Posamezna šfamlka slane 30 yinarfei?.
Štev. 27.	Radgona, dne 11. oktobra 1919.
Leto I.
Glasilo obmejnih Slovencev,
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, burska uSIca štev. 184, — Telefonska štev. 31. ===== Rokopisi se ne vračajo. =======
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
Snseraii: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 «¿m visok in 54 mm širok) 60 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Pred sedmimi leti, dne 8. oktobra 1912, je iznenadila evropsko javnost neverjetna novica: mala Črna gora si je drznila napovedati vojno mogočni Turčiji! Palček orlu! Skoraj vsa oficijelna Evropa je z eno samo besedo rešila zapleteni balkanski problem in zapečatila usodo vojske: Otročarija!
Ampak začela se je divna epopeja naše zgodovine: Črnogorci, Srbi, Bolgari, pozneje tudi Grki, so nastopili kakor en mož; osvobodili so Vardar in zgodovinsko Kosovo polje, potrkali na vrata Bizanca in se z albanskih bregov ?agledali na sinje jadransko morje. Zaman so vihteli državniki Evrope svoj plesnivi bič »status quo ante* ; balkanska federacija je že oktobra 1. 1912. zamajala stebre dveh velikih cesarstev in odločila usodo bodoče svetovne vojne. Nemčija je najbolj vedela ceniti vrednost trenutka, ko je črnogorske pečine poškropila prva srbska kri in je takoj opazila v balkanski vojski vojno proti sebi. Njena balkanska politika pa ni bila nikdar tako zahrbtna in nesramna, kakor ravno v času balkanske vojne. Nemški častniki so vodili poražene turške bataljone, streljalo se je z nemškimi topovi in pod raznimi pretvezami je »prodala« Nemčija Turčiji nekaj vojnih ladij. Ni zaman šumel v sultanovem vrtu pri Bosporu krasen vodoskok z zlato vklesanimi imeni: Bratstvo Viljema II. in Abdul-Hamida. Slednjič je moralo postati sorodstvo Hohenzollercev in Koburžanov zadnje sredstvo, da se onemogoči z krvjo osvobodilne vojske posvečena federacija balkanskih narodov. Avstro-Ogrska je s svojo zaščito Albancev pokazala popolno nerazumevanje svojega položaja in si je s svojo nemško balkansko politiko izpodkopavala temelje na Balkanu. Kljub temu je nemško-avstrijska politika intrig in izigravanja pokazala svoj uspeh v srbsko-bolgarski vojni in v popolnem razpadu mlade balkanske zveze. Šele tekom svetovne vojske se je izpametovala Grčija, dočim je Bolgarijo iztreznila katastrofa na macedonskem bojišču. Zveza balkanskih narodov, delo veščih diplomatov Pasica in Venizelosa, je našlo svoj najmočnejši »raisson d’etre« ravno na razvalinah Avstro-Ogrske ter v polomu Nemčije in Bolgarije. Tako vidimo, kako kratkotrajen je vendarle učinek diplomatskih intrig in da je obnovitev balkanske zveze v očigled nezanesljivemu položaju v Evropi in ponesrečeni organizaciji Zveze narodov le še vprašanje bližnje bodočnosti in konsolidacije notranjih razmer v balkanskih državah.
8. oktobra 1912 se je pričel sedemletni, skoraj nepretrgani boj za svobodo in ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Srbiji je bilo dano, da edina vztraja v tem boju in sprejme krono mučeništva. Jugoslaviji pa bo dano, da ustvari enkrat na Balkanu močno federacijo kot zid proti prodiranju evropskega imperijalizma na vzhod. #
3borovanje prekmurskega sosveta.
