Štv. 18.
V Mariboru 1. majnika 1873.
SLOVENSKI
Tečaj VH.
GOSPODAR.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek.
List telja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo lelo 3 gld., za pol leia 1 gld. IIU kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina so pošilja opravniitvu. — tsta-noinlkl in deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne list« prodava knjipar Novak na velikem trgu [10 o kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi no »prejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrnt, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Vabilo k občnemu zboru kat. tiskovnega društva.
Kat. tisk. društvo v Mariboru obhaja 13. maja ob 10. uri prcdpoldue v vrtni dvorani gostil-nice „zur Stadt Wien" v graškem predmestji svoj letni občni zbor, k kteremu se s tem vsi družbeniki vljudno povabijo.
Dnevni red, v odborovi seji 22. t. m. določen, Lode naslednji:
1.	Predsednik pozdravi društvo.
2.	Tajnik poroča o društv. delovanji v 2. društveuem letu; — o številu raznovrstnih društvenih udov in o številu naročnikov „Slovensk. Gospodarja".
3.	Denaruičar poroča o dohodkih in potroš-kih tisk. društva in „Slov. Gospodarja".
4.	Volitev novega odbora in 3 pregledo-valcev letnega računa. — Med škrutiuovanjem začne se razprava o raznih predlogih in sicer:
5.	O spremembi §. -1 društv. pravil, da se namreč opusti vrsta „ustanovnikov" in „podpornikov" in se ohrani le ena vrsta in sicer sedanjih „deležnikov", tako da bi se §. 4 kratko glasil: „Vsak društveuik plača na leto 5 gold." V soglasji s to spremembo bi se dostojno spremenila tudi §§. 5 in 6.
6.	Razprava o llermanovem predlogu za-stran 3kratne izdaje „Slov. Gospodarja" ua mesec, — s tem v zvezi o znižanji njegove letne cene ua 2 gld., in o njegovem prescljenji v Gradec, pa s tem pogojem, da ostane tisk. društvo tudi zanaprej lastnik tega lista.
Opomba. 3. predlog zastrau vredništva je g. Herman v odborovi seji sicer nazaj vzel, vender ž;li pri občnem zboru razložili vzroke, ki so ga k temn predlogu napotili. Zastran njegovih prvih 2 predlogov ste bili v odboru 2 stranki: večina ga je podpirala — manjšina spodbijala.
7.	Poljubni predlogi in nasveti društvenikov.
8.	Predsednik naznani izid volitve in sklene
zborovanje.
V Mariboru, 22. aprila 1873.
Odbor kat. tisk. društva.
Kratek kapitel o domoljubja.
„Gotovo je, da mora vsakemu krepostnemu človeku za Božjo častjo blagor domovine najbolj na srcu biti."
Leibnilz.
Ko je Bismark predlanskim od strašburškega škofa — v imenu cesarja Vilhelma — zahteval, da naj v slavo zedinjenja Alzacije in Lotaringije z Nemčijo po cerkvah „Te Deum" zapeti ukaže, odgovori škof knezu: „Recite svojemu gospodu, da se navadno vsaj leta dni črno oblečeno hodi, če komur mati umrje." —
Ko se je meseca marcija 1872 ministerstvu Auerspergovemu poljubilo razpustiti češki deželni zbor ter so Čehi v kratkem času enega leta tretjo-krat primorani bili križ novih volitev na se vzeti, je vlada pod deželnim predsednikom baronom Kol-lerjem vse žile bila napela, da v velikem posestvu ustarakom do zmage pomore. Kako da se je delalo, naj pojasni eden zmed sto enacih izgledov. Bilježnik dr. Rilke pride k češkemu domoljubu, baronu Ehrenbergu, ter mu ponudi za posestvo Navarov, vknjiženo v deželno knjigo, 330.000 gld., pristavši, da, če drugače ni, še lO.OoO gld. primakne, da le z grajšino 1 glas pridobi. Baron Ehrenberg pa odgovori: „Dasi mi grajšina letos čisto nič dobička dala ni, vam je vendar — še za milijon ne prodam, kajti mi je domovina dražja od vsakega denarja!"
„Kadar je I as t i na v ničen a, je tudi domoljubje pri koncu" — rekel je pred nekoliko leti špansk poslanec v drž. zboru. Kaj pa spada v lastino? Najsvetejša stvar, ktero imamo, je sv. vera, katoliška cerkev, ki jo shranjuje in brez vse zmote rodovom oznanja; so narodne in starodavne deželne pravice, je slednjič naše premoženje, ob kterim sebe iu svoje preživiti moramo. Ako se ena ali druga teb, za vsaoega človeka bistvenih reči, vniči ali vsaj pokvari, peša domoljubje in bedasto bi bilo pričakovati, da bode napadeni do napadnika ljubezen, sočutje imel. V temoziru je pravo zadel Suzelka, ko piše. „Zastonj se skuša v Avstriji vzbuditi občno politično domoljubje proti naravnemu, v narodnej krvi kipečemu domoljubju. Najprej se mora ta, od Boga samega narodom v srce zasajena želja potolažiti, potem še le smete pričakovati, da se bo pol. občno domoljubje rodilo." (Reform IX. tečaj, štev. 38.) Tako se glasé najveljavniših mož besede o domoljubju. Kdo je tedaj pravi domoljub? Oni, ki spoštuje v besedi in dejanji vse, kar narod svoje imenuje. Zatorej si pravega, stanovitnega domoljubja brez vere misliti ne moremo, ktera namreč dela prave značaje, t. j. ljudi, ki delajo za narod in domovino brez — sebičnosti. Iz vere namreč izvira ona ljubezen in zvestoba, ki ne odjenja od tega, kar je v duševnem in gmotnem oziru bližnjemu — toraj pred vsem domovini in rojakom potreba. Nasproti se pa iz brez verstva — sebičnost rodi, a ona je strup, ki okuži vse človeško dejanje. S e b i č n c ž ne stori nič brez zasebnih koristi; torej se skrbno ogiblje vsega, kar bi njegovim koristim na kvar bilo.
Tu imate ključ do uganke, zakaj da imamo Slovenci tako malo — pravih, resničnih domoljubov.
Cerkvene zadeve.
Zgodovina lavantinske škofije.
Bralce „Slov. Gospodarja", kojiin smo popisali v nekoliko sostavkih zgodovino naše lavantinske vladikovine, bode menda zanimivalo soznaniti se tudi z zgodovinoj posameznih župnij domače vladikovine. Začnimo, kakor se spodobi, s popisom
1. Stolne in mestne župnije sv. Janeza Krst. v Mariboru.
Ta župnija, edna najstarejših v doljnem Štir-skem, je nekdaj obsegala gore, bregove iu doline med Dravoj in Pesnicoj iu sicer: za Dravoj od Germanice*) do Vumpaha pod vurberškim gradom,
*) Cerinanica, let.i 1201 „Vodemnunde" imenovana, jo potok, ki se nekoliko nižcj od cerkvo sv. Ožbalda v Dravo izliva. Izvira blizo Koplo in teče po grabi med Hfinšnikom in liurmolom. Gora Burmot • se imenuje v v Falskcm urbarju leta 1638 „Wuudmadt", to je: Viidmat. Gotovo je tudi ime Vodemoundo povzeto iz besede W'ued-
za Pesnicoj pa od pesniškega izvirka do Ura-stovca (Gutenbaag).
