DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 37
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 18TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Mnogo knjig prišlo v javnost, v katerih se napada predsednik Hoover
New York, 12. februarja. Tekom zadnjih 'šest mesecev je bito tiskanih v Zedinjenih državah več knjig-, ki so močno razširjene v javnosti, in v katerih razni Pi-satelj i silovito napadajo predsednika Hooverja v njegovem Privatnem in javnem življenju.
pričakuje se, da bo v prihodnjih šestih mesecih še več enakih knjig zagledalo beli dan. V Hooverjevo obrambo se je podal-^ dni Arthur Train, bivši pobožni generalni zvezni prav-
Zanimive vesti iz življenja naših l judi po naselbinah Amerike
V Sublet, Wyoming, je umrl za sladkorno boleznijo rojak Anton Raspet, star 42 let, doma iz Robidnega brda pri Cirknu na Primorskem. Istotam je umrl za pljučnico rojak Louis Krolnik, star 57 let, in doma iz Ljubna v Savinjski dolini.
Kontraktorji odlašajo z javnimi deli, da bi vlekli 10 odstotkov večji dobiček, trdi Miller.
V Salem, Ohio, je umrl rojak ogromnem narodnem shodu v Ignac Vidmar, star 48 let, doma Grdinovi dvorani, kamor pride iz Brdena. Zapušča ženo in dva | državni prosekutor Ray T. Mil-
Še par dni in volivna kampa- j pomnijo kaj enakega že petin dvajset let, odkar je ljudski borec Tom L. Johnson govoril na političnih shodih. Med drugim je povdarjal Miller tudi sledeče: "Temeljna točka te kampanje je vprašanje, ali želite zopet najeti Morgana kot gospodarja in
nja, ki je bila to pot nenavadno živahna, bo v Clevelandu zaključena. Volivna kampanja se bo zaključila v pondeljek večer pri
za, župana. Pri Slovencih je Ray T. Miller začel svojo kampanjo
otroka.
Poznana rojakinja Helen Je
reb v Waukegan, Illinois, se na- __ ________________
dnik, ki v časopisu "Colliers" za- haja v bolnici, kjer se je mora-; §e decembra, meseca, in obljub-Sovarja Hooverja. Train pravi: la podvreči težki operaciji na sle- ]jena mu je bila polna podpora,. "Nemogoče je misliti ,da bi pred- piču in žolčnih kamnih.	fn prj Slovencih bo zaključil Mil-
S(Jdnik opustil svoje eksekutivne V Milwaukee, Wisconsin, je j ier v pondeljek večer svojo kam-dolžnosti in šel tožit na Sodnijo j umrl rojak Frank Tanrše, dobro j panjo. vsako "barabo," ki ga napada, poznani bivši gostilničar. Bil je več, ako bi to storil, tedaj bi j član štirih društev.
Ier, ki je demokratski kandidat njegovega diktatorja Maschke-
obdolžili, da zlorablja privi-togije svojega visokega urada, kajti njemu ni potreba nastopiti kot priča." V raznih knjigah se °č'ta Hoover ju, da je naredil °Kromne profite, ko je delil ame-tfški den^r in blago v raznih deželah Evrope, kamor je bil poslan od' Wilsona' kot upravitelj delitve živeža Evropejcem. Očitajo se predsedniku tudi mnogotera razna druga nečedna dejanja.
Ponesrečil se je v Paris, Illinois, rojak John Levstik, znani "mine manager" pri Edgar County Coal Co., to je, premogovnik, ki je last samih. Slovencev. Padel je s truka in si zlomil roko.
V	Chicagi je umrla Ana Mu-bi, doma iz vasi Mile Šenčurju na Gorenjskem. Zapušča moža, dvp sinova in hčer.
V	Sheboygan, Wisconsin, je umrl rojak John Frank, doma iz Prgarij pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Zapušča ženo in dve hčerki.
Glavni odbor K. S. K. Jedno-te je sklenil, da bo posodil denar za plačanje asesmentov v resnici potrebnim članom in vdovo po Henry Wirkkula iz članicam, ki so brez vsakih de-
Vlada plača $5,000 radi
suhaškega umora
Washington, 12. februarja.— Zbornica poslancev je danes od-glaaovala $5000 odškodnine za
^innesote, katerega so suhaški a£enti pred tremi leti ustrelili, ;isi ni imel žganja v avtomobi-ll> kot so pričakovali.
narnih sredstev. To se bo smatralo kot posojilo, in se dotični član ali članica obveže, da vrne tak denar s tremi procenti obresti. V slučaju bolezni, poškodbe ali smrti se bo dotično odračunalo od podpore.
Jako važno je, da so kolikor mogoče vsi volivci navzoči v pondeljek večer. Kdor ima morda še kak dvom o kandidatu Miller-ju, naj bo navzoč in gotovo bo odstranjen vsak dvom. Dajmo na predvečer volitve našemu kandidatu Milerju prirediti prisrčen sprejem saj je gotovo če bo izvoljen, našega naroda nikdar ne bo pozabil, ker mu je stal zvesto na strani ves čas kampanje. Pridite gotovo v pondeljek večer v Grdinovo dvorano.
Politični shodi, ki jih je imel Ray T. Miller zadnje večere v Clevelandu presegajo po obsežnosti in zanimanju vse shode zadnjih let. Nikdar ni bilo še takega navdušenja med narodom v Clevelandu, kot ga je opažati te dni na demokratskih shodih. Vse dvorane v Clevelandu so pretesne, da bi sprejele množice ljudi, ki prihajajo.
Ogromen shod je imel Miller sinoči v češki Narodni Dvorani. Nad 2,000 ljudi je prišlo v dvorano. Miller je govoril o Mor-iskrenosti" glede delav-
no ploskali Miller ju in ga slavili ! Iz množice mu je neko delavsko dekletce prineslo krasen šop cvetlic!
"Mestna zbornica je oddala junija meseca lanskega leta," je začel Miller, "javnih del za
Hooverjevi republikanci v senatu bodo v pondeljek preprečili podporo
Japonci bombardirajo Šangaj v novem napadu na kitajsko armado
Washington, 12. februarja. Pristaši predsednika Hooverja imajo na svoji strani dovolj veliko večino v senatu, da bodo preprečili, da dobi predlog de- zrakoplovne bombe, mckratov za $750,000,000 pod- ■ popolnoma porušeno.
šangaj, 13. februarja. Japonci so danes z močno artilerijo obsipavali kitajski del mesta šangaj, čapej okraj. Metali so tudi
Mesto je Obstrelje-
Volivnc sleparije
Državni inšpektor Welker, ki svoto	.
je prišel iz Columbusa pregle-, Člani, ki želijo to podporo, ^""Ve rekel Miller • "Morgan in
•a°vat imena republikar-skih re- rajo pri svojem društvu vložiti .	x ' T
do*. ■	'	t , • L i	- •	njegov pomagač, McLaughlin,
Sistrirancev v 12. vardi, kjer tozadevno prošnjo.	J fe
folijo skoro izključno črni dr-! V Walsenburgu, Colo., je div
žavljani, se je izjavil, da je jal pretečene dni strašen vihar,
najmanj 10 procentov registri- ki je tudi pri hišah naših roja
ranih dvomljivih. Izmed 480 registriranih imen v enem samem precinktu jih je 112 deloma nepravilno registriranih. Izmed ostalih 40 se jih je 17 že Preselilo od registracije in za druge se pa ne ve, ker niso dali pravih naslovov. Državni inšpektorji bodo preiskavo še naprej vodili. Tako se je uresničila trditev demokratov, da se Je v zamorskih precinktih sleparski registriralo.
Združenje brivcev
Zadnje čase so se organizirali brivci, ki imajo svoje brivnice °d E. 30th do E. 82nd St. in" St. Clair Ave. Nadeli so si ime "Better Business Barbers." Tudi brivcem današnja depresija ni prizanesla in se težko borijo za obstanek. Za začetek so sklenili, da bodo imeli svoje seje v Grdinovi dvorani. Nadalje
kov povzročil večjo škodo. V
sta skušala ves čas ustvariti pri ljudeh idejo, da sem jaz proti de-1 lavcem. Kdor me pozna, dobro ve, da sem za delavce, toda ne za
istem mestu je umrl družini | Turgovič osem let stari sinko za influenco, ki tam močno razsaja.
-o-
14-letni deček tožen ropa in umora
Popular Bluff, Mo., 11. januarja. Estle Austill, 14 let star fant, je bil danes obtožen po-skušanega ropa in umora 67-letnega W. E. Haley, lastnika gasolinske postaje. Ko je fant starega moža hotel izropati, se mu je slednji postavil po robu, nakar ga je z revolverjem ustrelil.
delavske raketirje, in če bi bilo
sklenjeno, da se bodo brivnice zapirale ob delavnikih ob 7. uri zvečer, ob sobotah pa ob 10. uri. V pondeljkih popoldne so vse brivnice zaprte. Predsednikom zveze brivcev je bil izvoljen. Mr. Nick Bohar, tajnikom pa Mr. Frank Gredence.
Norwood gledališče
Ako želite videti zanimivo kratko sliko demokratskega kandidata za župana Ray T. Miller-ja v Norwood gledališču, ne pozabite iti v gledališče nocoj ali jutri v nedeljo. Kažejo prav zanimivo sliko, ki govori, in zraven igra dobra godba. Na vsak način je vredno pogledati.
Prireditev v Girardu
V soboto, 27. februarja, bo Mr. Anton Grdina kazal zanimive je bilo I premikajoče slike, katere je na-
Morganu v resnici kaj za pomoč | delavcem, bi že oddal $885,000 vrednih mestnih del, za katere čaka denar že od junija meseca lanskega leta.
Miller je povedal, da se nalašč čaka in odlaša s temi deli, kar bo v korist bogatim kontraktor-jem, kajti po 1. marcu se bodo plače znižale, in bodo kontraktorji plačevali delavcem 10 procentov manj v plačah, toda oni bodo dobili delo po starih cenah in tako vlekli zopet velike profite. Vse to stori velika Morganova ljubezen do delavca.
Navdušenje naroda pri tem shodu je bilo tako ogromno, da politični reporter j i časopisja ne
ta, ali pa je vaša želja, da se vrne vlada narodu v Clevelandu Ali ni na primer zanimivo, da je mestna vlada v Clevelandu kupila vse aparate za ognj egasce pri neki Seagrave Co., za katero je prodajalec Chas. Stannard, bivši republikanski šerif in največji prijatelj Maschketa! Maschke sam je pa pravni zastopnik doti-čne kompanije.
"In ko je dobil Morgan kot mestni manager .$1,185,000 za podporo brezposelnim, tedaj ni obrnil tega denarja v prid brezposelnim, pač pa je denar vpo-rabil za plačilo mestnih računov. K vragu z brezposelnimi! Morgan je dobil $800,000 od Cuyahoga okraja, in denar je vrgel v upravni fond mesta Cleveland, in niti centa ni šlo za sirotne!
"In zadnji teden je mestna zbornica dovolila $500,000 za podporo brezposelnim, kot se je čitalo. $200,000 od tega denarja bo šlo za kopanje luknje za mestno garažo. Zakaj ne brezposelnim? Kdo koplje? Ogromni stroji s par delavci! Kontraktorji in stroji služijo, delavci stradajo!
Miller je nadalje zlasti temeljito ožigosal Morgana glede bondov, glede katerih so državljani glasovali v Clevelandu svoto $34,000,000. Morgan je pripovedoval ljudem, da bo ta denar vporabljen, da "pride Cleveland na delo!" Od onega časa je poteklo poldrugo leto, in dasi je danes odobren od naroda samega, pa se ni začelo še z nobenim delom! To je gospodarstvo in naklonjenost Morgana napram delavcem!
"Morgan je rekel," je povdarjal Miller na shodu, "dajte vsakemu brezposelnemu delavcu lopato v roke! Ali ste vi dobili lopato, ste dobili delo? Da,, delo so dobili Maschketovi priganja-či, ki sede po stolih mestne hiše, vlečejo po $10.00 na dan in priganjajo rajo, da voli za Morgana! Maschketova mašina dela — dela se norca z vas — državljani Clevelanda!