Dne 2. oktobra se je vršilo v Murski Soboti drugo zborovanje prekmurskega ljudskega sosveta, ki sestoji iz zastopnikov vseh prekmurskih občin. Opaziti je bilo, da je bila udeležba znatno večja kot pri prvem zborovanju; prisostovali so celo
posamezni funkcijonarji izrazito madžarskega mišljenja. Zborovanje se je vršilo v hoteluDobrai, kjer so še pred tremi mesci zborovali komunisti. Kot zastopnik deželne vlade za Slovenijo je došel poverjenik za sc-cijalno skrbstvo, Prepeluh. Ob 10. uri je civilni komisar dr. Lajnšič otvoril zborovanje ter poročal o organizaciji javne uprave v Prekmurju. Imenovanih je bilo okrog 170 gerentov s sosveti ter se je izvolil takoj odsek za. verifikacijo teh imenovanj. Na vprašanje glede »notariušov«, t. j. občinskih uradnikov so se prisotni odločno izrekli, da se imajo odpraviti. O šolstvu je referirai nadučitelj Cvetko, ki je prehodil celo Prekmurje in zbral potrebno statistiko o šolskih razmerah. Poleg državnih šol obstojajo tudi konfesijonelne. Poskpja so ponekod v dobrem stanju, tuintam pa sploh nesposobna za pouk. Od učiteljstva bi se dalo vporabiti na podrejenih mestih k večjemu 10%, dočim se vse ostalo mora popolniti z osobjem onstran Mure. Z podukom naj bi se pričelo 1. novembra. O vprašanju narečja se je razvila daljša debata, v kateri, je posebno živahno nastopal protestantski pastor Adam Luther. Zlasti je zahteval, da se morajo v protestantskih konfesijonelnih šolah nastaviti slovenski učitelji evangeljske vere (ker pa teh ni, mora ostati stanje neizpremenjeno). Konstituiral se je okrajni šolski svet, sestoječ iz civil. komisarja, nadzornika dr. Pavla in 15 članov. Razvila se je tudi debata o civilnem zakonu, ki je bil dosedaj v navadi na Ogrskem. Protestanti in katoliki so soglasno zahtevali, da se odpravi v Prekmurju. O gospodarskih in prometnih vprašanjih je omeniti razpravo o železnicah in mostovih, ki pa ni prinesla nič pozitivnega. Gotovo je le, da se Prekmurje mora zvezati z ostalim državnim ozemljem, vendar nestalni tok Mure in vprašanje financijelnih sredstev tvori vsled izgube Radgone važen problem. Na predlog Viktorja Kukovec (Ljutomer) se izvoli odbor za železnico, ki bo vprašanje natančno proučil in podal v kratkem času konkretne predloge. Končno je govoril tudi poverjenik Prepeluh, ki je naglašal potrebo, da javna uprava dobro funkcijonira, nakar bodo zboljšane tudi prehranjevalne, gospodarske in prometne razmere v Prekmurju ter olajšana tudi socijalna oskrba. Civilni komisar je na to zaključil zborovanje.
Lokalne železnice.
V zadnjem času se vodijo v naši javnosti živahne razprave o lokalnih železniških zvezah. Z vseh strani prihajajo predlogi, želje in zahteve, ki kažejo, kako dobro se naše ljudstvo zaveda, da je dandanes gospodarski razvoj brez ugodnih prometnih vezi nemogoč, ki pa tudi večkrat diše po lokalnem patrijotizmu in so že v naprej nesprejemljivi, ker železnica vendar ne more teči mimo vsake naše vasi. Vsekakor je nastal zlasti na novih državnih mejah povsem nov položaj, ki brezobzirno razveljavlja stare navade in stoletne vezi, obrača tok gospodarskih -sil v nove smeri, podira prejšnja središča in išče novih torišč za koncentracijo prometnih, gospodarskih in političnih sil. Nikdo ne more in ne ne mara utajiti, da je večina predlaganih želez-
niških zvez v resnici potrebna, vendar so današnje razmere take, da moremo vpoštevati le najpotrebnejše, uvažujoč pri tem dejanske koristi celote, t. j. države. Zato se nahaja vprašanje lokalnih železnic v stadiju, ki nikakor ne more zadovoljiti onih, ki se pri današnji kolosali disjunkciji svetovnih gospodarskih sil postavljajo na ozkogledo stališče lokalnih interesov.
Skoraj gotovo je, da se tekom več desetletij ne bo gradila nobena normalnotirna lokalna železnica, kot je na pr. predlagana zveza Radgona—Maribor ali Radgona—Ptuj i. dr. Pri današnjih cenah materijala, delavskih mezdah stane vsak kilometer nove železn.ške proge najmanje 15—20 krat več nego je stal še leta 1915., dočim dohodki niti izdaleč ne obrestujejo vloženega kapitala in bi bila taka železnica obsojena k večni pasivi. Osebni in blagovni tarifi, ki bi spravili to pasivo vsaj na nižjo, mirnejšo mero, bi morali biti še vedno tako visoki, da bi cene uvažanega in izvažanega blaga nikakor ne mogle prenesti konkurenčnega boja. Železnica, namenjena samo lokalnemu prometu in zgrajena v današnjih razmerah, bi delala ravno nasprotno kot je naloga železnice: še bolj bi otežkočila gospodarski razvoj svojega ozemlja. Neupravičeno bi bilo zahtevati od države, da da jamščino za visok kapital, ki bi bil naravnost izgubljen v neizprosnem položaju danih razmer. Tudi upanje, da te železnice postavijo inozemske družbe, je zaenkrat uničeno vsled silnega prepada med zapadnoevropsko in amerikansko ter našo valuto. Taka podjetja zainteresirajo tujce le takrat, če so širjega pomena. Na drugem mestu poročamo o angleškem kapitalu za zgradbo železniških zvez iz Dalmacije v Bosno. Te proge so bile v bivši Avstriji lokalnega značaja, danes pa, ko bo promet agrarno močne in na rudninah bogate Jugoslavije vsled izgube severnojadranskih luk gravitiral v dalmatinska pristanišča, imajo baš te proge veliko bodočnost in se bodo velikanski stroški še vedno rentirali zadovoljivo.