Ni se čuditi, da so na toliko obširnem svetu že pred več stoletji poleg stare mestne župnije postavili 3 podžupnije ali vikarije, naime: 1 v Selnici, 2. v Kamni«**) in 3. pri sv. Petru za Dravoj. Te podžupanije so odvisne bile od mariborskega župnika ter od njega dobivale svoje dušne pastirje. Stara mariborska župnija je za tem med Dravoj in Pesnicoj segala le še od kokarskega potoka in vinarskega grabna jGangcrsbach — Wie-nergraben) do Melječnika. Še bolj se je pa skrčila 1. 1786, ko so postavili slovensko župnijo pri Materi Božji v graškem predmestji. Ostalo ji jo za tem se notranje mesto. Še le leta 1860 so ji zopet vdružili koroško predmestje s planjavoj do kokarskega potoka in vorderuberške gorice.
Mariborska župnija ob levem dravskem bregu se je od starodavnih časov štela k solnograški nadškofiji in do 16. stoletja je bil solnograški nadškof kolator (podelitel) te župnije. Mnogo se je pa spremenilo v teh razmerah mariborske župnije v začetku 16. veka.
Leta 1505 je bil Janez Schoertel, tadašnji župnik mariborski, v zadregi zavoljo neke pravde, kojo je z mariborčani imel. Ravno takrat potovaje na Italijansko pride v Maribor Matijaž Laug, plemič Wellenburški, cesarjev kancclar in administrator (oskrbnik) krške škofije. Ž njim sklene župnik Schoertel v svoji zadregi pogodbo, vsled katere sta Schoertel in pa Janez Obernauer, župnik pri sv. Andražu v Meiscldingu na Koroškem, župniji zamenjala, Obernauer je pa potem mariborsko mestno župnijo z njenimi vikarijami krškemu škofu v last prepustil. Vse to je potrdil papež Julij II. 3. dnč februarja 1506. Od te dobe bila je mariborska župnija s svojimi vikarijami krškemu škofu podredjena. Krški škofi so du-hovnijam dušne pastirje dajali, pa so tudi nekoliko dohodkov marib. župnije in njenih vikarij za se prejemali. Začeli so potem mariborski okraj krškej škofiji prištevati, čemur so se pa solnograški nadškofi ustavljali. Pravda, ki sc je iz tega izcimala, se je se le leta 1794 končala in poravnala. Slednjič so pa krški škof leta 1859 o priliki, ko se je sedež lavantinskega knezoškofa iz Koroškega prestavil v Maribor, vse svoje pravice do Mariborske župnije in njenih vikarij la-vantinskemu knezo-škofu po zamembi prepustili, tako da so zdaj domači knezoškof patron mariborske, scluiške, kamniške in šeutpetcrske župnije ter dotičue podelituc dohodke od župnij prejemajo.
madt. Še dva Vudmata imamo na Slovenskem: enega za Savinoj pod laškim trgom, drugega pa za J.jubljancoj polog Ljubljane. Kaj pa pmiienja beseda Vndmatv (Naj to railožijo Slovencem tisi i. kteri korenine poberajo. Vredii.)
**) Kamnlca Gams), ne pa Kanca ali Kance, kajti se že 1145 „Caminitz" piše.	Tis.
Gospodarske stvari.
O vinstvii. ali kako se vino v kleti oskrbuje.
(Spisal Franjo Jančar.)
0 dolivanju vina.
Nekteri vinski gospodarji še dan denešuji trdijo : vino se mora o vročinskih časih, kakor so meseci jnni, juli, avgust, vsak mesec enkrat — z vodo — dolivati, — češ, to mu veliko koristi! A voda vendar še v črevlji dobro ne stori, tim manj pa v vinu. Kdor hoče vodo k vinu priliti, si bo že vedel sam pomagati ; ni je torej treba vinskemu pridelalcn in prodajalcu prilivati in vina krstiti. Vino se naj vselej z enakim vinom doliva, to je: ktero se je tistega leta pridelalo; to najbolj ohranja enakost in vrednost vina. Če pa to ni mogoče, se zamore tudi z drugim vinom dolivati. Vsckako pa se naj sledeče pomisli : Z boljšim vinom slabeje dolivati je k v ar na dobrem, s kterim se na taki način ne more zbolj-šati slabše vino, ker je dobrega premalo. Ako pa se slabo vino z dobrini zmeša, to je : pol slabega, pol pa dobrega vina vkup stoči ; bo kvar še veči, ker je po takem slabše vino le za pol boljše, a boljšega je za pol manje, ktero bi se samo veliko drajše prodalo; najboljše je tedaj vino pustiti od vsakega leta, kakoršno je prirastlo. Le za domačo, potrebo se zamore v malem mešanje skušati. Se manj pa velja, če bi se s slabim vinom boljše dolivalo, ker se s tem veliko prej oslabi dobro viuo, nego se nasproti z dobrini vinom slabše zboljša. Vlij, na primer pol kupice kisa (jesiha) v piut (bokal) vina; brž boš okusil slabše viuo. Ako pa pol kupice vina v bokal kisa vliješ, malo ali nič ne presodiš pre-membe.
V sili jemlji rajše z veharjem iz tistega soda vino, kterega misliš za se obdržati, iu ga ob svojem času na pipo djati, iu dolivaj drugo vino ž njim; ta sod pa s slabšim vinom dopolnuj, kakor je morde na pipi.
Zakaj se mora vino dolivali f
Mošt, ko je zavrel, se takrat najbolj vsede; potem pa več ali manj, kakor še vre, in se torej dolivati mora. Viuo tudi skozi doge, dna, čepe na dnu in pilikah izblapuje, in sicer skozi tenke luknjice, ki so v lesu; nasproti pa ravno skozi te luknjice tudi ozračje k vinu prihaja, ktero ga zgane, včasih celo droži vzdigne, če je vino v slabi klečaujki. S tem tudi precej vina mine. Zato so pobarvani ali s firnižem namazani sodi boljši od surovih, čepi pa iz trdega lesa, z oljem napojeni ali inače že navlečeni. — Vinski sod ima tudi nekoliko praznega prostora, v kterem se zrak razprostira, ki vinu kislino daje, včasih se celo plesnjina okoli pilike na dogi, kan ali bersa pa
I vsekako na površju vina napravi, ako se vino del časa ne polni in doliva; posebno o poletnem času so te prikazni navadne, in če je vino slabo, ga ni drugače obvarovati, nego s pridnim sna-ženjem iu dolivanjem. Zato se tudi po leti več doliva potrebuje. Močno, ognjeno vino si samo opomore, ker s svojim duhom uni prazni prostor pod piliko napolnuje, in se torej ubrani takim napakam, česar se vsak lahko prepriča.