Najbolj sijajen sprejem je dobil Miller v Collinwood višji šoli. Nad 2,000 ljudi, zlasti mnogo Slovencev ga je tu čakalo in na nezaslišano navdušen način po-
pore brezposelnim, večino. Tu- vanje Japoncev se je vršilo v na-di predlog progresivnega sena-1 menu, da se prepreči Kitajcem tor j a La Follette, ki daje podpo- j zbiranje njih armade in napad re brezposelnim v syoti $375,- na japonske postojanke. Govo-$850 000 Toda niti z enim de" 000,000 bo Poraž^n> kakor hitivjiice, da bo nastal mir med Ja-lom se ni'pričelo! Zakaj ne? Za- ibodo republikanci odpravili de-jponci in Kitajci, niso resnične.
jmokratski predlog. Glasovanje Ameriški poslanik Johnson je bi se imelo vršiti včeraj, toda je | danes dospel iz Nankinga v šan-
to ,ker bogati kontraktorji čakajo do 1. marca, ko se bodo znižale delavske plače, da začnejo z delom, d^i bodo delavcem manj plačali, a sami bodo pa računali po starih plačah! Vprašam vas, ako Morgan dopusti take razmere, da kontraktorji vlečejo ekstra 10 procentov profita od mesta, delavcem plačujejo pa po znižanih plačah, ali je to tista republikanska skrb za brezposelne, za delavce!" V ogromni dvorani je kar grmelo med ljudmi'
bilo preloženo na pondeljek. Prvi na vrsti bo demokratski predlog, ki je gotov poraza, ker Hoover absolutno ne pripusti podpore iz zvezne blagajne. Ko bo ta predlog poražen, ker imajo Hooverijanci večino, bo enako
gaj, kar se je tolmačlo, da bo sklepal premirje med obema narodoma. Toda ameriški poslanik Jchnson se je izjavil, da mu o kakem miru ni ničesar znanega. Japonsko obstreljevanje kitajskih pozicij je bilo najhujše, od-
poražen tudi La Follettov pred- kar so Japonci napadli šangaj. log. Vodja republikancev v se- Japoncem se je posrečilo razbiti natu, največji prijatelj Hoover- kitajske pozicije, ja, predsednik Repu blikanske stranke v Ameriki, senator Fess
"No!" so kričali ljudje in silo- iz 0hio' Je tako pobijal z besedo vito protestirali proti Morganu!
Smrt Antona Gole
V petek zjutraj je preminul
"Pošteno bi bilo," je nadaljeval Miller, "ako se hoče pomagati brezposelnim, da se začne takoj z delom. Delavec je danes lačen, jutri lahko umre od lakote. $34,000,000 je na razpolago denarja, od vsega naroda dovoljenega, da se začne z javnimi deli, toda Morgan ni oddal enega samega dela! Kontraktorji bedo dobili nad tri milijone do- j larjev ekstra zaslužka, ko začne-; jo z delom 1. marca, ko se delavske plače znižajo! In na enak način se dela vsepovsod.
in rokami predlog za podporo' rojak Anton Gole, soprog žene brezposelnim, da so mu vse rokeiAgne3 in oče Mrs. Mary Sadar, krvavele, ko je tolkel po mizi! sina Antona in hčere Angele in
-o--I Ane, stanujoč na 6522 Bonna
Japonski dijaki kričijo ' Ave. Ranjki je bil doma iz vasi proti vojni!	Veliki Kal, fara Mirna peč, po
Tokio, 11. februarja. Japonska policija je danes s težavo razbila demonstracije več tisoč japonskih dijakov, ki so demonstrirali proti vojni.
Hudobna ženska
Dne 8. januarja je neka Mrs. Lena Moskowitz bila ustavljena In dočim se zavlačuje z mest- :na cesti od policije. Imela je te-nimi deli, se trga in ustavlja za-1 daj pri sebi steklenico žganja,
služek, pa je mestna vlada pod istim Morganom kot mestnim managerjem zvišala cene za vodo za 100, 200, do 300 procentov! In to v času, ko so se cene vseh predmetov znižale, ko živimo cenejše lahko, kot smo kdaj prej. Zakaj se je voda zvišala ravno v teh kritičnih časih, vam bo raz-tolmačil Morgan.
"Ali bodo ljudje siti končno enakega gospodarstva, ali se bodo otresli koruptne politične more, ki jih davi že zadnjih 15 let, ali bodo odpravili sramotno politiko City Halla, in povzročili, da se vlada mesta Cleveland vrne zopet narodu, ki je prvi in pravi gospodar? Obljubujem vam sveto tu pred vami, da bom očistil mesto Cleveland in šel do skrajnosti, kar je v človeških močeh mogoče storiti, da pride narod zopet do besede."
In končno še enkrat opozarjamo na ljudski shod, ki se vrši v pondeljek, 15. februarja v Grdinovi dvorani, kjer bo glavni govornik Ray T. Miller, ki bo pri nas Slovencih zaključil svojo
katerega je v naglici vrgla v košaro, ki jo je nosila njena spremljevalka Mrs. Rosie Regan, 11622 Union Ave^ Mrs. Regan je bila aretirana. Včeraj je pa bila obravnava in je prišlo na dan, da je Mrs. Regan nedolžna, in da je Mrs. Moskowitz kriva. Zato je bila obsojena na $1,000 j da kazni in v povračilo stroškov, j rek.
zdravilo. Pet minut so nepresta- kampanjo!
domače Gričar. V Ameriki je bival nad 30 let. Opravljal je težka dela pri pečeh velike tovarne American Steel & Wire Co.-nad 20. let. Zadnjih par let je bil brez dela, težka bolezen pa ga je položila v postelj pred nekaj tedni. Nekaj časa je bil v bolnici, nakar se je vrnil na dom k družini, in podlegel je v petek v starosti 62 let. Bil je član dr. Presv. Srca Jezusovega. Pogreb ranjkega se vrši v pondeljek pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bedi blagemu ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše odkrito sožalje preostali" družini!
Slike iz domovine Slike iz stare domovine se bodo kazale v novi šoli fare sv. Vi-v nedeljo, pondeljek in to-To so slike, katere je pri-
Ker pa Mrs. Moskowitz nima de- nesel Mr. A. Grdina iz domovi-
narja, bo morala sedeti 686 dni v zaporu. Vidite, taka-le je pro-hibicija v vsej svoji lepoti.
Shod v Newburgu
Menda ni bilo še v zgodovini Newburga tako krasnega ljudskega shoda, kot je bil sinočni politični shod v S. N. Domu. Velika dvorana je bila polna, našega občinstva, ki je z največjim zanimanjem poslušalo govornike do zadnjega. Govoril je Mr. John L. MVhelich, naš bivši councilman, Mr. Wm. Kennick, Mr. Jos. Smolka, councilman, odlični čeh Joseph Artl in Louis J. Pirc. Okoli pol desete ure je dospel tudi Mr. Ray T. Miller, katerega
ne. V nedeljo in pondeljek večer za odrasle, v pondeljek in torek popoldne za otroke. Zvečer je začetek ob 7:30, popoldne pa ob 1. uri. Vstopnina za odrasle je 25c, za otroke 10c. Vsi dohodki gredo v korist nove cerkve.
Ely in Maschke
župan mesta Euclid, Charles Ely, že ves teden govori v Clevelandu na političnih shodih za Maschketa. Kaj je "čar-lita" zopet združilo z Maschke-tom, s katerim sta se grdo spo-rekla pred dvema letoma, ne vemo, ampak slutimo, da "čarli" išče druge službe od Maschke-
Republikanski odrešeniki! | Tako bi se moralo voditi
gospodarstvo
Mr. Damm o položaju
bral v stari domovini in spopol nil še v Ameriki, in sicer v prostorih S. N. Doma v Girardu, Ohio. Ob tej priliki bo igral v Girardu istotam tudi znameniti Hojerjev trio, in se rojaki k tej izvanredno zanimivi prireditvi že sedaj vabijo.
Taxi šoferji
Ena tretina taxi šoferjev v Clevelandu ne zasluži hiti za kruh, pravijo dobrodelne družbe. Kompeticija med taxi kom-panijami je tako silna, da šofer ne more zaslužiti dovolj denarja za prehrano. Dobrodelne družbe podpirajo 300 šoferjev.
Vse naše cenjene republikance opozarjamo na dopise v današnji številki. 'Naj gospodje natančno prebero besedo naših ljudi, ki je preprosta, a pride iz srca in je poštena kot dobra vaga. Iz dopisov boste videli, da znajo naši ljudje misliti in trezno presoditi tudi politiko in da se ne dajo prav nič vleči za nos in da se ne dajo pitati s sladkimi republikanskimi frazami. Le berite te dopise, se boste marsikaj iz njih naučili, čeprav mislite, da ste zajemali pamet z veliko žlico.
* 75 komunistov so včeraj ob-glavili v San Salvador ju.
Torrington, Wyoming, 11. februarja. Prebivalci tega mesta so lahko zadovoljni s svojo vlado. V letošnjem letu najbrž prebivalci ne bodo plačali niti centa davka za mestne potrebščine. Kajti mesto je naredilo od mestne elektrarne in vodovoda dovolj dobička, da pokrije vse druge stroške! Tekom zadnjih dveh let so se znižali davki za 50 procentov, mnogo izboljšav je mesto dobilo, letos pa ne bo treba plačati obenih davkov.
* Jutri praznujejo Amerikanci St. Valentine Day.
Včeraj nas je telefonično poklical Mr. Adam J. Damm, ki nam je sporočil, da je položaj v 23. vardi jako ugoden za izvolitev Ray T. Millerja. Povedal nam j regalije s seboj, je, da velika večina glasov, oddanih pri primarnih volitvah za Witta, bo šla pri volitvah 16. februarja za Millerja, tako da ima 23. varda solidno fronto. Mr. Damm je trdno prepričan, da bo izvoljen Ray T. Miller prihodnjim županom.
so navzoči z največjim navduše-|ta- Ma->a meseca bodo namreč njem sprejeli! '	,primarne volitve.
Podružnica št. 10 SŽZ	žalostna smrt
članice podružnice št. 10 S. ž. I Robert Boss, 50 let star, je Zveze imajo v soboto 13. febru-jbil lastnik prodajalne Ford av-arja velikonočno spoved in ob 8. itomobilov na 4365 Mayfield Rd. sv. maši skupno sv. obhajilo. Včeraj se je z avtomobilom pri-Zbiramo se v cerkveni dvorani.!peljal mimo svoje trgovine, po-Bodite vse navzoče in prinesite | tem se pa ustrelil, dočim je vozil avto naprej. Avto je kmalu Stave za Millerja Izavozil s ceste in se razbil ob Včeraj so ljudje, ki radi de- brzojavnem drogu. Boss je bil
* Sovjeti so najeli generala Nobile, ki se je ponesrečil s svojo ekspedicijo, da jim zgradi zračno brodovje.
lajo politične stave, odločno začeli staviti, da bo Miller zmagal. Splošno se stavi, da bo Miller zmagal s 5000 večine ali več.
šesta obletnica
V spomin šeste obletnice smrti Ane Jadrič, se bo v cerkvi sv. Pavla v pondeljek, 15. februarja, ob 8. uri zjutraj brala Sv. maša. Prijatelji so proše-ni, da se udeležijo.
mrtev.
Skupno obhajilo
Društvo Kristusa Kralja ima skupno sv. obhajilo v nedeljo, 14. februarja, ob 8. uri zjutraj. Vsak član naj se gotovo udeleži. Tudi se vsi udeležite seje popoldne ob 2. uri v Knausovi dvorani.
* štrajk gostilničarjev se širi po Nemčiji.
<<
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cleir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 37, Sat., Feb. 13th, 1932
Abraham Lincoln
h.
Lincoln je rad pojasnjeval kako vprašanje s tem, da je sprožil primerno šaljivo pripovedko. Kakor hitro je Lincoln Salo izustil, se je sam najprvo zakroho'tal, in to tako prisrčno, da se je skrčil od smeha po vsem životu. Neki stari Lin-colnov prijatelj je rekel, da je bil ta smeh za predsednika oživljajoč lek. Toda že trenutek pozneje je vsa veselost zginila iz njegovih oči, lice si je zopet nadelo običajni izraz težkih skrbi, i« z globoko resnostjo in potrpežljivostjo se je zopet loteval težkih dolžnosti svojega predsedniškega urado-vanja.
Mnogi Lincolna niso mogli razumeti. V trenutku je bil poln šale, dovtipov in veselosti, prihodnji trenutek pa že zopet poln teme in mračnosti. Oni niso razumeli, da so bile njegove šale le odpočitek od odgovornosti in grozote vojne. "Da nimam teh oddihov," je rekel nekoč nekemu kongres-manu, "tedaj bi umrl. Kongresnik se je namreč škandalizi-ral radi predsednikove šaljivosti. *
Lincoln je tudi našel zanimanje in zabavo v neštevilnih izumih, ki so jih iznajditelji napravljali tekom vojne in izkazovali v Washingtonu. Nekateri izumi so bili izvedljivi, drugi nepraktični. Tako je nekdo "izumil" neke čevlje v obliki plava, s katerimi bi vojaki preplovili reke brez potrebe kakih mostov. Na trati pred Belo hišo so se poskušali novi topovi, in Lincoln se je večkrat odtegnil svojemu delu ter pazno ogledoval vse,
Toda pri vsem tem Lincoln ni nikdar pozabil na dostojanstvo svojega urada, toda resnoben ni mogel biti ob pom-poznosti in ceremonijah, spojenih s predsedniškim dostojanstvom. Vse to je globoko sovražil. Dostikrat so Lincolna dobili, ko je šival gumb na suknji, pa je prišel kdo v avdijenco, ali je pa včasih poklical generala, da predstavi — stotnika, vojaška netaktnost, za kar se pa Lincoln ni zmenil.