Tudi čez mursko okrožje bi se lahko potegnila železniška zveza, ki bi ne imela lokalnega značaja, marveč bi izpopolnjevala obstoječe glavno železniško omrežje. Čehoslovaki se ne bodo nikdar odpovedali koridorju z Jugoslavijo, čeprav ne bo tak, kot smo ga zamišljali. Zategadelj se pa morajo uravnati železniške vezi v najkrajšo smer, ki je mogoča. Želez-nica K o r m e n d—M urska Sobota se mora zvezati z jugoslovanskim železniškim omrežjem v ravni smeri preko Ljutomera— Čakovca—Varaždina v Zagreb in odtod dalje na Balkan in k Adriji. Ta pot je mnogo bližja nego ona preko Velike Kaniže. V tehničnem oziru ni težkoč, gospodarsko ima ta proga na obeh straneh širok pas rodovitnih pokrajin. Vezi z Čehoslovaško morajo teči zopet skozi staro Panonijo kot so tekle v davnini, ko še ni bilo med severnimi in južnimi Slovani nemško-madžarskega klina. Na dalekovidnosti naših faktorjev je ležeče, kedaj bo prišlo do ustvaritve teh vezi. Vsekakor je pridobitev Prekmurja dala tudi v tem oziru novo orijentacijo.
Govorite povsod slovensko.
Preskrba murskega okrona z elektriko.
Menimo, da ni treba posebej dokazovati, kako velikanskega pomena je danes elektrika zlasti kot gonilna in svetilna sila. Ne samo v industriji in po mestih, ampak tudi na deželi, v kmečkih gospodarstvih. Brez obzira na to, da je blizu čas, ko bo vsak kmet moral delati s stroji, opozarjamo danes le na električno razsvetljavo v kmečki hiši, ki bo v doglednem času izpodrinila petrolej, kakor je petrolej v prvi polovici preteklega stoletja izpodrinil domače sveče — voščenice in druga primitivna sredstva.
V Falu blizu Maribora imamo velikanske električne naprave, kakršnih nima skoraj cela srednja Evropa. Vodna energija Drave je izrabljena v takem obsegu, da seje pred razpadom Avstrije računalo, da oskrbi falska elektrarna nele celo Spodnje Štajersko ter del podravske Hrvatske z zadostno količino elektrike, marveč tudi mesto Gradec in njegovo industrijsko območje. Sedaj je ta vodna sila na razpolago jugoslovanskemu delu Štajerske ter velikemu delu Hrvatske, ki se za njo tudi poteguje.
Mursko okrožje (Mursko polje, velik del Slov. goric, Prekmurje in Gornje Medžimurje) leži teritorijalno ob strani velikega električnega tokovoda, ki bo šel na Hrvaško. Nevarnost je, da bo vsa razpoložljiva električna energija falskih naprav kmalu razdeljena in da pri tem naše mursko okrožje sploh ne bo prišlo v poštev. Govori se sicer, da bo v Ptuju zgrajena pomožna elektrarna, vendar je to vprašanje bodočnosti, pomisliti pa je treba še sledeče: Falske naprave so izvršene z predvojnim materijalom in v velikem obsegu, zato je tudi električna energija mnogo cenejša. Izvedeli smo, da bo znašala cena enega kiknvata falskega električnega toka okrog 20 vinarjev, cena, ki pomeni z ozirom na drag petrolej in sveče ter na prednosti električne razsvetljave in gonilne možnosti velikansko pridobitev za našega kmeta.
In to bogatstvo naj gre mimo nas?
Poživljamo vse občine, okrajne zastope in druge korporacije, da takoj sklepajo o izpeljavi električne sile v svojem območju in se zavežejo, da bodo postavile sohe in druge priprave za elektriko v lastni režiji (občin, okrajev), zato zahtevajo udeležbo pri razdelitvi električne energije fal skih elektrarn. Če se izjavijo za to vse občine okrajev Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava ter upravne občine Štrigova, Sv. Martin in Mursko Središče v Medžimuriu, se lahko izpelje stranski električni kabelj tudi v naše mursko okrožje.