Kako se kan pri dolivanji odpravit
Ako so sodi vedno polni in trdno zabiti, se vsaki nesnagi, torej tudi kanu v okom pride. Polni sodi pa bodo, če se skrbno dolivajo, kar posebno o vročem času ni zanemariti. Za dolivanje potrebuje se plehasti lij ali trahtar in ročka, v ktero se vino natoči, ki je na pipi nj zadosti dobro za doliv ali polnež; inače se mora boljše vino z veharjem potegniti iz soda, ki bo kratkem na pipo pride, iu ž njim dobro vino do-lije, kar nam je znano. Ko se kan as to vino doliva, se lijina cev skozi piliko in kan v vino spusti; ako bi se cev nad kanom držala, in z ročke vino dolivalo, bi se kan globoje zagnal in z vinom pomešal; tako pa se z vinom vred vzdi-guje do površja pilike. Sedaj se lij iz pilike vzame in kan na površju pilike odpihne; potem se sopet nekaj viua dolije in kan odpihuje ali s prstom odpravlja; tudi se zamore s kolenom dno pritisniti, kar nagloma vino nad piliko vzdigne in brž kan odstrani. To se tako dolgo ponavlja, dokler je kaj kana v vinu.
Kedar pa ni le vino kanasto, temuč je tudi pod piliko doga plesnjiva, takrat se vzame sčetica s zakrivljenim ročnikom, ktera se poprej v čisti vodi izplahne, potem pa porine skozi piliko v sod, se nekoliko zasukne in pod piliko po dogi obrača, potem iz pilike potegne, sopet izplahne; če treba, se to večkrat ponovi. Tako se plesnjina in kan na dogi podrsa. Sedaj se doliva in odpravlja vsa nesnaga na isti način, kakor poprej prosti kan. Pri tem opravilu ni drugače, kakor da precej vina v zgubo gre.
Kdor kanasto vino pretaka, naj takrat, ko je že vino na počepju ali na najgl, in se je na-djati površnega kana, nad škaf snažno laneno ruto razgrne in pod pipo postavi; tako bo čisto vino skozi ruto v škaf teklo do zadujega, kan pa na ruti ostane. S kanastim vinom se nobeno drugo dolivati ne sme.
0 govedarstvu.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
Ako bi breja krava pila tako vodo, v kate-rej je precej železa raztopljenega, tudi mora iz-vreči. Baš tako škoduje takej kravi vsaka polaga ali pijača, katera goni od nje govno (blato), n. pr. mlada otava, sol, ako hi je bilo preobilo, voda, v kojej je mijlo razpuščeno, kajti v mijlu je tudi
pepelik = sol. Pa tudi sprideno, plesujevo seno in guojnična pijača uzročuje, da krava izvrže. Ako stoji krava tako, da zadnji konec njenega života preveč nazaj visi, gotovo je tudi v nevarnosti v tem ozira. Zanikernim gospodarjem se pač ni treba bati tega, ker ne izpodkidavajo toliko izpod zadnjih nog, da bi bil prednji konec više od zadnjega! Breja krava naj stoji zato vodoravno, t. j. da ne bode zadnji konec ni više ni niže nego prednji. Ako pa izvrže krava, bolje treba skrbeti za-njo nego sicer, kajti nepravilen porod uzročuje veče bolečine nego pravilen. Tako kravo je najbolje odpraviti, ker silno rada tudi v bodočnosti izvrže. — Ako krava 6 ali 8 tednov pred porodom ne prisuši popolnoma, puščajo jej počasi mleko tako, da je kmalu popolnoma brez mleka. Zato dobodeš od nje lepše tele.
Često hoče pridušaje se prodajalec oslepariti kupca rekoč: da je njegova krava ali pa telica breja, pa vendar ni. Da te pa ne opehari tako na celem, deni dlan na desno stran kravjega vampa; ako je krava breja, čutil bodeš tele precej po polpetem meseci brejosti.
Ker porod kravo jako oslabi, treba jej dati take hrane, koja jo more okrepčati in se lehko prebavi. Najboljša za to bi bila mlačnaotrobna čorba z mehkimi fižolovimi stročiuami. — Da bode boljše molzla, dajaj jej nekoliko časa po porodu: laneuega semena, pšeničnih otrobov, ječmenove moke, žlahne detelje „esparzete", žlahnih trav sena, oljnatih kravajcev, bredovke (kolerabe), tropin itd.
Kolikor časa da nosi krava, sem uže pisal prej; naznanjam naj le še to, da porod znani: udrt vamp, naraslo vime in ud rti strani na križi. Pravilno prihaja na svet tele z glavo naprej, pod katero ste sprednji nožici vštric razprostreni.
Dopisi.
Iz ptujske okolice, 28. aprila 1873. — Prihodnji mesec ima ptujski okraj volitev za okr. zastop; okolščine so take, da zamore narodua stranka zmagati, če so volilci zložni. Treba toraj nemudoma se povsodi pogovoriti, da pridejo volilci 12. maja že popolnoma pripravljeni na volišče. Če bodo še le v Ptuju iskali kaudidatov, in si dali od mestjauov vrivati listke, ne more volitev srečna biti.
Da vsak izvč, kako da je okrajni zastop so-stavljen, ga tu bralcem podamo:
1.	Voli se v štirih razredih: mesto Ptuj in trg Gora 10 zastopnikov, namreč Ptuj 8, in Gora 2. Dosedaj so na Gori zmirom dobro volili, tako se tudi za naprej smemo zanašati na 2 zastopnika kot vrla Slovenca.
2.	Kupci in obrtniki v Ptuju volijo tudi 10 zastopnikov, tu se ne smemo na uijeuega zanašati.
3.	Kmečke občine volijo 10 zastopnikov;
tu je pred vsem drugim treba sloge, ker se bo najbolj med kmeti agitovalo. Več domoljubov je pozvedovalo v ptujski okolici takih možev, kateri se zamorejo kmečkim občinam kot zanesljivi zastopniki nasvetovati. Na koncu tega dopisa najdete njih imena, volite jih enoglasno, vsi so vzeti izmed vas, so kmeti kakor vi, in poznajo vaše potrebe.
4. Veliko posestvo voli 10 zastopnikov, in ker je tu večina kmetov, — med kakimi 50 volilci blizo 30 narodnjakov, — tedaj je tudi v tem razredu zmaga, bi rekel, skoro gotova.
Če se tedaj voli za kmečke občine 10 vrlih Slovencev, za veliko posestvo 10 narodnjakov in pristopita tem 2 zastopnika iz trga Gore, je v ptujskem okrajnem zastopu 22 glasov od 40, tedaj narodna večina gotova.
Za kmečke občine se nasvetujejo sledeči zastopniki:
Muršec Jož. posestnik v Podvincih, Majerič Pavel, posestnik na Domovi, S u h a 6 Janez, posestnik pri sv. Lovrencu v si. G. Zagoršak Martin, posestnik v Slomih, Reisinger Jožef, posestnik na Grajeni, Merkuš Simon, posestnik v Drazlincih, Leskovar Anton na Bregi, Medved Martin, posestnik v Cirkovcib, Ziher Juri, posestnik na Slatini, Zakelšek Andrej, posestnik v Sedlašeku.
Zapišite si tedaj te imena na tenko na svoj listič že doma, da ne bote še le v Ptuju iskali imen, kterih v tako velikem okraju itak ne pozuate, in vam jih vaši protivuiki vrinejo.