Seje s svojimi ministri je imel Lincoln prav po domače. Hodil je po sobi gor in dol in govoril. Ko se je Lincoln glasno zasmejal za par trenutkov, predno je vzel v pretres zgodovinsko odločbo o dsvobojenju sužnjev, so ministri zmajali z glavo. Lincoln je vzel v svoj kabinet tudi nekoliko pristašev njemu nasprotne politične stranke, zato ni bilo dosti sloge med njegovimi ministri. Toda Lincoln je tako trdno obvladoval svoj kabinet, da se je državni tajnik izjavil: "V kabinetu samo eden glasuje, in ta je — Lincoln."
Ker je imel neprestano avdijence z ljudmi, ki so prihajali iz vseh krajev, ni imel dosti časa za čitanje. Zato je pa skušal od svojih obiskovalcev dobiti natančne informacije o javnem položaju in razmerah. Nazival je svoje avdijence — kopelj javnega mnenja. Nikoli ni nikomur odrekel avdijence, če je bila še tako brezpomembna. Neki odlični gospod je nekoč prišel k njemu s prošnjo za vojaka, ki je bil s pestjo udaril svojega stotnika. "Veste, kaj storim za vas?" je
ši naselbini stoji sedanje čase na velikem napredku, posebno na društvenem polju. Na zadnji seji podružnice št. 32 SŽZ smo sklenile kupiti zastavo naši podružnici, katero delo je bilo oddano Mr. Keržetu po zelo ugodnih pogojih. Prapor, pod katerim se bomo članice zbirale, bo simbol društva. Za pokritje stroškov za novo zastavo bomo to soboto, 13. februarja priredile card party na 806 E. 236th St., pri naši članici Mrs. Walter. Imele bomo v veseli družbi tudi vso drugo zabavo in razvedrilo. Članice pa prosim, da se te prireditve udeleže. Vabljeni so pa tudi drugi, ki se zanimajo za naš napredek. Vsopnina bo samo 25c. Na veselo svidenje danes večer' ob sedmih na zgorej omenjenem prostoru. Pozdrav, J. G.
Euclid, O. — Vse člane društva "Najsvetejšega Imena," fare sv. Kristine se vljudno vabi, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se vrši v nedeljo 14. februarja ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Na "tej seji bo poročano, kako je uspela naša zadnja prireditev, ali card party, ki se je vršila dne 28. januarja.
V imenu društva moram izreči zahvalo vsem, ki so darovali dobitke. Lepa hvala Mr. A. Grdinu za kazanje slik; hvala ženam in dekletom za njihovo pomoč, sploh vsem, ki so se naše prireditve udeležili in tudi vsem, ki so pripomogli, da se je vršila s tako lepim uspehom. Ob priliki tudi mi povrnemo.
Člani, VSI na sejo v nedeljo in seboj pripeljite svojega prijatelja, če ni še član dr. Najsvetejšega Imena, da se vpiše. Naše geslo je: "Sleherni mož v fari mora biti tudi član društva Najsvetejšega Imena." Prav nobenemu ne bo žal, če se nam pridruži. Na nas, ki smo že člani je pa ležeče, da pridobimo vse one, ki še niso. Na delo torej. Na seji v nedeljo, če več nas bo, tem več bo dobrih nasvetov, dobrih idej in se bo toliko več koristnega napravilo za bodočnost našo. Na svidenje! Pozdrav! Frank A. Hochevar, tajnik.
avtomobil in pa lepo obleko, pa živi, dokler gre in ima dobre čase. Slovenski narod je, pa vse drugačen. Komaj čaka, da si kupi streho in s streho si kupi tudi skrbi. Mi nismo kot so drugi, ki se zadolže, potem se pa ne zmenijo, če vse skupaj izgube. Slovenec pa predvsem gleda, da plača svoje dolgove, čeprav si mora od ust odtrgati. Pa mislim, da jih je tudi malo, ki bi jih mesto živelo, ker jih je sram prositi. Do zadnje sile ne gre nikamor, ali pa gre le okoli svojih rojakov, da mu pomagajo. Če bi vsi tako živeli, kot žive moderni Amerikanci, bi šlo kmalu mesto Cleveland po gobe, ker ne bi nihče plačal davkov. Vsak bi gledal, kaj bo dobil od mesta, plačal pa nič.
Samo eno napako imajo naši ljudje: kadar pride do volitev, pa naj bo za kogarkoli, pa se razcepijo magari na šest delov, samo da eden drugega ven rinejo. če bi imeli vsi eno misel in bi vsi enega volili, ne bi gospodovali danes "ljubljančani" v mestu.
Le privoščimo si malo eden drugemu in ne bodimo sami sebi nevoščljivi in če ima ta ali oni malo več izobrazbe. Le malo bolj skupaj potegnimo, pa bomo že kam prišli. Na 16. februarja pa vsi v volivne koče,
čani" in jih ne bodo še več nagnali od južnih krajev sem. Pozdrav vsem demokratom! Nova demokratinja.
Cleveland, O.—Že dolgo časa se nisem nič oglasil v našem listu Ameriški Domovini. Bil sem nekoliko jezen, ker je še) moj zadnji dopis v koš, pa sem uredniku že odpustil. Nekoliko bi rad omenil glede volitev. Ni dolgo tega, ko sem dobil v roke list, ki je bil pisan v slovenskem jeziku. Tiskala ga je unij-ska tiskarna, ki ima številko 104. Na drugi strani, gori v levem kotu sem videl imena Žida in nekaterih Slovencev. Do sedaj sem mislil, da ni enega Slovenca, ki bi ne bil demokrat. Ni čuda, da si iščejo pameti po slovenskih naselbinah. Tisti Žid, ki je načelu slovenskih re publikancev, je menda zobozdravnik in tisti Slovenci, ki se štejejo še za demokrate, naj gredo pa še k njemu, kadar jih, bo bolel zob, da jih bo še malo "potegnil." Dobro je, da so prišli z imeni na dan, da si jih bomo lahko zapomnili te naše "drage rojake."
Na 16. februarja je dan! Volimo za moža, ki bo delal za napredek našega mesta. Gotovo vem, da bodo pri njem tudi Slo-
jaki bodo, z malo izjemo vsi za Millerja in kdor bo pa naših za Morgana ima pa k temu tehtni vzrok kateri se imenuje ko-ristolovstvo, koritarstvo ali pa policijska protekcija.
Če verjamete al' pa ne.
venci upoštevani, in to je Rey da ne bomo zopet poraženi, da i T. Miller. Pozdrav! se nam bodo smejali "ljubljan- J	Iz Lakeside Ave.
ZAKAJ SLOVENCI0 NE BODO VOLILI MORGANA
• Zopet je pred nami vprašanje: zakaj Slovenci in Hrvatje ne bodo volili za Morgana? Zato ne, ker on kot tak, je imel 22 mesecev priložnosti, da bi bil vsaj nekaj napravil, da bi volivcem pokazal: to in to sem napravil brez dovoljenja lisjaka Maschkeja. In to je vzrok, da je ljudstvo volilo proti manager sistemu in Morgan je moral pobrat šila in kopita in iti iz mestne hiše, ne več kot ga-zda mesta, ampak kot navaden državljan. Ako bi ta možak kaj nase držal bi niti kandidat ne bil sedaj za župana. On sam bi bil moral pokazati fige svojim sokolegom. Tako pa že ob nominaciji ni bil mož •'beseda in vsak državljan mora imeti toliko pameti, da ne bo volil za Cleveland, O. — Prosim vas, j Morgana, ker se ni pokazal kot da mi pošljete tisti imenitni list j možak. S tem je jasno, kot be-"Pamet." Mora biti zelo zani-jli dan, da republikanci niso mo-mivo čtivo. Jaz ga nisem do- žaki
bila v roke; mogoče so mislili, da na tej številki sami Amerikanci stanujejo, ali pa iz juga importirani črni "ljubljančani,"
rekel Lincoln. "Pojdite gori na kapitol in povzročite, da kongres sprejme postavo, ki naj dovoljuje vojakom pretepati svoje stotnike, potem bom pa prav rad oprostil vašega moža."
Skupini politikarjev, ki so prosili za imenovanje njih ki ne znajo brat. Ah je bil pi-kandidata za zveznega komisarja na Sandwich otokih, češ.lsan v slovenskem ali v angle-da bo tamojšnje podnebje koristilo zdravju njih kandidata, iškem jeziku? (V slovenskem je ;e rekel Lincoln: "Gospodje, žal mi je reči vam, da je bilo bil, ker je fantov sram kaj ta-pred vami že osem drugih kandidatov, in od teh je bil vsak kega izdati v angleškem jeziku, še bolj bolan kot vaš kandidat."	Op. ured.) Naj bi cleveland-
V splošnem pa je bil Lincoln jako prizanesljiv. Ako je;ska mestna gospoda najprej pobil kak vojak odstoten od službe in bi moral biti kaznovan, j čistila mestna poslopja nesna-tedaj je bil Lincoln le srečen, če je mogel preprečiti kazen, j ge, ki se zbira tam že 17 let, Vojaške oblasti so protestirale prati njegovi prizanesljivosti, j ne pa nam očitat tisti kozar--1-	i	„„ rioioi. "<*ir.. ček	kupljenega z našimi
žulji. Mi, Slovenci, si ne mo-
Češ', da ubija vojaško disciplino. Lincoln je pa dejal: "Človek ne postane nič boljši ,ako ga ustrelimo," misleč, da je za vlado boljše, ako je živ, bo vsaj delal, če drugje ne, pa v zaporih.
In veličina Lincolna obstoji ravno v tem, da je bil pri-prosto človeški, ne pa nadnaraven ali izvanredno dober ali moder. Obnašal, govoril in delal je naravno, neprisiljeno, brez vsake hlimbe, in baš v tem je postal ideal ameriškega naroda, to je vzrok, da je postal tako priljubljen pri ljudeh svoje dobe in se njegova priljubljenost tudi še danes ni prav nič zmanjšala.
remo kupovati dragih likerjev, kot: Golden Wedding, Four Aces in bog ve kaj še vse, kot to lahkp delajo tisti gospodje,
Torej 22 mesecev biti gospodar mesta, pa šele danes pride na dan, kaj bo napravil. Saj se poznamo! Slab državljan je oni, ki se da pregovoriti na prazne obljube od strani republikancev.
Prišla mi je v roke republikanskega kluba "Pamet." Tukaj vidim, kdo je načelnik tega kluba. Kaj ni Žid? In tako mi pride na misel, kdo je prodal ruski narod. Bili so voditelji Židje in ruski narod je fr-pel in trpi in bo, ker se je dal zapeljati Zidom. Taki so nekateri naši Slovenci, ki se dajo pregovorit Zidu, naš narod pa trpi in nima dela. Le poglej-
mora vsak narod živeti. Ako ne bi Zamorci delali, bi jih moralo pa mesto preživljat. In teh jih imamo dovolj, pa še več jih bo prišlo sem, če bo Morgan izvoljen.
Morgan, ko je bil manager, bi bil moral vedeti, da tam, kjer so beli naseljeni, bi moral dati belim delo, kjer so črni naseljeni, pa črnim. Pa pride na dan s 1 o v e h' s k-i ''republikanski klub in hvali Morgana kot sve-taca in zraven suhača Bendey-ja. Toda republikanska "Pa met" je daleč za luno, da bi mi volili Morgana.
Enakopravnost zabavlja čez Ameriško Domovino in njenega urednika, ki je že toliko dobrega storil našemu narodu, do čim urednik Enakopravnosti skače kot zaje: od socialista pa na republikansko stranko in blufa naš narod. On hoče, da bi naši ljudje ravno tako pre-sedlavali kot on, pa se fant grozno moti. Mislim, da je vsak Slovenec in Hrvat do grla sit republikanske prosperitete. Dovolj dolgo nas že tlači. Zato ne dajmo se pregovorit od ni kogar.