Upamo, da nam bo vlada rade volje slana roko, posebno še z ozirom na Prekmurje, Mi moramo Prekmurje, to žitnico Slovenije, pridobivati za sebe in čim tesnejše navezati na naš gospodarski in narodni organizem. Preskrba tega ozemlja z elektriko bo čin naše aneksije, ker bodo tedaj Prekmurci zvezani z nami in mi z njimi: oni bodo črpali naše inmi bomo črpali njihoye moči!
Občine opozarjamo, da je že zadnji čas in da lahko odlašanje te zadeve povzroči, da pridemo sploh prepozno in z tem bo ostal ves naš gospodarski razvoj daleč zadaj za drugimi pokrajinami.
Politični pregled.
Jugoslavija. Ko smo pisali zadnji »Pol. pregled», je stala ministrska kriza pred rešitvijo. Toda trmoglavost strankarskih skupin je razbila tudi ta poskus sporazuma in Stojan Protič je moral vrniti poverjeno mu misijo. Nato je regent poveril sestavo ministrske liste Marku Trifkoviču, ki je prej pripadal radikalni stranki, a je v novejšem času izstopil in ostal izven strankarske grupacije. Trifkovič je takoj sestavil novo vlado, pri kateri bi sodelovalo 7 radikalcev, dva člana Jugoslov. kluba (dr. Korošec in dr. Jankovič), trije hrvaški starčevičanci (Narodni klub) In posamezni zastopniki manjših skupin. Demokrati, socijalisti in Črnogorci bi ne bili zastopani. To listo pa je regent sprejel le pogojno in je zahteval, naj se mu predloži zapisnik Trifkovičeve

pogodbe s starčevičanci. Dne 6. oktobra pa je Trifkovič vrnil svoj mandat. Sestava nove vlade se je poverila zopet dr. Pavloviču, ki je nastopal že v začetku te krize. V vseh razsodnih krogih, zlasti v širokih slojih ljudstva, vlada veliko ogorčenje nad komedijo takozvanih »državnih poslancev« v Beogradu, katerim so stranke in osebne ambicije več nego korist ljudsta in države. Z vseh strani prihajajo klici: Razpišite takoj volitve!
Reka. D’Annunzio vlada neomejeno na Reki. Baje misli zasesti s svojim vojaštvom tudi ostale primorske pokrajine, in če bi Nitti še nadalje udrihal z pesnico in Tittoni govoril o mirni rešitvi reškega vprašania, je pripravljen nastopiti tudi proti državi in kralju ter proglasiti beneško republiko. Vesti o nastopu Jugoslovanov proti d’Annunzio niso resnične, čeprav nam je razjarjeni pesnik napovedal vojno, na drugi pa še izjavil za sporazum »s vsemi narodi Hrvatske«. D’Annunzio je človek velike domišljavosti, ali tudi velike energije. Zato impomra' svetu mnogo bolj nego jugoslovanski strankarji v Beogradu.
Italija. Vlada je razpustila parlament in rezpisala nove volitve. Med ljudstvom se opaža živahno gibanje. Plamenica, ki jo je vrgel med italijansko javnost drzni poet d'Annunzio, gor; boijinbolj. Vojaštvo se izjavlja za d’ Annunzia, delavstvo nastopa vedno ostreje proti sedanji kapitahstični ' vladi, kurz lire pada, lakota je pred durmi.
Amerika. Predsednik Wilson je težko zbolel in se je bati, da ne i»o okreval. Baje je njegova bolezen posledica nekega atentata. Z ozirom na osebni vpliv, ki ga je imel ta edini reprezentant pravičnosti v sodobni politiki, bi bila njegova smrt težek udarec za tiste narode, ki se niso mogli nasititi v imperialističnem Parizu in ki še vedno iščejo koščka pravice.
tedenske novice.
Iz uredništva. Prejeli smo tri dopise, naslovljene na naše uredništvo v Mariboru. Naznanjamo, da se »Murska Straža« nahaja še vedno v Radgoni in ostane tukaj do morebitne izpraznitve mesta. Preselitev naznanimo pravočasno. — Članek francoskega zgodovinarja Seignobosa »Gospodarski razvoj Evrope« bomo nadaljevali, kakor hitro nam bo omogočeno, da izhajamo zopet na 6 straneh.
Sv. Ana na Krembergu. Dne 29. sep
tembra se je poročil tukaj Konrad Neudauer iz Žic z Genovefo Rokavec in Gornje Ročice. Na njuni gostiji je nabral vlč. g. kaplan Rop za dijaško kuhinjo v Mariboru 1 76 K. — Novo-poročencema, ki izhajata oba iz dobrih, starih, narodnozavednih hiš na našem severnem braniku, želimo obilo sreče.