Za veliko posestvo dobi vsak volilec nasvetovane zastopnike osebno v roke. —
Iz Ptuja, 15. apr. (Liberalno junaštvo.) (Konec.) Premišljevaje pa stvar bolj mirno, smo prišli do tega, da g. komisar svojemu nalogu kos ni bil. Brž ko ne imel je povelje, zabraniti govor o politiških rečeh, posebno če bi se tega predmeta lotil g. Herman. V svojej uraduej gorečnosti se je pa g. komisar prenaglil. Moral bi bil namreč po postavnih določbah po g. prvomestniku govornika posvariti ali mu besedo vzeti pustiti, če je kaj imel ugovarjati, namesto tega je pa na-ravnoč — društvo razpustil! — Ker je g. komisar rekel, da svoje besede preklicati ne more, so bili nazoči Slovenci sicer togotni, a kot pametni možje ostali so mirni, brzdaje svojo nevoljo in se razšli brez vsega nereda. Ta prigodek je premnogim oči odprl in slovensko ljudstvo začenja spoznavati, ka vlada ne meri povsod enakim merilom.
Vam pa, blagi g. Herman! bodi prisrčna hvala, da ste se dalječ k nam bili potrudili ter naše društvo počastili! Niste sicer mogli povedati vsega, kar Vam je na srcu bilo; ali prav to, kar ste bili pri mora ni zamolčati, še glasneje govori, ter nam spričuje, kako da blago Vaše srce za
nas, stiskane Slovence bije. Bog živi našega poslanca!
Iz Ljubljane, 28. aprila. Potrjeuje volilne reforme je vzbudilo pri nas jako živo gibanje. Že se je ustanovil centralni volilni odbor za vse slovenske pokrajine, kteremu pripada posebna naloga, da vodi volilno gibanje povsod, kjer so Slovenci v boju z uemškutarji in vladnimi privrženci. Da bo ta volilni odbor v vsem kos svoji nalogi, treba, kakor je že „Slov. Gosp." zadnjič pozvonil, da so v njem zastopani možje političnega imena in občnega spoštovanja, tedaj ne sme biti enostransk, sestavljen le iz ene stranke. Imena gg. dr. Bleiweisa, dr. Goste in nekterib drugih, spadajoči!) k veČini deželnega zbora, tehtajo pri nas iu po vsej Sloveniji toliko, da bi brez njih osredni odbor brez vsega političnega pomena bil. Gledé ua to je bilo modro, da se pri prvem shodu rodoljubov nič sklenilo ni zastran kandidatov, dokler veljavni možje svoje misli ne izrečejo. Povabljcui iz kmetov so še posebno poudarjali potrebo vzajemnega delovanja pri volitvah ; toraj morajo odbori kakor kandidati takošni biti, da bode tudi duhovščina mirne vesti sodelovati mogla.
Po poročilih iz dežele se smemo nadejati zmage v 6 volilnih okrajih; dvoinljivvje Kočevski okraj, in tudi v Novem mestu bodo Crnomeljci in Metličaui hud boj zoper Krščanc, Kostanjevce in Višnjogorce imeli. V teh krajih se že prikazuje zua-meuiti novomeški soduijski svetnik dr. Leitmayer, ter lovi z medeno besedo in sladkim jezikom voli lce na limauce, kar bi mu utegnilo spodleteti.
Se celó ljubljansko mesto ni zgubljeno za nas, dasi narodni naši nasprotniki z velikim ponosom to trdijo; kajti ako premislimo, da so pri zadujih volitvah uemškutarji komaj iu to z mnogimi neveljavnimi glasovi ostali v večini zoper narodnjake, je njih položaj zdaj, ko voli tudi kupčij s ka zbornica z mestom vred, jako kritičen, ua vsak način slabši, in 24 glasov kup-čijske zbornice bi utegnilo odločivno biti za narodnjake. Gotova za nemškutarje sta pri nas le poslanca iz vélikega posestva, kjer zdaj za narodnjake ni še ugodnih tal. Toraj le pogum! Vzajemno, uepriitrausko delovanje, ne moteno po osebnih strastih, mora nas pripeljati do srečnega cilja, posebno ker je naša stvar pred Bogom in svetom pravična.
Naši nasprotniki niso tako veseli volilue reforme, kakor so to kazali pri znanem „banketu" v kazini. Ohladil je njihovo navdušenost mrzli veter iz dežele, od koder jim pošiljajo zastopniki jako malo tolažljiva sporočila. Ustanovili so namreč pododbore, kterih členi so pa v nekterib krajih edini zastopniki uemčurske ideje in verni ustavoverci. Ako se jim o pravem času z izdatno denarno podporo iz skrivnih zakladov prav krepko pod rame ne seže, bo njihova blamaža sijajna, znamenita za vek liberalstva.
" Priloga „Slov. Gosp." kliTlŠT
Kar se tiče novega škofa, se tukaj v merodajnih krogih še nič ne vč zarad osebe. Imenovan je, to je gotovo, a kdo, to je še sedaj-nemu škofu neznano.
Iz Radgone. 29. april. Slovencem celega tega kraja bodi ua znanje, da si je pridobila banka „Slovenija" v gornji Radgoni zanesljivega zastopnika, gosp. Martina Drofenika, ki stanuje nasproti prejšnji Lukovnjakovi gostil 11 ici. Slovenski gospodarji, prestopite iz predragega graškega zavarovalnega društva, od kte-rega imajo le Nemci dobiček, k domačemu društvu; dajte si pri njem zavarovati svoje hiše iu druga poslopja. Slišimo sicer, da je zagrizen Nemec Radgončan, kteri je zastopnik graškega društva, raztrgal nekemu kmetu polico banke „Slovenije" iu plašil z raznim žuganjem ; toda kdo bi na take babje čeučarije kaj porajtal? Saj veste, kam merijo ljudje, ki grabijo od posojenih denarjev po 25 odstotkov in še več na leto!
Še nekaj. Radgonska hranilnica noče slovenskih dopisov nikakor sprejemati, in, kakor se čuje, je njeui vodja nedavno prevzetno besedo izustil, da hoče, če to Slovencem nI po godu, jim vse denarje odpovedati! Glejte jih, radgonske ba-bače! dobiček masten imajo od nas, kajti hranilnica jim ua leto daje čistega dohodka blizo 15.000gld., pa bi nam Še radi ugajali! Saj ste že slišali mnogokrat: napravite si svojo hranilnico ali založnico. Ali, če vam samim to ni mogoče, združite sc v tem z ljutomerškim okrajem, kteri že ima svojo slovensko dobro založnico! Ne bodite kot „voleki božji", da bi se zbali vsakega mestnega škrica, kakor deca strgarja. Postavite Se pošteno na svoje noge, iu oni, kteri v mestih ob vaših žuljih živijo, bodo vas začeli bolje v časti imeti.
Sv. Lenart, v Slov. gor. 26. apr. Danes se je vršila od strani kmečkih občin volitev za okrajni zastop. — Da bodo naši tržani znane ustavake kričače izvolili, o tem smo bili prepričani. A mislili smo, da bo za boljše gospodarstvo vneta stranka velikih posestnikov vsaj sposobne može iz svoje sredine vzela. Pa pobirali so svoje zastopnike po trgih! Imate uemškutarji tako malo sposobnih ljudi med seboj, kaj? Sicer so ustavoverci v velikem posestvu zmagali le z nekoliko glasovi. Ta zmaga je naše nemškutarje tako ob zavest spravila, da so ua vse usta v „Ta-gesposti" upili, češ, da je ves okrajni zastop „li-beral." A tokrat so se vrezali. Naši kmetski volilni možje so danes pokazali, da na lastnih nogah stoji, in so siti jerobstva, ki jim le žepe pra zni. Enoglasno so si izvolili 10 odličnih narodnjakov. Dozdaj nismo narodnjaki imeli nobenega zastopnika v okrajnem odboru. Izmed izvoljenih morata dva v odbor izvoljena biti, in tukaj ue bo več pomagalo si prebirati. Izvoljena bosta vedela zastopati kmetske srenje, ki ogromno večino doklad plačujejo, bosta strogo pazila, kam da se
od kmeta krvavo pripravljeni denar devlje. To j je za nas že velika korist. »Slava našim značaj-niiu kmetom! Kakor tokrat, stojte za svoje pravice tudi pri bodočih volitvah v državni zbor.