Ako bi jaz imel mestno delo, bi lepo molčal, pa za Millerja volil. Republikansko "Pamet" bi pa vrgel v koš za smeti.
Slovenski republikanci so sami gospodje, od prvega do zadnjega, kar poglejte njih imena. Ali je kateri med njimi, da bi moral trdo delati, ali pa da bi bil brez dela že par let, kot smo drugi? Iz polne sklede se lahko
Pred nekaj dnevi je sklical neki mladi rojak, ki ima po milosti republikanske stranke mestno službo, sovrstnike na krov republikanske ladje, pod pretvezo, da se bo usanovila neke vrste organizacija ali zveza vseh angleško poslujočih društev. Naši mladi so bili vabljeni po dopisnicah, katere so pa prikrile pravi namen sklicanja. Pričeli so govori in k besedi je bil poklican neki mladi, toda v javnem in društvenem življenju delaven dečko. Seveda, pričel je referirati o vprašanju angleško govorečih podpornih društev, kar pa ni sklicatelju bilo po volji v strahu, da se bodo smernice sestanka spremenile. Rojak sklicatelj po milosti republikanske stranke uslužben pri mestnemu delu, je po kar skončanih govorih šele prišel na dan z barvo in povdarjal, da je neobhodno potrebno indorsa-ti bodočega župana. Pričel je klečeplazno za njegovega odre-šenika Morgana moliti in prositi v pripovedki, kako je njegov nekdanji "boss" dober človek. Tam v sprednji klopi se oglasi novo pečeni advokat in pravi: "Tako je prav in Morgan naj bo naš bodoči župan." Sklicatelju je bilo vse to po volji in menda že vse poprej dogovorjeno, ter je dal na glasovanje, da kdor je za Morgana naj reče glasno "A" ali kakor bi se po naše osla v drugi črki oponašalo. Kakor je bilo iz glasov sklepati, je bilo med navzočimi zelo malo tovrstnih dvo-nožnih živali. Zdi se nam, da se je mladi rojak sklicatelj tega sestanka, sam sebe indorsiral za brezposelnega po 16. februarju. Rojaki pa, ki niso soglašali z indorsiranjem, so stisnili fige v žepu, se od srca smejali in jo mahnili proti domu, čakajoč volitev, da oddajo svoj glas za Millerja. Mladi rojak, vnet republikanec, bo pa sam ostal na potapljajoči repu blikanski ladji in premišljeval, kako nevarno je iti za druge v žrjavicc po kostanj.
Eden naših mesarjev mi je pričel včeraj povedat na ušesa, naj tole zapišem v kolono: Če je slovenskim republikancem pošla vsa "pamet," da si jo nadomestijo s telečjimi ali kakšnimi drugimi možgani. Telečji možgani so te dni jako poceni pri naših slovenskih mesarjih. Fantje, le po njih, da boste imeli vsaj možgane, če sta že "pamet" vso razdali. A
Bral sem, da vlada Zed. držav n!e ve, na kak način bi dobila nove davke, če si v Wa-shingtonu nikakor ne znajo pomagati, naj vprašajo svoje kolege v Clevelandu, ki so brihtni in ki "pamet" kar od hiše do hiše nosijo. Urednik "Pameti" bo pogruntal pravi izhod. A
V nekem listu sem bral "pre-važno" novico, da je bil bivši španski kralj na kosilu pri angleškem kralju. No, če je to tako važna novica, da se jo zapiše v cajtenge, potem je pa še bolj važno to, da mi je poslala Marjanca Kuharjeva za pustni torek bušelj pohanja, n j e n Francelj pa buteljko ohajčana. "Gliha vkup štriha/' sem rekel in lepo žalil pohanje z ohajskirr) rojakom.
A	1
Nekatere organizacije imajo v navadi, da dajejo v kampanjah kake nagrade, največ V dolarjih. Bolj jo je pogruntal pa član našega društva, ki je predlagal, da se tistemu, ki pridobi največ planov v kampanj' kupi "murčke." Škoda, da je ta predlog prepadel, ker bi se pre-' jemnik zelo postavil po St. Clairju z murčki. (Kdor ne ve kaj so murčki, naj pa vpraša; jaz ne morem vsake-stvari na dolgo in široko razkladat.)
A
Zadnjič sem slonel z rojakom pri bari, pa je ta naenkrat spil kozarec ohajčana, udaril s celo pestjo po bari in zavpil: "Odslej naprej bo šlo pa drugače! Tako ne more naprej. Časi so slabi in treba bo začet šparat.
--Ravno na polovico bom skrajša)
Zadnje dneve je v "Public isv?f stroškf'	. .
Auditorium" in mestni hiši ve-1 Ker Je tak.° hitro govoril m
lika agitacija za Mistra Morga- ker ,sem mish1' da ne Potrebuje
rojak mojega mnenja, sem lepo
molčal in mislil svoje.
Na ta dogodek sem bil že pozabil, ko oni večer dobim ravno tega rojaka pri nekem banketu, ki je imel pred seboj na
na. Bossi in vsi, ki imajo nad kom kaj za reči -prosijo in se rotijo nad delavci, naj volijo za republikanca. Kakor hitro izgovori kdo dobro besedo o Mil-lerju, se to toliko reče kot, da
si je delo sam odpovedal. Tudi | krožniku nekaj kurjih bederc, naših ljudi več tam dela po en s°lato in dva kosa kruha, poleg dan v tednu sedaj, in skrbno11^ se je P" bliščal kvort opazujejo vse M početje in čud-! ohajčana. Rojak si je poma-no volivno gonjo. Prilika • jim | &al kaJ Prid"o do jedi in vide-je dana, da sedaj spoznajo vso Ilo se mu Je> da se mu ne upira, gnjilobo v upravi in nepotreb- j "Pa si rekel oni dan, da boš no trošenje ljudskega denarja.!za&! varčevati," ga prijazno Očividci znajo povedati veliko opomnim na njegovo sveto ob-nečednih stvari, katere je sko- !jubo- "Sa.i šparam! Ravno
ro težko vrjeti, kaj vse.se godi
mo, kdo čisti po naših ulicah; ki o ljudskih žuljev vlečejo' mar ne štirje Zamorci in en lta-
mastne plače. Mi ga moramo i lijan in to med nami tukaj. Mi j glas za Ray T. Millerja. piti iz kozarčka, oni ga pa kar!jih pa gledamo od strani. Ali
ni to resnica ? In ti, Zid, hočeš bi!naš narod prodat? Saj ne za-
zajema in narod prodaja. Toda j na račun davkoplačevalcev. Da mi bomo šli prihodnji torek vsi j ni vse to v zvezi, da ne bi na na volišče in vsak bo oddal svoj
iz pajnta. Človek ne bi verjel,
ko
1	D O P 1	S 1	1!
/idel na lastne oči, ka- Lvidam Zamorcev kot takih, saj
Vsak
glas v družini naj bo oddan za Millerja, ki je z nami in pustimo republikansko gospodo pri miru.	20 let državljan.
žena Prijatelj v Ilittman,
treba skrbeti, kaj bodo deli ju-; tri v lonec. Če bi šli ljudje malo okrog pogledat, kateri na-
SAMO MIMOGREDE
Med volivci se pojavlja ugan-O., rod dobi največ od mesta in ka- ka, kdo nam bo v bodoče župa-
Marija, omožena Šega, Wads- teri je najbolj upoštevan, pa bi nil v mestni hiši in uposljeval worth, O., in pa sinova Jože in videl, da so' to "ljubljančani," ljudi pri delu. Če bo Miller Matija Zakrajšek v West Park, importirani iz juga, ki nimajo župan imamo upanje, da bo z 0. Štiri hčere žive pa še v nič drugega kot jezik in ki ne1 zmago belega plemena tudi isto stari domovini. Od tukaj so i delajo drugega, kot gledajo, ka- zaposljeno po procentih voliv-
Cleveland (Collinwood), O.—
Mr. John Brodnik iz Collin-wooda je dobil vest iz stare domovine, da je njegova sestra Marija, omožena Zakrajšek, na dan 12. januarja obhajala s
svojim možem Matijem 50-let- jim otroci poslali lepo vsoto, da ko bodo zastonj živeli. Mislim, cev. Če bo Morgan zmagal, bo njco zakonskega življenja v fari j bodo njih starši na kolikor mo- da se jih lahko sešteje na pr- mo pa šli iskati protekcijo k Velike Lašče. Zlatoporočenca!goče lep način obhajali svoj ste, koliko jih plačuje davke,' črnopoltnemu plemenu in pro-
Vsi sorodniki, j koliko je hišnih gospodarjev. sili milosti in drobtnic, ki jim Le poglejmo, kako delajo i bodo padale z mize, na katero toporočencema še mnogo let: Amerikanci. Vzame si nekajj je belo pleme nanosilo naj bolj-zdravja.	J. B. opremljenih sob, pa ga ne bri-'ša jedila v obliki preobloženih
—--;ga,jo davki, ne hišna popravila, j davkov. Kdor hoče po milosti
Nobel, O. — Aktivnost v na-1 ne voda, in ne drugo. Kupi si' v svoji skromnosti privoščiti
sta prej Živela v vasi Bamčevo, | zlati jubilej, sedaj pa živita na Rašci. V za-! prijatelj i in znanci želimo zla-konu se jima je rodilo deset otrok; dva sta umrla, osem jih pa še živi. V Ameriki sa dva sina in dve hčeri: Angela, omo-
pol manj zapravim kot sem pa prej. Prej sem vedno na banket^ jemal -svojo' ženo, sedaj ši ljudje skromni kruh izgubili, krrem pa sam." bi se dalo napisati cele kolone	A
v razjasnitev, kako se gospoda- j "Ladja se je potapljala. Kari in kaj vse se tam uganja, i petan pribiti k gruči prestraše-Črnopolti dobivajo stalno delo nih potnikov in zakliče: "Kdo takoj in belokožci so pa zapo- izmed vas zna moliti ?" stavljeni in imajo provizorično j "Jaz znam," odgovori duhov-delo od časa do časa. Kakor hi- nik, ki je bil ravno navzoč, tro bi se ena bela žena spoza- "Potem molite, gospod, drugi bila in po strani pogledala čr- si pa ta čas nataknite rešilne no, je že to dovolj za interven- pasove." cijo councilmana Finkleja na	A
merodajnem mestu. Skoraj se j Bkž goba hodi ob morski
drugemu plemenu lep kos mesa in sebi oglodano kost, bo volil na 16. februarja za Morgana.
Kdor pa hoče imeti očiščen hlev,	______ ________ _________
kjer se je leta in leta gojila že uresničuje predvidevana ne- obali in vzdihuje. Mimo pride
umazana golazen in ista priha- varno'st, da bo drugo pleme prijatelj in ga vpraša po vzro-jala na rame davkoplačevalcev, i podrinilo belo. Ce bi bilo \ ;ku njegove 0tožnosti.
bo volil za Millerja. Razum bo VHeh mestih tako> kot v Cle' "Tu je utonila moja prva že-igral vlogo spasitelja in to k-jvelandu, ne preostaja drugega, na> ko se je gla kopat," reče
tedaj, ce bo svoboden v svojem jkot čakati dneva uresničenja. Blaž
Radovedni smo, koliko naših
raspni.šljenju. Bodo izjeme in
"Pozabi na njeno smrt," ga
med njimi tudi črne kavke, ka-J-'udi bo k ,temu Pomagalo l)ri,tolaži prijatelj, "zdaj imaš dru-
| go ženo, lepo in mlado.'
bodočih volitvah. Sicer prego-ki se bodo radi nje, in ne|vor Pvavi. da }ene vrate ptiči j «Vge to je pr.av» Vzdihne radi prepričanja vsedli v naroč-|skup^ lete- Pozdrav!	, j Blaž, "toda ona se noče iti ko-
je matere korupcije. Naši ro-i •	L. B ....... f. 'pat."
tere iščejo varnostno protekcijo,
TISTIM, KATERIH SE TO TIČE
Po desetih letih Maschkeje-Vega komunalnega absolutizma, smo si državljani mesta Clevelanda zopet enkrat priborili !pravo, da si lahko sami izvolimo upravnega mestnega načelnika ali župana. Primarne volitve po novem mestnem čarter-ju, nam niso pustile mnogo na izbero za seboj. Imamo namreč samo dva kandidata na razpolago in sicer, bivšega ravnatelja Daniel Morgana in okrajnega prosekutorja Ray T. Millerja. Eden izmed teh dveh bo prihodnji župan mesta Cleveland in sicer tako gotovo, kakor je amen v očenašu, pa tudi če# se komunisti, socialisti in Wittovi pristaši na glavo postavimo. Edino vprašanje, ki nam preostaja še teh par dni je: kdo bo izvoljen?