Za potovanje iz Špilja v Ljutomer se
zahteva, kakor smo že poročali, vizum dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Ne vemo, kdo je zopet prišel na to imenitno misel. To naj bodo ugodnosti prostega tranzita čez nemško ozemlje: če hočeš priti iz Maribora v Ljutomer, se moraš prej peljati v Ljubljano k divizijski oblasti, kjer te itak ne poznajo in ti morajo potrditi od politične oblasti izstavljeno izkaznico ! Koliko stroškov, sitnosti in zamude časa zaradi enega samega podpisa, ki je popolnoma brezpomemben, ker politična oblast vendar le bolje ve, komu izstavi potno izkaznico, kot vojaška oblast v Ljubljani. Dokler nima naše mursko okrožje druge železniške zveze nego preko Radgone in Spilja, smo pač upravičeni zahtevati, da ne delajo naše oblasti jugoslovanskim državljanom toka nepotrebnih sitnosti!
Radgona. Naši meščani že prihajajo k spoznanju, da jim bo v nemški republiki trda predla zaradi živil, ki jih ima poljedelsko bogata Jugoslavija skoraj v izobilju. Sedaj se tolažijo z tem, da bodo lahko pozneje kljub carini spravljali živila čez Muro. Opozarjamo jih, naj si za ta živila ne delajo prevelikega apetita. Naša država bo dajala Avstriji živila le potom kompezacijskih pogodb :n bodo morali Radgončani ponižno čakati, ako odpadejo kake drobtine iz Dunaja in Gradca. Le skrajno naivni ljudje v Radgoni (a teh je večina) še se tolažijo z tem, da bodo lahko hodili k Zangiu, ki bo v inozemstvu, po pol kilograma govedine kakor hodijo
sedaj. Kdaj je kdo slišal, da bi Tirolci hodili nemoteno z nahrbtniki na Švicarsko po sir ?! Naše meje bodo strogo zaprte, o tem naj bodo že sedaj prepričani.
Smrtna obsodba v Mariboru. Dne 30.
septembra sta bila izza dva dni trajajoče porotne razprave obsojena na smrt na vešalih brata Peter in Pavel Doke! iz Gornje Radgone, ker sta roparsko umorila kmečkega sina Jakoba Fekonja iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Fekonja je dae 2.9. novembra preteklega leta prišel v Radgono po zdravila. Na potu domov ga je pri Kuratovem mostu v Gornji Radgoni napadlo pet neznancev, izmed katerih sta ga dva zabodla z bajoneti, podrla na tla ter pote n še mrtvemu prizadejala enajst ran. Ko so mu odvzeli denar in uro, so ga zavlekli na sosednji vrt, kjer so potem njegovo truplo našli popolnoma slučajno. Ljudski glas je takoj osumi! franceta Kocbeka, Franceta Fridava in jakoba Kavčiča kot storilce. Kocbek je s početka tajil; ko so pa našli pri njem uro umorjenega, je vse priznal in izpovedal, da sta "bila glavna krivca, ki sta tudi umorila Fekonja, brata Peter ¡n Pavel Dokel, Kocbek, Fridau in Kavčič so pa pri umoru stali le pripravljeni za vsak slučaj. Ti obtoženci so razen Pavla Dokla izpočetka vse priznali, pozneje pa zopet vse tajili. Porotniki so pritrdili vprašanju na roparski umor glede bratov Petra in Pavla Dokel, glede ostalih pa pritrdili le eventualno vprašanje na soudeležbo pri zločinu. Na to je predsednik senata dr. Hočevar razglasil obsodbe : Peter in Pavel Dokel na smrt na vešalih, Kocbek na štiri leta, Fridau in Kavčič na osem let težke ječe. Zagovornika dr. Lipoidin dr. Miiller sta vložila ničnostno pritožbo.
O usodi Radgone je izjavil poverjenik Prepeluh, da je mirovna konferenca izrazila željo, naj se Avstrija in Jugoslavija zmenita med seboj glede Radgone. — Govori se, da bi naša vlada bila pripravljena dati kompenzacije drugod. Vprašanje je le, kdo ima več vpliva pri avstrijski vladi: ali zdrav razum in politična razsodnost, ki zahteva dobre odnosaje z Jugoslavijo, ali pa šovinizem par radgonskih bogatašev, ki hočejo sovraštvo z nami? Kolikor poznamo razmere, menimo, da bo odločevalo drugo.