0(1 sv. lerneja pri Ločah. (Žalostne srenj-ske razmere.) Kakor po drugod se nahaja tudi pri nas, posebno v okolicah: Stauosko, Stari log in Dolgi vrh, Laporske iu Poličanske županije mnogo potepuhov in tatov, koji delajo, daje groza in strah!
Kjer koli zapazijo shrambo mesa, žita ali vina, posebno denarjev, pazijo tako dolgo, da jim i v kremplje pride; in ako ne morejo na tihem v shrambe priti iu krasti, pridejo posiloma v izbe, in oropajo, kar jim je po godu; kdor se pa ustavlja, je mrtev, kakor nam žalostna prigodba iz Sladke gore priča.
Kaj pomaga oškodovanemu kmetu, ako ima koga na sumu, da ga je (»kradel? Gre s sosedi in srenjskim predstojnikom in tudi z ljudobraui na preiskavo, pa zastonj; kajti ovi, ki zua krasti, zna tudi dobro skrivati, potem mu še pa večo nesrečo zažuga s požigom ali pa umorom!
Če pa tudi tisti na svetlo pride in je previ-žan, da je ukradel, nima vender oškodovani kmet ali gospod ničesar druga za to, kakor pote iu stroške. Tat je potem na kake mesece obsojen v zapor, oudi jih pa pride od vsili krajev še več vkup, kdčr se pitajo, kakor prešički v hlevu, ter se spoznajo in izurijo, da so potem ročniŠi tatje nego prej. Kdo je tega kriv, kakor ravno premila postava zoper tatvino.
Kdo bo na kmetih gospodaril, kdo županoval, ako se ne bo ova postava poostrila, iu zvrševala? Kmeti bodemo morali vsak svoj oddelek vojakov pri hiši imeti, da bi nas po noči in po dne varovali; če bi jih le ob čem rediti imeli! Lansko leto pride zarano zjutrej , ko sem še v postelji bil, gojzdui oglednik tukajšnega graj-šaka g. L. P. naznanivši mi, da moram iti na preiskavo, kajti sta gospodu dva kupa smrekove skorje v gojzdu ukradena, ter da že ve, kde da se bo najdla. Velim mu iti po gospoda, naj tudi pride, da potem gremo na preiskavo vsi vkup; in res gremo šesteri k naznanjeni hiši, in najdemo tri tatove: gospodarja in dva druga ravno pri delu, ko so skorjo tolkli, da bi jo potem v mestu prodali, in se dobro mastili zanjo.
Ti trije so bili potem sodniji izročeni, in ker so bili že večkrat zavolj prestopka tatvine kaznovani, je prišla reč k okrožni sodniji v Celje.
Ko smo bili k sodbi tudi mi štirje za priče poklicani, so tatovi svoj prestop tajili, in se nedolžne delali, pa se ve da zastonj. — Obsojeni so bili: prvi, posestnik, in doleten, na 7 mesecev težke ječe, in na platež odškodnine, dva druga pa, ker nimata premoženja in sta ina-loletna, eden na tri in eden na štiri mesece težke ječe. —
Ali kaj pomaga vse to? — Ko so nesrečneži svojo zasluženo kazen odslužili, so veliko hujši, nego prej; zažugali so nam, kjerkoli bodo kterega od nas čveterih dobili, mu bodo pluče in jetra pogledali, in ga pri priči ubili! Bog nas varuj takih ljudi! (Konec prihodnjič.)
Za poduk in kratek čas.
Turki pri Radgoni.
(Konec.)
Kdo popiše zdaj radost zmagalcev kristja-uov, kdo hvaležnost in veselje otete Radgone? Zares, ni ga bilo slavnejšega dne za naše praočete mimo tega! Vsi so se med sebo objemali, vsi hiteli junaku Arneštu roko poljubit. Slovenci, Hrvatje in Nemci, vsi so se brate spoznali, drugi čestitali so družim k srečni zmagi! Velika bila je sicer njih zguba, blizo dva tisoč blagih tovarišev so pokopali častno, kakor se junakom spodobi. A desetkrat več je bilo pobitih Turčinov. Sovražnikov tabor, poln naplenjenega blag& in dragih zakladov, pride kristjanom v roke. Polovico plena razdeli vojvoda med hrabre vojake, polovico razpošlje cerkvam in samostanom, naj bi se ondi obrnilo Bogu v čast in zahvalo, kterega pomoč je dala zmago kristjanom iu naj bi se molilo za duše vrlih možakov, ki so storili smrt za milo domovino.
Kakor brodnik na morju, otet strašne burje, , oddehuila se je po tej slavni zmagi naša dežela. Ni ga bilo v njej konca ne kraja veselja, vzlasti pak v Radgoni, onega časa večidel slovenski. Neštevilna množina ljudstva je hitela v svete hiše Božje, a ni več klicala za pomoč, ni več iskala tolažbe, nego zadonelo je iz tisočih pobožnih src: „Te Deum!" — Hvala in slava Bogu ua višini! In svirala je godba, raznašali so zvonovi dalječ čez doline iu gorč veseli glas, da je rešena slovenska domovina krutega nasilnika! Tri dui slavila se je v mestu zmaga z raznimi veselicami. Vse je bilo veselo najdražjih zakladov na zemlji, — svobode in mirti!
Ti pa dragi rojak, ki čitaš o hudih stiskah in neumrljivih delili svojih prednikov, bodi njih vreden unuk! Že davno se ni bati več divjega Turka, mirno in prosto živiš na domači plodni zemlji; spominjaj se torej rad in hvaležno onih, ki so pretekla stoletja prelivali kri ne le za svojo, marveč tudi za tvojo svobodo in vero. Ako bi nam ne bili domovine krvoločnikov ¿branili, kaka bi bila dendenes naša osoda? — Oj zmisli ua milijone bratov Slovenov na jugu, kteri niso tako srečni ko mi, ktere žuliže mnogo vekov železni jarem turške sužnosti; njih življenje je sama žalost, sila in revšina! Prosi in moli, naj pošlje mili Bog tudi njim skoro zlato uro rešitve in veselja!
Jak. Gomilšak.
Jaka: Povej mi, ljubi Tone, na čem se najložje liberalne iu poštene, v katoliškem duhu pisane novine spoznajo?
Tone: Najložje na tem, kako da so ene in druge ob velikih praznikih kažejo. V katoliškem duhu pisane ti bodo n. pr. o veliki noči popisale visoki pomen veselega praznika, liberalne ti pa podajo popis o „pirhih!"
France: Kaj je to, da vlada iz gospodarskega svčta banke „Slovenije" svoje služabnike jemlje?
Juri: Zatrt, ker drugih vzeti ne more.
Miško: Kaj je to? V enih novinah berem: „Zie-mialkovski je imenovan za ministra brez portfelja;" v drugih pa najdem: „Dr. Zie-mialkovski je iineuovau za ministra brez po d-ročja?"