Jaz ne mislim za nikogar delati reklame, ker sem, kar se politike tiče, popolnoma neodvisen. Nisem pristaš nobene stranke, ker ne verujem ne kapitalističnim in ne delavskim. Moj politični credo je: demokracija, humaniteta in svoboda, katero v političnih strankah zastonj iščemo.
Nam jugoslovanskim delavcem in davkoplačevalcem ni, ali vsaj nam bi ne smelo biti vse-eno, kdo bo prihadnji župan mesta Cleveland. Razmere, v kate rih živimo, so tako resne, da zahtevajo od nas najtrez-nejšega prevdarka, brez vsakega političnega fanatizma in osebnega koristolovstva, poprej ko se odločimo, komu naj oddajo svoj glas. Ce se človek nikakor ne more izogniti zlu, je Najboljše za njega, da se odloči za manjšo zlo, ker mu more manj škodovati. Ce nimamo na razpolago kandidata, kakoršne-£a si želimo, je najbolje za nas, da glasujemo za tistega, ki bi bil po našem prepričanju naj-bolji za nas. Zato mislim, da bi ne bilo napačno, da kandidate in kar stoji za njimi, vsaj nekoliko poznamo.
Kot osebe, sta oba kandidata S^sega spoštovanja vredna. V Političnem oziru je med njima Velika razlika. Mr. Morgan je kandidat velekapitalistične, reakcij onar ne republikanske
tiščih do mastnih republikanskih korit.
# # *
Med 333desetimi, ki so se "zarotili," da morajo Mr. Morgana zopet spraviti v mestno hišo, iz katere so ga volivci brcnili prošlega novembra, sem čital imena tudi nekaterih naših spoštovanih mož, dohtarjev in fiškalov. Mogoče je to koga presenetilo, toda mene ne. Povsod sem jih že videl. Pri klerikalcih, liberalcih, socialistih, demokratih etc. Sedaj so končno prijadrali, (ali prijezdarili, ne vem) tja, kamor spadajo.
"Naša mladina se organizira za Morgana," piše Enakopravnost, list, ki se vsak dan (iz-vzemši nedelj in praznikov) prav pošteno zlaže ko piše, da zastopa interese slovenskih delavcev. Forward boys — naprej fantje! Ce se še niste naveličali postavati okrog ogalov, s praznimi rokami v žepih in s kislimi obrazi gledati za dekleti, volite za Morgana in v jeseni za Hooverja. Dokler vam oče in mati dajejo kruh, lahko kričite: "Hurrah for the republicans!" Ko bo enkrat prenehal očetov in materni kruh, bogme, takrat se boste kmalu prepričali, da spadate vse kam drugam poprej, kakor k republikancem.
S: * *
"Volite za Morgana, če hočete dobiti službo in delo," kriče naši pamfletarji. Stara repu blikanska pesem, katero nam pojejo pred vsakimi volitvami, sem od časa Grover Clevelanda. Toda naši gospodje pamfletarji, so "po pomoti pozabili" nam povedati, da je bil Mr. Morgan že 21 mesecev na krmilu mestne vlade. Tudi so nam pozabili povedati, koliko Slovencev je zgubilo delo in kakšno postrež-
ne more služiti: Bogu in Ma-monu. Po naše bi se to reklo, ti ne moreš služiti kapitalizmu in proletarjatu obenem. Toda jaz pravim, da ta pregovor ne drži več, ker dandanašnji so ljudje, ki so pripravljeni služiti ne samo enemu, ampak vsem hudičem, samo da se jih dobro plača. Mr. Grill je predsednik S.S.P.Z. Ta Zveza je podporna organizacija slovenskih delavcev, ki se medsebojno podpirajo v bolezni in smrti. Sedanji republikanski kapitalistični sistem^ ki je povzročil brezposelnost in silno bedo med našim delavstvom, je prisilil stotine članov, da so morali pustiti S.S.P.Z., ter zgubiti vse, kar so leta in leta vplačali. In tem stotinam bodo morali slediti še nadaljni tisoči, ker mi ne bomo mogli plačevati zanje.
Vsa ta dejstva predsednika S.S.P.Z. popolnoma nič ne motijo. Mr. Grilla ne moti prise-
ga, ki jo je dal članstvu S.S. P.Z. ob nastopu svojega pred-sedništva, da bo deloval v nje-
govo korist. On se je požvižgal, J'eJ°- Kakšni so to volivci, ki
na proletariat in demokracijo. Obrnil se je proti Wall Streetu, in danes je predsednik ali varde vodja velekapitalistične stranke in delayske organizacije. Vse ob enem . . .
>!< If *
Enakopravnost je glasilo S. S.P.Z. in glasilo republikanske stranke. Značajna je, kakor jo je treba iskati. Sploh pa to prepustimo članstvu S.S.P.Z. Jaz rečem samo to: Enakopravnost se je rodila za zgago takrat, ko smo bili Jugoslovani v najhujši borbi za osvobojenje našega naroda v stari domovini, ter nima malo zaslug, da so prišli Slovenci pod Italijo. Od zgage živi in od zgage bo poginila. S pozdravom,
Independent.
ke in vozili na volivni urad, da nekatere osebe še niso vedele, kako se pišejo in kje da stanu-
<<
PAMET," MORGAN IN NAŠI REPUBLIKANCI
Cleveland, O. — Prosil bi Vas malo prostora v Vašem cenjenem listu, ker je to moj prvi dopis, dasi - ga čitam nič manj kot 19 let. Zato mi ne boste zamerili, če vzamem nekoliko prostora v listu. Spisal bi lahko cele knjige, ker ne delam že skoro' leto dni in za vse to se moram zahvaliti našemu očetu depresije, Mr. Hoover ju in njegovi republikanski stranki. Tako dobro se še nikoli ni moškim godilo v Ameriki, kpt sedaj. Gorje nam, kadar začnemo delat in dolgove plačevat za nazaj in družino preskrbovati z vsakdanjimi potrebami. Ker imam dosti časa, pa preberem vse časopise, ki mi pridejo v roke. Posebno me zanima današnja kampanja žu-
panskih volitev tukaj v našem
boTmo imeli pod njegovo admi- mestu. Imamo dve stranki in
i obe stranki pa hvalita svojega
FRANC JAKLIČ:
nistracijo.
Prošle jeseni je mesto razširilo St. Clair Avenue, med 55. in 72. cesto, to je v sredini slovenske naselbine. Vse delo je stalo več stotisoč dolarjev. Jaz vprašam naše
kandidata, ki sta bila postavljena prejšnji mesec.
Ce hočemo državljani doma sedeti in skozi okno gledati na cesto nigre, ki opravljajo nam pamfletarje. ko-1 odvzeta dela, kar za gospoda
liko je dal Mr. Morgan zaslužiti našim brezposelnim Slovencem
stranke, katera ni bila nikdar ali Hrvatom pri tem delu ? Do-ttaklonjena delavstvu, še manj
Morgana volimo. Potem vam pa svetujem, da vse skupaj pustimo, naša posestva in trgovi-
je
Pa naseljencem. Stranka, ki je ličila zadnje ostanke nekdanje ameriške demokracije, katera je direktno .ali indirektno odgovorna za vse zlo, ki ga danes mora prenašati ameriški narod in ves ostali svet. Za ^organom stoji razvpiti republikanski boss Maurice Maschke, (nevidni diktator mesta C le v eland), multi-milijonarske babnice in importirani Zamorci, katere so kapitalisti za časa štrajka v American Steel & Wire Co. in v New York Central, imporirali iz južnih držav kot skebe. Od Mr. Morgana in njegove stranke nimamo jugoslovanski delavci ničesar pričakovati. To nam je že kot mestni ravnatelj sijajno dokazal.
Mr. Ray T. Miller je kandidat demokratske stranke. Kot okrajni prosekutor zadnje tri leta se je še precej izkazal; lahko bi se bil še bolje. Poleg Gongwerja, katerega mu pred-bacivajo republikanci, stoje za Millerjem jako odlični možje, kakor: Newton I). Baker, senator Bulkley, člana kongresa Crosser in Sweeney, katerim delavci nimajo kaj očitati. Poleg tega so vsi jako naklonjeni Jugoslovanom, kakor tudi ostalim naseljencem.
Rojaki, pojdite na volišče, če ste zadovoljni z sedanjo republikansko "prosperiteto," je do-. bro za vas; ako niste, imate Priliko, da poveste z glasovnico Republikanski gospodi, kar ji gre> kajti zvoniti po toči je pre-
kažite gospoda če morete, da! ne .v Clevelandu, pa se podajmo le en sam naših rojakov za- v kakšno afriško kolonijo. Tukaj pa nigrom pustimo vse skupaj. Dobro si zapomnite, državljani, ako prepustimo, da bo
služil le en sam počen gros pri tem delu? Ne! Delali so Zamorci, Italijani in nekateri Madžari. Medtem ko so naši j seda j izvoljena Maschketova rojaki z rokami v žepih stali | kuhavnica Mr. Morgan, da bo na tratoarju, ter žalostno gleda-1 naš prihodnji župan Afrikanec. H kako drugi jedo kruh, kate-1 Zato pa kličem vam slovenskim rega bodo morali tudi oni pla- demokratom: na noge in voli-
vedno dela za koristi delavca. Dokažite, kaj je on napravil v 21 mesecih svojega uradovanja kot mestni manager v prid delavcem! Drugega ni napravil, kot da je bele ljudi ven od dela zbacal na cesto, črnim pa delo dal. "Bolna pamet" pravi, da se poteguje za unijske delavce. Menda ja! Marsikateremu je znano, da se dela mestna garaža pod zemljo doli pri mestni hiši in okrajni sodniji. Kateri delavci so bili zaposleni, ko so zemljo odvažali? Skebi iz Akrona pod varstvom celega bataljona mestne policije. Kdo dela pri Huron-Lorain mostu? American plan delavci iz Pitts-burgha! Naši unijski delavci jih pa skozi prste gledajo. Za vse to skrbi republikanska malina, da dobivajo tuji delavci kruh, domači pa beraško palico.
Tako je torej Morgan zaščitnik domačih delavcev! Menda ja!
Nadalje piše "Bolna pamet," da je demokratski kandidat preganjal pašo Bender j a in da je paša Bender ob vse premoženje prišel v boju proti suha-čem. Jaz vse to verjamem, ker butlegerski business je bolj slab zadnje čase. In kak pčF-štenjakovič da je on, pa je malo manjkalo, da ga Ray T. Miller ni poslal za železno omrežje v Columbus, kot je že več nje govih "loncmanov," ker so ime-'i predolge prste.
ne vedo za koga je volitev. Iz tega se vidi, da republikancem že trda prede in da se oprijem-ljejo zadnje laži. Takim državljanom bi bilo treba dati nekaj pameti. Kaj jo stresate med Slovence in Hrvate, ki ne potrebujejo vaše pameti. Res je nekaj odpadlih Slovencev, ki so si opomogli od naših žuljev, da so malo obogateli, sedaj so pa skočili v klub "Pamet," da jo bodo delili Slovencem. Proč s takimi Slovenci, ne podpirajte več takih ljudi, ki so vaši sovražniki! Naj jih podpira republikanska "pamet."
Mr. Morgan je sedaj zelo radodaren. Take obljube dela, kako bo pomagal, če bo izvoljen. Zakaj se ni do sedaj spomnil nanje, ko že dve leti in več trpijo. Prihranki so jim pošli, kam naj se obrnejo? Velika družina, kredita ni več, kakšna revščina vlada. Mr. Morgan je pa šele začel obljubovati. Toda vemo, da iz svojega ne bo dal, mesto je pa zadolženo—kje bo dobil denar. Njegove obljube so samo na papirju.
Edino s tem bi se dalo pomagati, kot je predlagal Mr. Miller, to je z gasolinskim davkom. To bi pomagalo bednim, dokler se časi kaj ne izpreme-nijo. Ako ne izvolimo za ŽU' pana Millerja, nam republikanska vlada ne bo pomagala, kakor nam ne pomaga sedaj. Nič ne verjemite republikanskim obljubam, kar v peč žnjo, kadar vam kaj pošljejo reklame v hišo.
Republikanska r eklama tudi govori, da sta Press in Plain Dealer že za Morgana. To je velika laž, ker sta se oba časopisa javno izjavila, da podpirata Mr. Millerja in tudi ga z uredniškimi članki. Pravijo tudi, da mladina deluje za Mar-ganovo izvolitev. Ne verjemite im! To so zadnji poskusi njih blufa. Nobena laž sedaj republikancev ne bo prevelika, če bodo mogli katerega pregovorit? sedaj, ko se že potapljajo.