Vabilo na naročbo. Poštni ofkijal J. Vengust v Radgoni izda prihodnje dni v lastni založbi brošurico »Seznamek prekmurskih krajev z označbo pošte« (najbrž zemljevidom). Seznamek je namenjen v prvi vrsti uradom, pa tudi vsakomur, ki se zanima za Prekmurje. Brošurica bo stala okrog 2 K. Da se lahko določi naklada, se prosi, naj se naročila takoj vpošljejo na izdajateljev naslov.
Ljutomer. Tukaj se je poročila gdč. Filemona Cimermanova, mnogoletna članica in blagajničarka Slov. pevskega društva v Ljutomeru s štabnim narednikom g. Vinkom Pukšičem 46. pp. v Mariboru. Obilo blagoslova!
Dr. Lovro Pogačnik, vladni svetnik, državni poslanec in voditelj Orlov, je umrl v Ljubljani dne 5. oktobra.
Iz Kapele nam poročajo, da se je dne 28. septembra ustanevil orlovski odsek; pristopilo je 30 članov in izvolil se je odbor. Dne 1 2. oktobra ima odsek svoj sestanek v šoli, po tem pa vsak mesec prvo nedeljo.
Eno- in dvekronski bankovci izgube v
Čehoslovaški z 19. oktobrom vso veljavo.
»Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin« je ravnokar izšel v III. izdaji. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljublj. ravnateljstva, ali pri izdajatelju, višjemu poštnemu oficijalu K. Tiefengruber pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani stane 2 K. Priporočamo!
Petrolejski vrelec odkrit. V Lipiku v Slavoniji so odkrili velik petrolejski vrelec, ki bo dajal na leto okrog 4 milijone kubičnih metrov petroleja in kakih 8 milijonov dinarjev letnega Čistega dobička.
Vojnim invalidom, ki potujejo radi pregleda oziroma nadpregleda, radi regulacije invalidne podpore, v kopališča radi zdravljenja ortopedične zavode, bolnice ali k zdravnikom za popravo umetnih udov, dovoljujejo vse železnice kraljestva SHS brezplačno vožnjo, ako se izkažejo z legitimacijo osrednjega odbora vojnih invalidov v Beogradu. Za državnoželezniške proge zadostuje imenovana izkaznica, za južnoželezniške proge pa je še poleg tega posebej zaprositi listka za pro3to vožn jo pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Ruski boljševiki. so baje prosili za mir pod pogojem, da bi se njihovim voditeljem dovolila prosta pot v Jažno Ameriko.
Od.laji przMhnl* v Avstriji bo po načrta dr. Schmupetra dosegla največ 65 i^azen tega se bodo monopolni izdelki znatno podražili.
Brezmesni tedni na Nemškem Štajerskem.
Štajerska deželna vlada je izdala ukaz, da se po celi deželi uvedejo brezmesni tedni. Za Gradec in okolico je določen čas med 29. septembrom in 5, oktobrom, za celo ostalo deželo pa od 6. oktobra do vštevši
12.	oktobra. Medtem časom je strogo prepovedano klanje in izdajanje govojega mesa, tako na gostilne kakor na zasebnike. Tudi ena od »dobrot«, ki se cede v Nemški Avstriji!
Prekmurje.
Poverjenik za socijalno skrbstvo g.
Prepeluh se je mudil te dni v Prekmurju. Z občudovanjem seje izrazil o bogatstvu prekmurske zemlje. Obljubil je, da pošlje za preskrbo siromašnih otrok večjo množino blaga za obleko, ki se bo oddajalo po znižanih cenah.
Beltince. Te dni smo dobili uradno terjatev od glavarstva v D oljni Lendavi v zadevi snaženja dimnikov. Tirjajo nas za lansko in letošnje leto ter žugajo z eksekucijo. Odlok glavarstva temelji gotovo na slabi oziroma enostranski informaciji. Zadeva je namreč taka, da lani nihče ni pometal dimnikov, letos pa samo dvakrat. Sedaj pa tirja dveletno takso, za letos celo več kot 306% večjo. Občinski svet je pa mnenja, da teg^ nihče ni dolžan plačati, ker dimnikar ni storil svoje dolžnosti. Prosimo glavarstvo v D oljni Lendavi, da stvar uredi, da nas ne bo nihče tirjal plačila za delo, katerega ni opravil in si torej tudi ni zaslužil plačila. — Prizadeti.
Gospodarsko delo. Z več strani se izraža želja, da bi Gospodarska zadruga, tačas s centralo v Gornji Radgoni, ki ima že lepo uspevajočo podružnico v Soboti, odprla podružnice tudi drugod v Prekmurju, zlasti med Goričanci. Upamo, da se bo to zgodilo že v kratkem času in pričakujemo, da bodo novoimenovani občinski sosveti sami dajali incijativo ter pospeševali in podpirali važno gospodarsko delo, ki ga vrši Gospodarska zadruga ravno v Prekmurju, okuženem od Židov in madžaronskih izkoriščevalcev.