Grega: To ti je ravno tako, kakor je bilo v nekem kloštru. Tujci pridejo v klošter in vprašajo nekega fratra: Kaj si pa ti? Kuhar? Vrtnar? Žnidar? — „O ne" — pravi, — „le tako sini, da nas je več!"
Politični ogled.
Avstrijske dežele. 24. apr. je bil državni zbor s prestolnim nagovorom sklenjen. Po ustavni navadi izdeluje takošne nagovore vlada ali minister, pri nas zdaj dr. Unger; toraj se ni čuditi, da se v tacih nagovorih slava poje vladi, ki je ravno na krmilu, in pa stranki, iz ktere je vlada izbrana. Tako se ima soditi prestolni govor ter se ne sme nihčer spodtikati nad tem, ako čuje stvari, ki se ne skladajo ž njegovimi političnimi nagledi.
Mi se toraj dolgo mudili ne bomo pri tej stvari. V celem nagovoru ni besedice o Bogu, ali „blagoslovu iz nebes", o kterero še vendar u-stavaški dcželui maršal i k in opat Helferstorfer rad govori. Minister Unger pričakuje vse od — volilne prenaredbe, češ, da bo po direktnih volitvah drž. zbor neodvisen, deželni zastopi pa tudi samostalni ostanejo. Vabi narode in stranke, da se naj v prihodnjem drž. zboru pogodijo, slednjič pusti vladarju izreči željo, (le samo „želj o", nobenega prepričanja ne) da bi volilna reforma Avstriji stalno srečo in blagoslov donesla. — Glede Galicije se priznava, da dežela ni dosegla one samouprave, ktero zahtevajo njeni zaupniki, daje pa imenovanje gališkega ministra znamnje vedne skrbi za deželo. Nagovor hvali prenaredbo kazenskega prava kakor tudi to, da ima vlada oblast porotne sodbe začasno ustaviti; omenja in hvali poprave glede višjih šol, vojaštva, gospodarskih iu kupČijskih zadev; slednjič, da je drž. zbor uradnikom plače zboljšal iu dvakrat skušal tudi „nižji duhovščini" dohodke povišati. (Mnogi, kte-
rim se je iz p o 1 i t i č k i h ozirov Stremayr'jeva miloščina odrekla in neštevilni drugi, kterim se prav slaba godi, beračiti pa nočejo pri vladi, — vsi ti vedó, da se za nižjo duhovščino prav nič storilo ni.) Ob koncu je izrečeno veselje nad veliko razstavo, za ktero so okolišine prav ugodne, češ, „da mirú v Evropi uič ne moti, da se Avstrija , na vse strani veselo razvija." — Da bi se le!
Kakor se posebno v poljskih — nevladnih listih povdarja, je dr. Z ie m i al k o vs ki največ zato za ministra brez posebnega področja imenovan, da vladi pomaga, v Galiciji anesljivo stranko stvariti, ktera bi se v ustavaškem smislu rabiti dala. S to stranko hoče vlada na eni strani prekrižati namene poljskih fed eral i s t o v , na drugi strani pa —Čehe osamiti. Vladi pa utegne vse to spodleteti, kajti novi minister „nima" — kakor pravi v tej stvari natanko podučeni list „Vatld." — „med Poljaci nobenega političnega vpliva." — Največ mu je na ministerski stolec pomogel grof Andrassy, kteri dela že zdavno na to, da bi v Avstriji zvonec nosili trije narodi: nemški, magjarski in poljski. To bi bil trilizem namesto dvalizma. Mi pa trdno zaupamo, da pelje namenjeni trilizem k federalizmu, ako je Avstriji odsojeno, da se ohrani.
Ogerska delegacija je po praznikih svojo pelo precej začela naši ustavaški delegati so veliko kesneje delo v roke vzeli. Razloček med obojo delegacijo je tudi ta, da je ogerska varčnejša od-naše. Prva je, kakor smo zadnjič že poročali, izredne stroške za vojaštvo znižala blizo za 3 milijone, avstrijska pa le za 2 in nekaj čez. Gledč rednih stroškov je tudi ogerska blizo za 1 milijon menj dovolila. Uzroki temu so različni: Magjari so s svojim državnim proračunom v veliki zadregi, toraj stiskajo, kjer morejo; naši ustavaki pa iščejo prijateljev navzgor, toraj so darežljivi.
Štajarskim Slovencem kličemo denes: Pozor! Nemčurji mariborski pod predsedstvom župana so imeli nedavno posvet s svojimi privrženci iz mest in trgov zastau volilne agitacije po slo-venskej strani. Mreže so razstavljene povsod; toraj je skrajni čas, da vsaj delavniši narodnjaki pokažejo, da nas ni volja, nemškim liberalcem prepustiti ljudstva, kteremu še se niti ne sanja o groznih nevarnostih, ki ga čakajo, ako nemčurji pri volitvah zmagajo. Prihodnjič posvetimo te nevarnosti. Bratje, zdaj ni čas, da roke križem držimo!
Vnenje države. Pruska gosposka zbornica je 25. apr. sprejela postavo, ktera kat. cerkev popolnem državi izdaje. Dosegel je to Bi s mark s plašenjem vselej pokornih „gospodov", češ, da je država v nevarnosti, ako kat. duhovnikov ne strahuje!! Vojni minister Roon je pa še iz drugega štuka na plemeuitaše streljal; dokazoval je namreč, da tudi kralj želi, naj bi se „cerkvene postave" sklenile. To je gospodom sapo zaprlo in sklenili so osodepolno postavo, seveda komaj z
.18 glasovi večine, kar bi pri nas v Avstriji gotovo ne bilo. — Vsi nemški škofi so se v Fuldi v posvet zbrali, kaj početi proti brezverski državi ?
Nemški cesar, spremljevan od Bismarka, se je podal v Petrograd ter je bil od ruskega strica sijajno sprejet.
Na Francoskem so bile pretekli tjedeu dopolnilne volitve v drž. zbor. Zmagali so skoro povsod ru dečka rji alj radikalci. Hudo so se posebno v Parizu stranke teple; izvoljen je bil slednjič z malo večino glasov rudečkar B aro d et proti vladnemu kaudidatu ministru Réinusafu. Težko da boTbiers dolgo brzdati mogel rudečkarje.
Na Spanjskem je popoten razdor. Kose je narodni zbor ob praznikih razšel, se je v Ma-dritu sestavil staleu odbor ali komisijon, v kterem je bil tudi Ser au o, minister za prejšuo vlado. Komisijon ui bil republikanskim postopačem celi') po volji iu s pomočjo „prostovolcev" sedanje vlade so ga hoteli razgnati. Drugo vojaštvo je pa s komisijonom držalo. Tako so nekoliko razsajali, dokler niso „prostovolci" zmagali. Vlada je potem komisijon razguala iu Serano je s tovariši zbežal. — Vlada pa nima ne denarja, ne veljave, in tako se pulijo stranke po svej nesrečni deželi.
Razne stvari.