Pravite republikanci, kako mastno je plačana Ameriška Domovina. Kako pa zopet to govorite, ko vendar pravite, da demokratska stranka nič nima, torej potem tudi mastno plačati ne more. Vsak naj se potrudi, kot se Ameriška Domovina, za bedne in lačne, ter brezposelne, pa bo veliko boljše. Pa bi se tudi spodobilo, da bi Ameriška Domovina kaj dobila, ko se to-
OD HIŠE DO HIŠE
Ali pa more to sedaj narediti?
Ne! Ne! Ne! . . .
Vse v njej se je upiralo, in vest je nategnila druge strune, ki so ugodneje zvenele: "Ske-
saj se
"To je vse zlagano."
"če ti ničesar ne veš, pa dekle ve, ona ima gotovo Gorni-kovega. . ."
"Moja punca? Našai Ančka da
bi imela Gornikovega?,---
Nikoli! — Ančka! Ančka!"
Dekleta pa ni bilo priklicati od nikoder, zato je Lazar razkačen skočil v hišo, za njim pa Rožan-ka. Ančka je stala v veži, ko je prihrumel oče na njo.
"Punca! Ali imaš res Gornikovega?"
Ančka je prebledela in molčala. Rožanka je tlesknila z rokami in dejala:
"Viš, da je res! Ali ti nisem pravila ?"
To je tako podkurilo Lazarja, j da je skočil in ji dal s pestjo po hrbtu, da se je kar preganila in zaječala.
"Nehaj, jo boš ubil!" zavpije mati in zajoka.
"Viš, tako je, kakor sem rekla," se oglasi zopet Rožanka.
Lazar pa zamahne drugič in zavpije: "Ali je res?"
Ančka je odskočila in se tresla strahu ob zidu in gledala proseče očeta.
. . Padi pred njim na kolena, povej mu vse, prosi ga odpuščanja — in ti bo odpustil . . . O, odpustiti ti mora, ako te ljubi, in Anton te ljubi, gotovo te ljubi, saj drugače bi se ne bil sklonil do tebe in te izbral med vsemi drugimi dekleti --"
Ta glas jo je božal, jo tolažil in ji vlival novega poguma.
Srčnost se ji je vrnila in mislila je: "E kaj, k očetu grem, pa jim povem, da sem se prej malo zlagala, da je res Gornikov moj ljubi. In če bodo hudi, kaj mi pa morejo? ... Ali mi morejo prepovedati vzeti tistega kogar jaz hočem?" (Oalie orihodntte.i -o-1-
Dosti "gasa"
Državni pregledovalci knjig skušajo dognati, kako je mogoče, da sta dva policijska Ford avtomobila mogla "požgati" v mesecu decembru za $600.00 gaso-lina. Za to svoto je bil račun predložen in plačan.
* Poljska republika je izdala poštne znamke v spomin 200 letnice rojstva Washingtona.
MALI 0GLAŠT~
"Ali ne boš precej povedala?" ...	V najem
"Oče — ni res!" je dahnila se da- štiri sobe, spodaj, spre-Ančka in si zakrila obraz. i daj, porč. Gorka voda, kopali-
Lazar se je obrnil k Rožanki in dejal:
šče, toilet. Vse samo za sebe. Klet za pranje, podstrešje za su-"No! Sedaj si sama slišala!" I&nje, zidan garaž. Se dobi prav Rožankin obraz se je poteg- P°ceni na 1128 E- 63rd St Po"
zve se na 1139 Norwood Rd.
(39)
Tri sobe
se dajo v najem in kopališče. Prosta gorkota, gorka voda. Rent $16.00 na mesec. Pozve se na 1106 E. 64th St.
(Febr.13,15,18,)
POSEBNOSTI ZA SOBOTO!
|Teletina za pečenje, ft....... 15c
Telečji steak, ft. ................ 25c
Sveži šuldri, ft................... 8V&C
Pork loin, ft........................ 10c
Posušene šunke, ft............. 15c
! Domače klobase, 5 ft. za .... 98c
čati. In kakšno javno postrežbo nam je dal Mr. Morgan? Medtem ko so po drugih mest-
mo za župana Ray T. Millerja, ki bo z našo pomočjo pregnal republikansko mašino iz mest-
nih okrajih pobirali živilske od- »e hiše, Žide in Afrikance pa padke (garbage) po dvakrat na I nazaj v Afriko, teden, in smeti vsakih 14 dni, j j Ko sem v soboto večer pri-so pobirali garbage v slovenski domov z mojo boljšo polovi-naselbini komaj vsaka dva ali co, pa zagledam v postnem na-tri tedne, in smeti komaj vsaka biralniku nekak časopis. Hitro dva meseca. Roji strupenih |ga zgrabim in v hišo znjim muh gnusni mrčesi in smrad j Tam ga razgrnem, pa vidim na jč obkroževal naše skromne do- naslovni strani z velikimi cr-move. In sedaj volimo zopetkami zapisano "Pamet. lc za Morgana? '	Pravici bi se list moral imeno-
* * *	I vati "Bolna pamet." V listu
"Prva skrb Morgana bo, če vidim Maschketovo metlo, Mr. bo izvoljen za župana, za brez- j Morgana in njegovega mežnar poselne'in lačne, da se jih na- ja Benderja. Ko dalje berem siti in preskrbi toplo stanova-1 vidim, da je zopet nekaj naših nje," pišejo naši "Pamet" pam-i "naprednjakov" sedlo v naročje fletarji. Oh boy, bogme, Mr. nekemu "šinitu," ki ima svoj Morgan ima experience v tem urad v naši naselbini in da je poslu kakor malo kdo. Kaj se glavni stan za Morganovo kam-več ne spominjate leta 1930, panjo v S. N. Domu, kar je go-kmalu potem, ko je Mr. Mor- tovo v ponos vam delničarjem gan po milosti obrezanega Ma- in direktorjem. Dom je bil se-sehkeja zasedel managerski "dan s slovenskim denarjem in "prestol" je prišlo v mestno hi- žulji, sedaj ga pa rabijo mgn šo tisoče brezposelnih delavcev, in komunisti, njih žen in otrok, ki so zahte- Urednik lista Bolna pamet' vali dela in kr.ha. Mr. Mor- hvali Mr. Morgana, kako on
"Bolna pamet" nadalje piše, Hko žrlvuJ-e< Kako se trudi in a je Miller suhač. Upam, daj^g m izvolitev Mr. Millerja, vam je državljanom znano, kdo k ye da bomo dobili poštenega je pošiljal posebni policijski od-1 moža ki mu je pravjca edino delek pod poveljstvom znanega ^ Vse se nam bo ^boljša-policijskega k ape t a na McMa-jlo & bo MiUer župaiu Morda stra v našo naselbino. Bil sem n' takoj y prvem tednu> toda
Slanina, ft......................
Vratne kosti, ft............
Vinarice, ft....................
Salame, ft........................... 25c
15c 5c 14c
bo se pa.
sam priča, kako je razbijal po-:
hištvo neki slovenski družini.! Rog ye kaj so vse repubU. NT» so delali "nedolžni" republi- j kand poč'eli z na§im denarjem kanci, da je ta kapetan več" | v mestni hiši. To vse se bo iz-krat obiskal našo slovensko na-; yedel0j kadar pride Mr. Miller
seiWno-	! v urad. Zato se ga tako boje,
Torej slovenski in hrvatski j yedo> kaj vse bo prišlo na državljani, pokažimo se 16. feb-; dan
rtiarja, da smo dovolj močni, ' sjovenci jn Slovenke, ki se da postavimo za župana milijonskega mesta Clevelanda Ray T. Millerja, da ne bo republikanska mašina prodala našega
mesta Afrikancem in da jih bo- j da b() prišel tudi delavec do vemo enkrat za vselej pognali 2jj|ave In to bomo dosegli, če republikanci vred v Afriško ,'omo i/yolili moža> ki je po. džunglo.	! gjen in previden. Ta mož je
"Pamet" joka, da je premalo Ray T Miller. Vsak Slovenec naših ljudi zaposlenih pri me- jn 'slovtmka jn vsaka zavedna stnih delih. Ja za božjo voljo. družina naj oclda svoj glas za zakaj pa ne daste dela, saj ima- Ray T Millerja, pa se nam bote vendar besedo pri Maschke- d(j povmili boljši časi. tu. Da, da, voda vam v grlo; ,	gtara demokratinja.
teče, pa ne veste, kako bi se »^j^MMMPg
nil, potem je pa rekla:
"Ljudje bodo vendar govorili, ker verjamejo. Iri od te sramote me bo konec. Ali ti nič več nase ne držiš?"
"Samo eden naj še kaj takega zine, pa ga stisnem za vrat . . . Kdo je to raznesel?"
"I, meni je povedal ta nadloga, ta Barbič, ki lazi od hiše do hiše in pošte prenaša. Drugod je menda tudi ta."
"Tako, ta?" se je zagrozil Lazar, in takrat se mu je bil porodil tisti sklep, ki ga je prignal k Rohnetu.
VI.
Ančka je videla besnečega očeta, srce ji je upadlo, in zatajila je svojega Antona.
To jo je speklo pri srcu: "Oh, kaj sem storila!"	„ —
Solze so se ji udrle, ne zato, ^icje noge,J:t.
ker jo je oče udaril, pač pa zaradi kesanja. Ej, to so bile grenke solze! Zbežala je iz veže in poiskala samotnega kotička na vrtu, da premisli, kaj se je ravnokar zgodilo, da presodi velikost svojega pregreška, katerega ji je vest očitala, češ:!	Stanovanje "Lej, kakšna si! . . . Zjutraj si j.se da v najem, štiri čedne sobe. mu še obetala, da pojdeš ž njim j Za malo in mirno družino. Po-do konca sveta, ako bo treba, sebno pripravno za novoporo-opoldne si ga pa že zatajila . . . čenče. Tudi garaža na razpola-Takšna si! ... In Gornikov igo. Vprašajte na 6410 St. Clair Anton misli, da ima bogve kako Ave. (Feb.10.13.17.20.)
zvesto izvoljenko, ki hoče žive- -——-———--
ti ž njim v veselju, pa tudi vi	Koze naprodaj
Sveža rebra, ft.
10c
5c 25c 25c 23c
Spiced ham, ft.
Mast, 3 ft. za...............
Najboljše kokoši, ft. ..
Se vljudno priporočam vsem rojakom za obilen poset!
Frank čebul
1147 Addison Rd.
zavedate, kako nas tare depresija, volite za moža, ki je vreden našega glasu, da se otrese-mo republikanskih oderuhov,
,. . . . , i +„,u., i Naprodaj je 6 koz, po zelo trpljenju in žalosti, ako treba!	.'
,,.v , ,	* j. |• zmerni ceni. V nekaj tednih bo-
. . . Vis, kako se Anton moti, ;	,, .
do imele mlade. Vpraša se na kako ga varaš ! . . . Ob prvi j ^ ^^ ^ aJ. pa pokUči.
priliki si ga zatajila, ko se boi- te KEnmore 1009_M	(8g)
ba še niti začela m . . . Ali mu
moreš pogledati še v oči, v one zveste oči? ... Ali ga nisi grdo nalagala, ko si mu tolikokrat zatrjevala, da ga ljubiš ... O, taka minljiva ljubezen, ki izgine ob prvi priliki, kakor rosa, ki se posuši ob prvih solnč-
nih žarkih!
Sramuj se!";
Pozor!
Prosi se onega, ki je meso ukradel iz sušilnice, naj ga vrne takoj. Ime nam je znano. 5709 Prosser Ave.	(37)
Naprodaj
Farma, 76 akrov, se proda ali
j zamenja za hišo v mestu. 14 : akrov vinograda, 8 akrov sadne-
zmazali, da bi ostali lepi.
Dolgoletni naročnik.
KUPON
gan je pozval policijo, katera je z količki in pandreki "nasitila" komunistično "svojat," ter iz-'
REPUBLIKANSKA PAMET
Pozno. Ne poslušajte r a z n i h tirala iz mestne hiše. In enaka Lepo se hvalijo republikanci, kameleonskih fiefičičev, ki cvi- igra se je ponovila tudi proslo koliko dobrot so storili črncem. HJo in piskajo iz raznih lukenj!leto pod Morganovo vlado. Seveda, ste jim jo, saj to so kakor ščurki, ker ti nimajo!	* * *	vaši "»i^1 Prijatelji. Hvali-
drugega namena z vami kakor' Neki svetopisemski pregovorite se, koliko dela ste dali črnim da hočejo plezati po vaših hrb- pravi: "Dvema gospodoma se'dekletom v bolnišnicah in za-
morskim zdravnikom, da so pr-
vi v bolnišnicah. To se ve, če H
r
Ta kupon in 15 centov da ? danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče
Vi prijaznosti
ne bi bili tega storili črncem,

Ameriške Domovine in
bi bili republikanci danes osam- « *'a Salle ThonJr®a
ljeni. Zato ste jih tako lovili j|	....."
za registracijo, metali na tru-1
Ančka je bila vsa potrta.
