovo 1000. Nalprvo fini le sodrug Marn opisal politični položaj. Mnogo se iih ie naročilo na »Naprej« in »Ljudski Glas«. V konsnm-no društvo se iih ie vpisalo orecej-šnie število. Do sedal so imeli klerikalci pri nas vedno prvo in zadnja besedo, ali sedai iiin le že odklenkalo. Na obeh shodih se le ustanovila samostojna politična organizclla in se ie izvolil odbor. V Oplotnici se le izvolil odbor politične orgnizacile. v Poličanah pa Že deiuie železničarski odbor strokovne organizacije. V Poličanah se Je obračati na sodr. Petroviča. v Oplotnici pa na sodruga Perbii Simona. Pasje pri Velenju. Oddaja trafik — strankarska! V Pasjem pri Velenju, kjer Je zapo-slenil okoli 2000 rudarjev je bila edina tamkajšnja trafika oddana — ne invalidu — temveč kakor je sedaj običanjo — veleposestniku bivšemu naredniku, kateri je dolgo trgoval z bolnimi in crknjenimi konji. Mož si je s tem zaslužil veliko denarja. Zato ne razumemo, kako da se je oddala njemu kot neinva-idu edina tamkajšnja trafika. Vprašamo državno oblast: Zakaj se oddajajo trafike takim ljudem, medtem ko je dosti vdov, sirot in tudi invalidov vojakov, ki bi radevolje kaj zaslužili? Kakor se čuje, si je do-tičnik že izprosil pri oblasti koncesijo za gostilniško obrt. Gostiln je tu itak že preveč (troje v tako malem kraju). Oblast naj ukrene potrebno, da se odvzame takim ljudem koncesija za gostilne ln trafike in odda revnemu, potrebnemu invalidu ali vdovi, pa bo mir. Sflarje In Ham Jos.PK0nlg, Marmontov* ulica 16. 676 llnlnhorin su'ie osU »e V colo gl jubSana^Breg Idljt «1 Hra Tisk Naznanilo. Cenjenim damam uljudno naznfl' njam, da sem otvorila na Mestnetf trgu št 7, v Ljubljani lastno : tt Iralite in rallita izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. klobukov Preoblikalo se bode hitro in lepo v«* klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših fra'1’ coskih modelih. Cene primerne. naklonjenost se cenj. damam priporo^ 637 P, Barboriž Inženir dr. Miroslav Kn al oblastveno poverjeni stavbeni inieni Specijelto sta v bes, o podjetje za bctonsM železebelonske in vodne zgraabe ▼ Ljubljani, HilSerjeva ulice. St. 7. lzvrSuJe strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne elektrarne, betonske in felezobetonske jezove niostove, železobetonaka tovarniška skladišča, betonske rezervarje, železobetonsK oporno zidovje in vse druge betonsko velezobetonske konstrukcije. Prevzema v atrokovno Jzvrfiitev vse stavben« inženirske »»roke. Tehuiilta mnenja.— Zastopstvo strank v niškii) zadevah. Kamnoseki in brusači f za granit se sprejmejo pri ,,i3 Kamnoseški družbi v Celju« Plača po dogovoru. Kupi se "'Pl i rfiil Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo »Napreja", tt nam K|e deželna vlada za Slovenijo dovolila izpremembo imena iz Mitteregger v Malgaj naznanjam slav. občinstvu, da bom od seda] naprej vodil pod tem imenom svojo pleskarsko obrt. Priporcčam se za nadaljno v toliki meri izkazano ml zaupanje kot dosedaj. Tona MalgaJj stavbeni, pohiitveni pleskar in ličar, Sp. ŠiJka, Knezova ulica 121. Potniki! MENJALNICA ! Pozor l ooi nasproti južnemu kolodvoru menjuje ob vsaki uri valute po naj višjem kurzu IZ Peter Kozina & Ko., liiiaa, 8ns Sl. 20. X« molke zavej K 8*10, ia!tnik«K 3- . Pr«pod»|alcl dob« popust Karel Ussar, orodni kovač Maribor ob Dravi, Grajska ni. 28. Zaloga decimahiih in bitrih tehtnic = ter lelitnic s skledicami, == : Prevzema popravila vsakovrstnih tehtnic. : §