Mlini stoje. V Prekmurju imamo več | paromlinov, ki pa že delj časa stoje. Na eni strani primanjkuje oglja oziroma olja, na drugi strani pa ni gonilnih jermenov (boljševiške rekvizicije!) ali manjka kak posamezen kos tehničnega inventarja. Dolžnost vlade je, da ukrene potrebno, da bodo ti paromlini delovali prejkomogoče.
Slovensko gimnazijo in meščansko
Šolo V Soboti otvori vlada, kakor poročajo : »Novine«, že z 1. oktobrom t. 1.
Somboteljska škofija je ustanovila za- | časen vikanj at za Prekmurje, Vikarja sta dva huda madžarona, dekan v D. Lendavi, Florijan Štraus in dekan v M. Soboti Ivan Slepec.
Primorski begunci se nameravajo naseliti v Prekmurje. Najbolj priporočljiv kraj so velike latifundije kneza Esterhazija pri Doljni Lendavi, kjer je prebivalstvo že precej madžarizirano.
Tihotapstvo živine. Z več strani nam poročajo, da se zadnji čas vtihotaplja mnogo prekmurske živine v Avstrijo. Živino kupujejo razni prekupci in verižniki po znatno nižjih cenah in jo spravljajo po raznih irezastraženih potih in bližnjicah čez mejo v nemške kraje. Značilno je, da se prekuoci glede nizkih cen izgovarjajo, da jih veliko stane spravljanje čez mejo. (Op. ured. Vtihotapljanje živine v Avstrijo je strogo prepovedano in je na škodo tako posestniku kakor celi državi. Pošten prekmurski Slovenec ne bo podpiral madžaronskih prekupčevalcev, temveč bo take ljudi naznanil našim oblastem).
M. Sobota. Od domačinov je napravil prvi slovenski napis g. Josip Benko (restavracija) in ga zato priporočamo slovenskim potnikom. Pričakujemo, da se bodo kmalu tudi drugi obrtniki in trgovci sprijaznili z novim položajem in odstranili madžarske napise, ne da bi čakali, da jih oblast prisili k temu. Izvestnemu delu sobočkega meščanstva pa kličemo: Pokonci glave, Izrael! Pot iz Jugoslavije je prosta; tako blago izvažamo brez kompenzacij!
M. Sobota. Na železniški progi med Soboto in Šalovci se je otvoril reden promet. Službo so prevzeli slovenski železničarji.
Tobak pride. Gospodarska zadruga, kateri je poverjena glavna zaloga tobaka za Prekmurje, je dobila te dni velike množine tobaka in bo pričela tako; z oddajo na posamezne trafikante.
Gospodarstvo.
Prodaja in izvoz žrebet. Dfise odpomore težavnemu položaju naših konjerejcev, zlasti na Murskem polju in Prekmurju, ki imajo na prodaj večje število žrebet, se je dne 29. septembra oglasila pri deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo, depulacija konjerejske zadruge in politične okrajne oblasti v Ljutomeru, sesto-ječa iz gg. župana Zemljiča, živinozdravnika Škofa, veleposest. Voglerja in Petovarja. Deputacija je izposlovala, da vlada dovoli izvoz 500 žrebet v starosti od 5 do 18 mesecev brez razlike pasme in sicer na podlagi znane kompenzacijske pogodbe z Nemško Avstrijo. Izvoz uredi Centralna uprava za promet sa inostranstvom, podružnica v Ljubljani. Stem je ustreženo nujni zahtevi naših konjerejcev in bo izginilo nezadovoljstvo, katerega so povzročili zadnji sejmi žrebet.