"Ti si lažnivka! . Hmav-;	^ ^	^ ^
ka! Ne pojdi mu več pred oci! ^rov g	in hoste> živina
. . . Naznani mu, da je ljube-!	trebno orodje. 0b tlaka-
zen proč, da naj si poisce vred- ^ ^ -n elektrika v hižL nejse, boljše neveste, ki ga ne; lniamQ ^
več drugih farm na-
bo nikdar zatajila!	prodaj ali v zamenjavo. Vpra-
Ej, ko bi Ančka tako rada ne;^.^ ^
imela tega Antona, za katerim " Mihael Jalovec je hrepenelo toliko deklet, katerih pa on ni maral, katerim se je posmehoval, ker si je izbral ravno njo, da je tako sreč-.	Soba na — ej, ko bi tega ne bilo, se da v najeto, kopališče. Zelo potem bi že rekla: "Najina 1 ju-:poceni. Oglasite se na 1090 E. bežen je proč!" '66th St., zgorej, zadaj. (37)
19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J
ameriška
domovina, February i3Th, 1932
MORSKI RAZBOJNIK
SPISAL
KAPITAN FREDERICK MARRYAT
IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.
T »
t »
t
t »
t
t •
»j
"Torej," je rekel kapitan Plumbton, se ustavil ter še bolj rategnil svoje rame, "vidim, da se. smejete zaradi prvega poročnika."	N
"Jaz?" je odgovoril deček in široko raztegnil usta.
"Da, vi," je dejal sedaj prvi poročnik in se vzravnal v vsej svoji dolgosti, "o čemu se pa smejete sedaj?"
"Ne morem drugače — ni moja krivda, in dobro vem, tudi vaša ne," je pristavil dečab spoštljivo.
"Ali veste, Edvard — Mr. Templemore — kako nepristojno je, ako se ne vedete spoštljivo proti svojemu višjemu?"
"Nikoli se 'še nisem smejal radi Mr. Markitalla, razen enkrat, dobro se še spominjam, in to je bilo takrat, ko s?e je spotakni) m padel."
"In zakaj ste se mu smejali takrat?"
"Vednd se smejem, kadar se kdo spotakne in pade," je odgovoril dečko "ne morem pomagati."
"Tedaj mislim, bi se tudi smejali, ako bi videli mene na tleh?'* je vprašal kapitan.
"O!" je dejal dečak, ki se ni mogel več premagovati, "to je gotovo, od smeha bi počil — mislim si, da vas sedaj vidim v tem položaju."
"Ali res? Jako me pa veseli, da to ni resnica; bojim se pa, mladi gospod, da ste sami sebi, dokazali svoj prestopek."
"Da svoje smejanje, ako je smejanje prestopek; toda v vojaških postavah ni nikjer zapisano kaj takega."
"Ne, toda premajhno spoštovanje je. Smejete se, kadar greste na vrh jadrenika."
"Toda izvršite povelje; toda vaše smejanje je priča, da s^ prav rtič ne bojite kazni."
"Prav nič več. Polovico svojega časa prebijem vrhu jadrenika in sedaj sem že vajen tega."
"Vendar, Mr. Templemore, ali ne čutite, da je kazen sramot na?" je strogo vprašal kapitan..
"Da, ako bi čutil, da sem jo zaslužil, bi gotovo moral. Ne bi se smejal, ako bi me vi poslali vrh jadrenika," je odgovoril deček resnega obraza.
"Ali vidite, Mr. Markitall, da je Templemore lahko resen?" je opomnil kapitan.
"Vse sem že poizkusil, da bi ga napravil resnega; vendar bi rad vprašal Mr. Templemora,- kaj misli reči s tem, ko pravi, 'ako jo zasluži?' Ali mislii s tem reči, da sem ga kdaj kaznoval po krivem?"
"Da," je odgovoril deček drzno; " v petih primerih izmed šestih mqram iti na jadrenik za nič — in to je vzrok, da mi ni prav nič do tega."
"Za nič? Ali ni smejanje nič?" -
"Jaz izpolnujem svoje dolžnosti, kolikor le morem; vedno takoj slušam vaša povelja, vse poizkušam storiti, kar le morem, da bi vam ustregel — toda vedno me le kaznujete."
"Da, zaradi smejanja in pa, kar je še hujše, ker ste vzrok, da se smejejo mornarji vse ladje."
"Ti delajo in izvršujejo povelja prav takoj kakor sicer po navadi, akoravno se smejejo — in mislim, da delajo še mnogo bolje, ko so veseli."
"Prosim vas, kakšno pravico "pa imate vi misliti?" je odgovoril prvi poročnik v veliki jezi. "Kapitan Plumbton, ker ta mladi gospod misli, da ravna prav, ko se vtika, kadar vzdržujem red in disciplino, vas prosim, da bi se prepričali, kako bo vplivalo nanj, ako ga kaznujete vi."
"Mr. Templemore," je dejal kapitan, "pred vsem ste nekoliko presvobodni v svojem govoru
in drugič, prevelik prijatelj ste smehu. Mr. Templemore, vsaka stvar ob svojem času — bodite veseli ob svojem, bodite resni ob svojem. Tukaj na krovu pa ni prostor za šale."
In tudi pin ograji ne?" je šaljivo opomnil deček.
"Ne, prav pravite, tudi tam ne, toda lahko se smejete na zadnjem delu ladje in spodaj med tovariši."
"Ne, ne smemo se; Mr. Mai*-kitall vedno pošilja k nam koga, ako nas sliši, da se smejemo."
"Zaraditega, Mr. Templemore, ker se vedno smejete."
"Mislim, da se; in ako je to napaka,, mi je zelo žal, da vam ne ugajam, vendar vas s tem ne zaničujem. Smejem se v spanju — smejem se, kadar sq zbudim — smejem se, ko sije soln-ce — vedno se čutim srečnega: dasi me pa za kazen vedno pošljete na vrh jadrenika, Mr. Markitall ,se vendarle ne bom smejal, temveč bom žalosten, ako se vam pripeti nesreča."
"Nadejam se, da bo tako, dečko — v resnici upam, Mr. Markitall," je rekel kapitan.
"Dobro," je odgovoril prvi poročnik, "ker Mr. Templemore priznava svojo napako, kakor se vidi, odstopam od pritožbe — prosim ga samo, da se ne bo več smejal."
"Sedaj ste čuli, kaj pravi prvi poročnik. Prav umestno je ir> želim, da neČujem nobene pritožbe več. Mr. Markitall, izpo-ročite mi, kadar bo popravljena vrv onega sprednjega jadra — rad bi ga dal še v tej noči razviti."
Markitall je odšel, da pozve glede te stvari.
"In, Edvard," je dejal kapitan Plumbton, kakor hitro ju poročnik ni mogel več slišati, "v tej stvari bi ti rad povedal še marsikaj, toda sedaj ne utegnem. Pojdi torej, in obeduj ? menoj — toda vedi, pri moji mizi se je dovoljeno le zmerno sme jati."
Deček se je dotaknil svojega klobuka ter odšel srečnega in za. dovoljnega obraza.
Ta mali prizor smo vpletli v povest, da morejo čitatelji spoznati, kakšnega značaja je bil Edvard Templemore. Bil je v resnici živa šala, veselje in prijaznosti proti drugim; bil je prijazen celo proti prvemu poročniku, ki- ga je zasledoval zaradi njegove naklonjenosti do smeha. S tem pa ni rečeno, da je storil dečko vedno prav, kadar se je smejal, ali da prvi poročnik ni ravnal prav, ko je poizkušal ustaviti njegovo smejanje. Kakor je rekel kapitan, vsako stvar ob svojem času; vendar se Edvard ni vedno smejal o pravem času. To pa je izviralo z njegove navade, in mogel ni drugače. Bil je vesel in radosten kakor jutro v maju; in tako je živel dalje, smejoč se pri vsaki stvari — vesel proti vsakomur — priljubljen skoro vsakemu človeku — in njegov drzni, prosti in srečni značaj se ni uklonil pod nobeno težavo, pod nobenim naporom in pod nobeno izpremembo.
Svoj čas je odslužil — pri pre-izkušnji so ga skoraj zavrgli zaradi njegovega smejanja — in potem je šel zopet smehoma na morje. Povelj al je nekoč čolnu, ko so namer j ali zajeti francosko korveto, in ko je bil na njenem kroyu, se je takq zelo zabaval in smejal malemu francoskemu kapitanu, ki je skakal okoli s svoj m mečem v roki, za marsikoga usodnim, da je dobil naposled sam od kapitana znamenje, ki ga je podrlo na tla. Zaradi tega boja in z ozirom na njegovo rano so ga povišali za poročnika; bil je prideljen neki linijski vojni ladji v Zapadni
Indiji. Tamkaj se je smejal spričo rumene, mrzlice, postal poveljnik krasnega bojni ladji prideljenega skunerja ter bil poslan na križarjenje, da pridobi za admirala plena, zase pa povišanja, ako bi bil tako srečen, da bi vse to dosegel v srečnem boju.
SEDMO POGLAVJE Sleeper's Bay
Na zapadnem obrežju afriškem je majhen zaliv, ki je prejel več nego eno ime od mornarjev, slučajno tja prišedših. Prvo ime so mu vzdeli Portugalci, ki so se prvi upali na odprto vodovje južnega Atlantskega oceana ; toda to ime je že pozabljeno, odkar so izgubili svojo moč na morju; ime, ki so mu ga nadeli volnolasi domačini, se naj brž nikdar ni zvedelo po svetu; vendar pa je že na starih angleških zemljevidih zaznamenovan z menorn: Sleeper's Bay.
Ob obrežju tega zaliva je nekoliko pristanišč, ki so tudi zelo potrebna; celina pa, ki tvori ta mali zaliv, nudi človeškim očem kaj malo vabljiv in mikaven prizor. Na obrežju ni videti ničesar drugega kakor bel pesek in tuintam majhne griče, ob katere udarjajo valovi Atlantskega oceana. Vse je golo in nikjer ni najmanjšega sledu o rastlinstvu. Razgled v notranjo deželo zakriva gosto ozračje z zračnim odsevom, ki kaže ponekod debla bližnjih palm, toda tako zlomljena in pokvarjena od, lomljenja žarkov, da si more človek v teh slikah predstavljati vse drugo kakor drevje in sence. Voda v zalivu je mirna in gladka kakor zrcalo. Ob tem obrežju vlada: neprestan molk gladino, vso razgreto od navpično padajočih solnčnih žarkov, ki razlivajo črez njo obilico svetlobe in toplote. Nikjer ni videti niti ene morske ptice, ki bi mahala s perutmi ali mirno plavala \ zraku ali z bistrim očesom prodirala globino, vsak trenutek pripravljena planiti na svoj plen. Povsodi je tišina, samota, pusto-ta. Edino znamenje življenja so hrbtne plavute morskih so mov, ki ali leno plavajo po vroči vodi ali pa mirno leže v poldan-ski vročini. Tako puste, mrtve, dolgočasne pokrajine si skoro ne moremo misliti, razen če po letimo v duhu v mrtve, ledene pokrajine na zemeljskih tečajih
Ob vhodu v ta zaliv, v plitvi vodi, je ležala ladja, zasidrana, toda nepremična kakor smrt. Takoj bi bila obrnila nase pozornost vseh, tudi ako bi bila v največjem in n a j ž i vahnejšem pristanu vsega sveta. Tako kras ne so bile njene poteze, da bi si človek skoro mislil: To je pri-rodno čudo, namenjeno za po-življanje oceana in ustvarjeno od roke nebeškega Stvarnika, da pripomore do lepote in mnogovrstnosti njegovih del. Kje bi tudi bilo mogoče najti med vsemi živalmi, ki obiskujejo ocean na perotih ali plaviitah, od velikanskega levijatana do najmanjše morske živali, od velikega albatrosa do najmanjšega oz-nanjevalca viharja, kje bi bilo najti živo bitje ali stvar, lepše in bolj enakomerno upodobljeno, kakor je bilo to delo človeške spretnosti, čigar krasna oblika in elegantno se zožujoče strani so bile sedaj edino, kar se je videlo med obzorjem in nebom.