(„Banka Slovenija.") G g. delničarje opominjamo, ne prezreti dva razglasa, ki se najdeta ob koncu in na zadnji strani denešnjega lista. Po ministerijalnem odloku so morali gg. Pesarič, Stuhee, dr. Kočevar, Herman in dr. Valenta kot c. kr. državni uradniki iz opravilnega svèta bauke takoj izstopiti. Ker je tako opravilni svèt komaj še sklepaveu iu menjka tudi dveh revizorjev in namestnikov, se skliče 29. maja občni zbor delničarjev, kterim pripada važua pravica, prave mozé voliti v opravilni svet. Pogodbe nazuauja razglas, iu tukaj za deues le omenimo, da naj gospodje, ki so delalni bili pri nabiranju delničarjev, že zdaj skrhč za to, da se jim izročč delnice, ki se položijo pri banki, da vsak delničar o pravem času certifikat za volitev v roke dobi. Več o tem prihodnjič.
(Goveja kuga) je po Kranjskem kakor po Koroškem zgiuula, po Hrvaškem pa precej hudo razsaja. Gospodarji ob sloveusko-hrvaški meji, pazite, da ne kupite ne dlake iz Hrvaškega, pa tudi zdrave živine ne pustite od douia.
(Mraz v tvorek) jutru ui okoli Maribora nič škodoval, od daljili krajev pa dohajajo žalostni glasovi o škodi, ktero je na sadju iu v vinogradih napravil. Sucg je zadnje dui prêt, tjedna le po nekterih krajih na Stajarskem po ravninah bil ; Kranjsko bilo je skoro vse pod snegom.
(Iz Čmegore pri Ptuju) se nam piše, da so se priklatili 20. apr. v krčmo štaucarski iu drugi fantalini pod vodstvom dveh, že več let v ječah
¡ odsedlih hudobnežev, ki so začeli piti in pijačo poštenim jemati in potem razsajati. Krčmar hoče razbrzdauosti braniti, edeu vojvod pa nameri vanj pištolo, ki se pa k sreči ne sproži. Zdivjana drhal začne z uoži in drugim orodjem krčmarja napadati, ta pa s ženo, hudo raujen, vendar zbeži.
' Po tem junaškem činu razdrobijo vse, kar v hiši najdejo iu prazno hišo zaklenejo. Med gosti sta bila tudi dva srenjska svetovalca in 1 odbornikov, ki so pa od strani gledali, kar roparska drhal počeuja. „Tako dalječ smo do 1. 1873 s srenj-sko policijo in avtonomijo" — pravi dopisnik.
(V Iiodnah poleg Slatine) je veliki ponedeljek na večer znana žgaujopivka sopet se žganjice ua-pila in zuuaj hiše, kamor so pijanko zavlekli, umrla v najboljših letih in pri trdnem zdravji.
(Težka pokora za kletev.) Kmet N. v Les-kovcu imel je navado v jezi se grozovito rotiti in kleti: „da bi te strela udarila!" Belo nedeljo je začelo po Halozah grometi kakor po leti, iu strela udari v poslopje omenjenega kmeta ter ubije tri konje. Svarilo za vse pieklinjevalce!
(Visoka starost.) V Dobriški vasi Žalske fare umrla je 20. apr. udovica Resni kova v 103.1. svojega življenja. Vse svoje žive dni je le enkrat bolaua ležala, pogled je pa imela še kratko pred smrtjo tako dober, da je zamogla šivanko vdevati.
(Marib. okr. zastop) je imel 29. aprl. volitev iz skupine velikih posestnikov. Volilo se jih je 10, vsi iz Seidl-Carueri-jeve pritikliue. — G. Perko, ki je tudi volilec, odkriva pa v „Mbg. Ztg." na slednjo lepo reč: Prvosednikov namestnik, pl. Ga-steiger, je le povabil v razgovor, in to le one srenjčane, ki so njemu po godu, nektere marib. volilce je pa celó povabiti opustil. Ljudem, ki so prišli k „razgovoru", so postrežuiki volilne listke v roke tiščali, iu veliki posestniki so debelo gledali, ko so naenkrat — namesto na posvetu, — na volišču bili! —
(Duhovske spremembe v lavant. Škofiji.) C', g. Jož._ Simonič je imenovan za dekana pri sv. Jurju na Sčavnici. — Ž u p n i k a sta postala: Čč. gg. Jož. Verbnjak v Središču in Janez Zorko v Sko-marjem. — Za p r o v i z o r j a sta postavljena čč. gg. Juri Urbas v spodnji Kungerti in Jauez N. Kuuej na Ljubuem. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jože Horvat v Žetale; Jož. Roštahar v Hajdin; Franc Jau v Kostrivnico; Jau. Ramor v Tinje; Avg. Kukovič v Kozje; Tom. Sive na Bi-zelsko; Jak. 1'ečuik na Do!; Ant. Gorečan v Slivnico pri Celju; Ant. Pajmon v Zibjko in Anton Ostrožnik za II. v Reichenberg. — Župnija spod-uje sv. Kungerte je do 0. junija t. 1. razpisana.
Milostljivi gosp. kuezoškof lavautinski bodo meseca junija zakrament sv. firme v Ptujski dekaniji delili, iu sicer: 14. pri sv. Mariji v Vur-bergu; 15. pri sv. Urbanu; 16. pri sv. Andrašu; 17. pri sv. Lovrencu; 18. pri sv. Marjeti; 19. pri sv. Marku; 20. v Hajdinu; 21. v Slovenski fari, 22. pa v mestni fari v Ptuju.
Celó posebna listnica vredništva.
Zastran g. Ilermanovih predlogov v št. 15. „Gospodarja" se nam je le „iz Ptuja" obširen dopis poslal, kteri se spušča v razgovor o vseli točkab; dopisa pa iz več razlogov, posebno še zato vsega razglasiti ne moremo, ker je neprimerno obširen. Drugi dopisi govorč le bolj mimo gredé o posamesnili točkah, vsi se pa strinjajo v tem, da naj list v Maribor u ostane.
G. dopisnik iz Ptuja odobrava vse predloge Ilermanove razen onega, da bi „Gospodar" le trikrat na mesec izhajal. Dopisnik pobija to najbolj s tem, da je ljudstvo že navajeno, vsak tje-den list dobivati in ga ob nedeljah čitati. — Vred-ništvo pa pristavlja temu še to, da že s tjednikom komaj shajamo, ker se najvažnejši dogodki dan-denes nagloma vrše, in ker se vsled tega dopisi iz vseh krajev naše ožje domovine — recimo: hvala Bogu — tako muožč, da ni mogoče vseh le od enega tjedna v liát spraviti. Tako smo na pr. ta tjeden primorani bili ti dopisov! odložiti za prihodnji list, pri kterem utegne enaka zadrega navstati. Toraj prosimo gg. dopisnike potrpljenja, ker vseh porabiti ni bilo mogoče. Kaj bi pa še le bilo pri listu, ki samo trikrat na mescc izhaja! Kdo bo dopisoval, če vidi, da dopis o pravem času na vrsto priti ne more!
G. dopisnik „iz Ptuja" posebno poudarja točko, da bi posveten človek urednik bil. Temu nasproti moramo g. dopisnika s popolnim prepričanjem reči, da naj Slovenci Boga zahvalijo, če se najde duhovnik, kteri se — v sedanjih žalostnih razmerah — žrtovati hoče, da politišk list ureduje. Slovenska uredništva bi g. dopisniku iz
skušnje lehko dokazala, kaj da pomeni, ako duhovniki duševno in gmotno pomoč kteremu listu naklonijo ali pa — odtegnejo.