Toda žal! Zgrajena je bila iz lakomnosti, da. podpira krvoločnost in nepravičnost, opravljala pa je sedaj še bolj sramotno delo. Prej je bila ladja za sužnje — sedaj pa slovita in 'še bolj strašna razbojniška ladja "Avenger."
Ni bilo vojne ladje kateregakoli naroda, da ne bi bila imela povelja preganjati to ladjo, ki je bila toliko srečna in uspešna na svoji zločinski poti. Ni bilo trgovske ladje v nobenem delu neizmerne vodne ravnine vsega sveta, katere mornarji ne bi bili trepetali, kadar so začuli ime "Avenger" in se spominjali vseh grozovitosti, ki jih je zvr-šilo moštvo te ladje. Že povsod je pustila za seboj sledo-
ve plenitve in moritve. Tukaj je sedaj ležala v mirni lepoti. Spodaj je bila pobarvana črno, vmes pe se je vila ozka rdeča črta — visoki jadreniki in vse drugo pa je bilo razprostrto platno, da varUje moštvo vročih solnčnih žarkov. Povsod je bilo videti jasna znamenja, da vodi ladjo izurjena in stroga roka. Skozi prozorno vodo je
bilo videti bakrene okove, in kdor je pogledal s krova v tem-nomodro morje, je jasno videl spodaj .peščeno dno in sidro. Ob zadnjem delu je plaval majhen čoln, in teža vrvi, s katero je bil privezan k ladji, ga je skoro popolnoma pritezala k njej.
(Dalje prihodnjič.)
ŠE NEKAJ O NAŠI POLITIKI
V slovenskem dnevniku Enakopravnost,, ki hoče biti list slovenskih delavcev in kjer se v levem kotu na prvi strani bere: "Slovenski dnevnik, zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki," kateri pa obenem propagira in agitira in piše za najbolj nazadnjaško kapitalistično stranko v Ameriki, piše v uredniškem članku z dne 8. februarja in hoče pokazati, da je Ray T. Miller naklonjen bolj črncem, kakor pa Morgan. Omenja, da je govoril na shodu črncev. Res je govoril, ni jim pa za njih glasove obljubil drugega, kot, če bo izvoljen, bo očistil okolico kjer stanujejo črnci, raznih raketirjev, postopačev in drugih raznih elementov, da ne bo treba biti jih sram okolice, kjer stanujejo. Nasprotno se
je pa Morgan pred njimi hvalil, koliko uslug jim je že napravil in koliko bo še napravil zanje.
Morgan se vedno naslanja in ponaša na njegov rekord, ko je bil mestni manager. V resnici pa ima tako slab rekord, da se ga vsi pošteni pristaši republikanske stranke sramujejo. Depresijo, ki vlada v deželi, izkorišča v svoje politične svrhe.. ko je pa imel priliko pokazati kot manager svoje "rahlo čuteče" srce, jih je/ pa nagnal s policijo. Kako more list, katerega načela so bila vedno liberalne in napredna, zagovarjati gnilo, koruptno republikansko Ma-schketovo stranko, je marsikomu uganka. Sicer pa Maschlce že ve, da se slovenski glasovi Slovijo za judeževe groše.
Politika.
NAŠA POLITIKA
Volivna borba postaja dan za dnem bolj napeta in zanimanje Clevelandčanov, posebno pa Slovencev, postaja z vsakim dnem večje. Pretežna večina našega naroda se zaveda, da nam Slovencem ni vseeno, kdo je izvoljen za župana mestu Clevelan-du: Ray T. Miller, ali pa D. E. Morgan. Od republikanskega kandidata Morgana nimamo nič za pričakovati in nič. za dobiti. Dasi nekateri hočejo dobiti naše ljudi za Morgana z obljubo., da jim preskrbi delo. To je le obljuba, katero bo nemogoče izpolniti, ker vsa mesta so zasedena, novih pa tudi zaradi pomanjkanja denarja, ne bo mogoče dobiti. Nasprotno bo pa Miller veliko napravil za Slo-
vence, ter jim napravil marsikatero uslugo.
Glavno vprašanje v tej voliv-ni borbi je: ali bomo pustili, da nas bodo koruptni republikanski koritarji z nevidnim poglavarjem Maschketom na čelu, gulili in zapravljali naš denar še naprej. Ako si želimo izpre-membe, tedaj moramo voliti sedanjega pog'umnega, bojevitega prosekutorja za bodočega župana mesta Clevelanda.
Vzemimo za zgled Chicago, kako so zabredli v blato. Ravno to se bo zgodilo s Clevelan-dom, ako ne bodo volivci naredili izpremembo ter poslali Ma-schketa in Morgana v pokoj.
Politika.
ker je farma edino to nedeljo prosta, drugače je pa prazna. Morda nas bo sv. Matija ušli-šal in nam bo poslal za piknik eno ali dve fajfi snega, da bo za ime. Ampak ker se piknik mora vršiti, se bo vršil, pa če tudi bo lepo vreme. Če bo sneg bomo inštalirali kitaj sko-japon-sko vojno s kepami, če pa ne bo snega, bomo obdržavali pa mirovno konferenco in ligo narodov okrog ohajčana.
Da ne bo kake pomote in razočaranja, naj bo povedano vsem onim; ki bodo pose til i piknik, da bodo plačali asesment za pogrebne stroške, v vsoti enega dolarja. S tem dobe pravico in dolžnost do vsega, kar bodo videli pred seboj. Edino Močilnikarjevi hrasti ne spadajo v občinsko blagajno in niso všteti v splošni blagor telesnih dobrih del. Za en dolar ni bil še nikdar nihče tako natreskan, kot bo lahko na tem pikniku.
In da bomo imeli res dobre čase, je bilo za trdno sklenjeno na seji, da bo Močilnikarje-va farma to nedeljo kolonija samcev, torej naj si za to nedeljo pomagajo naše ženske kakor vedo in znajo. Pa naj nam ne bo to šteto v greh, saj veste, da so tudi možički včasih radi veseli in da nas ne bo vedno kdo cukal za rokav: "Se ga boš spet nalil!"
Našim članom je na prosto voljo dano, s kakšnim izgovorom se bodo zmazali od doma (tako je bil sklep seje). Najbolj priporočljivo je, da ne pridete od maše nič domov, ampak jo uberete kar na farme. Tako se boste'izognili nepotrebni in sitni debati. Samo povedati tega ne smete prej, drugače vas še k maši ne bo pustila. Ko pridemo s piknika, se bo že dobil kak izgovor in pa tudi če nas denejo klečat za kake pol ure, ni tako hudo. V takem slučaju si misli Legan: "Eh, kaj! Stokrat lušno, pa enkrat hudo!"
Zadnja dva torka smo takole streljali:
Klaus .................. 63 —
Satkovič __________________________53
Mandel ..................90
Janževič __________60
Močilnikar ____________61
Legan -.....______________71
Jazbec ............46
Sepic _______1.............66
Bavetz ..... .............87
Dolenc J.	87
Jerman ... ...	79
Dolenc S. ..............89
Gole . ........„,_„..	88
Telich ........................54
Mam .........................78
Debevec ______________________90
Jerič v. __________________________71
Bruss ........ ...	59
Mlakar . __________________________66
Baraga _______________78
Leonard i ______________________88
Hoffart . I.............83
Sober ____________________________________r~—
Lesjak ....__________________________—
Prijatelj ______________________—
Jelei'čič __________________________—
Podpadec .. ___________—
t
157 112 116
176 89 156
113
79 102 162 165
150 168 139 149 114
1 DOBER PREMOG! I|
(§)	Točna postrežba!
(§) The Hill Coal Co.
(©) 1201 MARQUETTE BO. (©),
Stili Cimpermaiiovi prostori
^	IlEiulerson 57U8	»
H FRANK ARKO, zastopnik JgJ1

DR. J. V. ŽUPNIK |
1 zanesljiv
S 1
zobozdravnik
m GOVORI SLOVENSKO
I -
f/ Uradne ure od 9. zj. do 8. '/.v.
S3
V'fziI
vmm

i
I
I 1
i |
I
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog\ 02. ceste. Vhod samo iz 02. ceste. Knausovo poslopje.
	EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.	aSt
	J. D.	
Zadnji pustni torek so imeli vsi naši jagri svoj god in so se ga spominjali z vso častjo in dopadajenjem po strelskih vajah. Od predzadnje strelske vaje je ostalo tri kaplje vina, katerega je naš tajnik John Dolenc skrbno spravil za obhaja-nje pustnega torka. Torej se vidi, da naš tajnik misli naprej in nazaj, za kar mu naj bo povedana na tem mestu vsa čast. Edino to mu zamerijo nekateri člani, ker se je to obhajanje vršilo na skrivnem in smo bili nekateri prikrajšani. Se reče, saj se nam prav šika, ker se ne udelažu jemo redno strelskih vaj. Torej fantje, ker ne greste ne ure ne dneva, kedaj vas kaj dobrega čaka, zato vam svetujem (in sam sebi), da hodite redno k strelskim vajam. Vam bo tudi všteto v dobro na onem svetu.
Zadnji torek sta streljala tudi dva nova člana. Louis Je-lerčič, poznani cvetličar iz Col-linwooda, se je že zadnja štiri leta pripravljal, da bo postal član, pa se je bal "flinte." Sedaj se je pa kar skorajžil, za-mižal in pritisnil petelina in ko je pogledal, je videl, da je šla krogla naravnost in brez ovinkov. Streljal je tako dobro, da bi mu bil naš predsednik Bruss gotovo pripel en lep "pušelc" na hrabre prsi, da nima Lojze sam dovolj lepih rož doma. Torej Lojze Jelerčič je od vseh strani potrjen, da bo dober strelec in dober član našega kluba.
Drugi je pa Lojze Podpadec iz Addison Rd. Ta je tudi stre-
ljal in sicer štirikrat po vrsti. On je izjavil, da bo pristopil, če mu bo puška nesla. In mu je. Prvič se je sicer ognila tarče in so krogle praskali po "dilah," toda potem mu je bila pa pokorna in zelo ubogljiva. To je dalo Podpadcu korajžo, da je slovesno izjavil, da drugo sejo pristopi in se bo zapisal brez bolniške podpore in brez po-smrtnine. Atta boy, Lojze!
Na zadnji seji smo ukrepali, če bi kazalo napraviti naš redni zimski piknik. Vreme nam sicer nekaj nagaja in za vraga noče pasti dovolj snega za piknik, toda smo vseeno sklenili, da bo piknik na Močilnikarjevi farmi v nedeljo 28. februarja. To nedeljo smo izbrali,
Leopold Kushlan
S I. O V E N S K X ODVETNIK Čez dan: 513 IJLMEB KIJILDING
Zvečer od G. do 8. 04IX ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5195 Ob srednh zvečer na 837 E. 237th St., Euclid, O. Tel. KEnmore 4458
Tel. CHerry 3982
^IlIllllIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllBllilEBIIllliaillBQllllllllllIllBllllllIBiaillilllllBlllBlllIiailllllCllKJ
"	NAZNANILO
S	Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
■	BILJARDNICO (POOL ROOM)	■
cd Prank Kočevar. Prijatelje in znance vabim v obilen poset, ker 2 iim hnm nostrpErpl k finimi cieavnmi cigaretami, slaščicami, meh- 2
jim bom postregel s finimi cigarami, cigaretami, kimi pijačami itd. Se priporočam.
■ =
: ■ FRANK KUNSTEL, 747 E. 185th St. hllll8IHIIIIIIIIIHUIIIIIIH»IMHIIIIil»IHIHIIIHIMnillH»llll»lllllllll»l»li;illllU»llll>7
Licence za kurjača ali inženirja
Naznanjam, da sem odprl večerno šolo za kurjaško ali inženirsko licenco. Kdor se hoče naučiti in je kaj vajen okrog boilerja, ima lepo priliko se naučiti in dobiti licenco. Seveda, potem dobi tudi večjo plačo. Govorim slovensko in angleško. Vsa nadaljna pojasnila dobite pri
PETER STERK, Mechanical Engineer
XX47 E. 74th St,	HEnderson 0557	Cleveland. O.

A. J. ZUZEK
ODVETNIK
(Jrad: 210 Evgineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
Main 80S8 Kenmore 2857-J

LE SPOMNITE SE
S
kadar pride v prilika odločitve, da mi nudimo moderno pogrebno službo v najfinejšem tonu, po cenah, ki jih VSI lahko plačajo.
Svetkovo poslugo lahko dobite, kolikor pač želite plačati, teda pri tem je ta posluga najboljša. Skušnja in primerjava je mnogim to že potrdila.
ULUUA,^,.IIIUI t
PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS
AUGUST F. SVETE K
FUNERAL DIRECTOR
478 EAST 152 !±2 ST.
KEnmore 2016