V rokah imamo iz ptujskega okraja do pis od enega najmarljivših in najveljavniših narodnjakov, ki vse drugače sodi nego Vi, g. dopisnik iz Ptuja. On piše: „Kmet, kteri „Gospodarja" enkrat čita, ga gotovo ceni in ga ima rad; brez velike sile ga več opustil ne bo, če je enkrat naročen". — Sicer pa gospodine, dovolite man opaziti, da ljudi, ktere Vi v mislili imate, ne moti duhovni stan urednika, nego le načela so napotek, o kterih se pa paktirati ne da. — V tem oziru nam piše veljaven narodnjak iz Radgone: „Redaktor svetnega stanu (če bi ga tudi za malo nagrado bilo dobiti, kar pa ni —Vredu.), ne daje dandenes zadostnega poroštva, da bi se list zmerno na vsako stran obnašal, in večkratne blamaže ognil. Tudi nadzorništvo (kuratorij) bi ne odvrnulo vseh nevarnosti".
Družba „dobrodušnih" kmetov, ktero omenjate v svojem dopisu, gotovo „Gospodarja" še od zunaj nc pozua, sicer bi ne mogla tako krivično in neumno soditi. Za ljudi, kterih sedanje stanje poglavarja kat. cerkve „tak zlo ne srbi", seveda „Gospodar" ni, bo pa tudi, če Božja volja, brez njih prav lahko shajal.
Ouim Središčanom, ktorini dopis v „Gospodarju" — „iz ljutomerske okolice" več noči spati ni dal, naznanjamo, da onega dopisa nismo prejeli od č. g. M. SI., kaplana v Središču. — Sicer bi pa boljše bilo kesati in poboljšati se, kakor pa stikati po dopisniku in — celo v graški „Tagesp." jezo si tolažiti.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptiyu		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.	fl.	A
Pšenico vagan ....	6	70	(!	30	6	00	—	_
Rži .....	3	!H)	3	80	4	40	_	_
Ječmena „ ....	3	50	3	30	4	_	_	_
Ovsa .....	2	10	•j	20	2	tiO	_	
Turšice (koruze) vagau .	4	20	3	80	4		3	05
Ajdo „ . Prosa „	3	50	3	20	4	_	3	70
	3	00	:)	35	3	50	_	_
Krompirja „	1	50	1	30	2		1	40
•Sena.....cent .	1	50	2	_	1	60	_	_
Slame (v šopkih) „	1	50	1	80	—	90	-	_
„ za steljo	—	90	1	30	_	GO	_	__
Govedine funt ....	—	28	_	30		30	_	24
Telotine „ ....	—	30	—	30	_	28	_	24
Svinjotine „ ....	_	31	—	30	_	46	_	28
Slanine „ ....	—	35	—	35	—	40	—	36
IjOteriJiie številke:
V Trstu 26. aprila 1873: 30 8 61 19 14.
Prihodnjo srečkanje: 10. maja.
Naznanilo.
S tem naznanjam, da od 1. aprila 1873 po-čenši v fotogratični dclalnici sopet sam delam, in da si bodem prizadeval, p. u. občinstvu v vsakem oziru zadovoljevati.
Ah to ti Xorah. 2—3	fotograf.
Stanuje v lastnej hiši Schillerstrasse Nr. 147.
P. d. delničarjem Me Slovenije.
Po sklepu opravilnega sveta dnč 30. mar-cija t. 1. se opozorujejo oni gospodje, kateri so delnice banke „Slovenije" podpisali, a za 40°/o vplačila le deleže odrajtali, da dopolnijo svoja plačila in vplačajo popolnem 40% do konca junija t. 1. v blagajnico banke „Slovenije", sicer zapadejo že vplačani deleži po §. 7 društvenih pravil banki na korist, dotični medčasni listi pak so neveljavni.
V Ljubljani dnč 1. aprila 1873.
Opravilni svet prve občne zavarovalne banke „Slovenije".
Občni zbor delničarjev prve otčne zavarovalne tanke „SL0VE1TIJE
bode dne 20. majnika 1873 popoldne ob 3. uri
v čitalničnej dvorani v Ljubljani.
Program:
1.	Poročilo o stanji društvenem.
2.	Dopolnilna volitev opravilnega sveta v smislu pravil.
3.	Dopolnilna volitev pregledovalnega odbora.	Jp®
4.	Predlog opravilnega sveta, da se naslednja pravila preuaredé:
Končni stavek v §. 3 naj se glasi: „Lastniki medčasnib listov morajo pozneje plačevati v tej meri in v teh obrokih, katere določi občni zbor delničarjev".	rSN^
§. 29. naj se glasi: „Meseca majnika 1874. leta voli se novi opravilni svet. ^ Ír^áíj Vsak člen druge in naslednjih opravilnih dob se voli na štiri leta, in vsako leto iz- hc^o ej® stopijo trije členi po vrsti dobe svojega poslovanja, -r- Kadar pride vrsta za iz- rjfiLa ^m stopiti, se'določi to po žrebanju. Poslovanje predsednika in podpredsednika traja štiri Z^/gL1 leta. Za izstop določeni smejo se zopet voliti. V slučaji nenadnega prejšnjega izpraz- jjjV;:. njenja nastopi dopolnovalua volitev v naslednjem občnem zboru in sicer za toliko časa, kolikor bi še opravljati imel Člen, ki je izstopil".
§. 35. naj se glasi: „Da ima sklep pravno veljavo, treba rcduega povabila vseh fsjj» členov opravilnega svčta, pričujoči pa morajo biti predsednik ali podpredsednik in pet T- opravilnih svétnikov, med katerimi sta vsaj dva ravnatelja".	j-jti^
V §. 55. naj se glasé zadnje besede prvega odstavka: „Podpisuje volilni rav- iS^ natclj in eden izmed štirih ravnateljev, in če je vodilni ravnatelj zadržan, dva izmed ravnateljev.	-______________¡W^
9 Mil S- 24. ima vsaki delničar, kateri svaj 6 dni pred občnim zborovanjem pri	¿J a
l^cpj ravnateljski glavni blagajnici svoje delnice proti na ime pisanemu potrjenju položi, sedež	ig^o p^) in glasuje v občnem zboru.
s^pj	Vsaka akcija ima eden glas, više od 40 glasov nema nobeden akcijonar niti v
njg) svojem imenu, uiti kot pooblaščenec.	SpM:
Pravico glasovati v občnem zboru ima akcijonar osobno, ali pa kot pooblašče-	; ^¿fe nec druzega akcijonarja z glasovalno pravico. Ženske glasujejo po pooblaščencih, varo-
vanci in juridičue osobe po svojih postavnih, oziroma pravilskih zastopnikih, Če ti tudi	3
'HŽi n'j80 »kcijonarji.	©N?
" ¿E Oni delničarji, ki se hotč udeležiti občnega zbora in se posluževati svoje volilne	¿ti
"g^Čpj pravice, se vabijo, da svoje delnice najkasneje do 23. majnika 1873 pri glavni blagaj-	ffi^j T niči banke „Slovenije" v Ljubljani proti potrjilu vložč in sprejmč legitimatični list.
^Jjl	V Ljubljani dnč 27. aprila 1873.
JE Opravilni svet	Jt
*	f nV/f?
.. T	prve občne zavarovalne banke „Slovenije".