Govedoreja. Na Murskem polju imamo pri goveji ivini vse mogoče pasme. Glavni vzrok je predvsem, da je ljutomerski okrajni zastop nakupoval pincgavske bike, dočim je živinorejsko nadzorništvo ustanavljalo bikorejske zadruge zamarijadvorci, medtem ko so veleposestva uvažala montafonce, mnogo govede simendolske pasme pa je prišlo iz Prekmurja, Medžimurja in Hrvaške. Tudi v govedoreji bi se morali odločiti za enotno pasmo. Vprašanje je, katera bi bila najprimernejša ? Mi živimo in gospodarimo na oglu trikota, obdani s sosedi, ki goje simendolce. Z njimi so prav zadovoljni, ker so izredno hitre rasti in to bi bilo dobro zlasti še za naš okraj, ki nima prilike za konzum mleka in je vsled tega produkcija mesa tem večje važnosti, posebno če bi zmanjšali število konjev, ki požrejo navadno najboljšo krmo. Tuberkuloza simendolcev, o kateri se je svoječasno toliko govorilo, se je gotovo že ustavila vsled križanja z domačimi plemeni. Prekmurci, ki prihajajo v Ljutomer po opeko, nam kažejo, kako krasni, veliki in močni so voli in krave simendolske pasme. Glede mlečnosti pripomnim, da sem nedavno govoril z oskrbnikom nekega veleposestva, ki je izjavil, da daje 20 krav povprečno 100 litrov mleka dnevno, ena torej povprečno 5 litrov, s čimer bi lahko bili precej zadovoljni. Proti simendolcem se je pred 16 leti mnogo protjstiralo na vzhodnem Štajerskem in deželni odbor je slednjič vendarle moral pripoznati simendolce kot dež. pasmo. Bikov za plemenitev ne bomo dobivali več od zgoraj, zato pa si lahko nabavimo simendolske bike v Prekmurju, Medžimurju, na Hrvaškem. To vprašanje je važnega gospodarskega pomena in bi želel, da se jih več zglasi k besedi, da se stavijo predlogi živinorejskemu odseku.
Distriktni načelnik Fr. Stajnko (Ljutomer).
Cene za žito. Pšenica, rž, ječmen, koruza, ajda:
1 K 60 v. do 2 K., oves 80 v. do 1 K, fižol 1 K 40 v. do 2 K, proso 1 K do 1 K 40 v. 1 kg.
Vinske cene. Vinotržci obljubljajo že sedaj 5 do 7 K za liter letošnjega pridelka.
Tuji kapital v Jugoslaviji. Češki »Narodny listy« opozarjajo češko javnost, da bi utegnila češka industrija priti prepozno na jugoslovanska tržišča. V Jugoslaviji si pridobiva tla francoski, angleški in amerikanski kapital. Angleži nameravajo zgraditi v Dubrovniku mole in se pogajajo za nakup železnice od Gruža do Zelenike ter bosansko- hercegovinske železnice do Sarajeva. V Boki Kotorski hočejo zgraditi morska kopališča. Ako Cehi ne bodo hiteli, pride v angleške roke veliki arsenal za ladje, katerega je v Boki Kotorski zapustila Avstrija. Že sedaj snujejo Angleži razne tovarne bodi si samostojno, bodisi z pomočjo jugoslovanskega kapitala. Amerikanska tovarna avtomobilov ima že v Jugoslaviji svoje zastopstvo, namerava pa osnovati še posebno tovarno, s čimer je prehitela Čehe, ki so tudi hoteli zgraditi v Jugoslaviji tovarno avtomobilov in pritegniti k sodelovanju jugoslovanski kapital. Čehom bo vobče težko konkurirati z angleškim in amerikanskim delom v Jugoslaviji. Zgradbo novih železnic, zlasti na Hrvaškem, imajo skoraj že zagotovljeno Amerikanci in komisija amerikanskih inženjerov že študira teren. Atnerikanske banke bodo dale jugoslovanski vladi kapital, a ves materijal preskrbe amerikanske tovarne.
Odredba glede letošnje oddaje zemlje v zakup.
Glavni poverjenik za agrarno reform.» v Sloveniji je odredil: L Nobeno poljedelsko-zemljišče ne sme ostati neobdelano. 2. Vsak veleposestnik sme obdelovati v lastni režiji le tol« ko zemlje od svojega veleposestva, kolikor je more obdelovati sam kot strokovni vodja z gospodarsko družino in primernim številom nastavljencev in delavcev. 3. Kolikor veleposestnik ne more obdelati, in o r a oddati v najem takim občanom, ki zemlje sploh nimajo a se pečajo z obdelovanjem zemlje, oziroma je imajo premalo za preživitev njihovih rodbin. 4. Prednost imajo pri tem dobrovoljci in vojaki, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje našega naroda, vdove in sirote padlih vojakov. 5. Podnajem je prepovedan. 6. Dražba najema ni dopustna. 7. Najemščina ne sme presegati dosedanje višine in se mora plačati v denarju.
8.	Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto.
9.	Vsak, ki daje v najem, mora sestaviti imenik z predpisanimi podatki. 10. V slučaju utemeljenih pritožb določi poseben odposlanec poverjeništva na licu mesta enotno zakupnino. — Pritožbe, potrjene po županstvu, je vlagati pri glavnem poverjeniku za agrarno reformo. Oddajo stelje, drv in lesa izvrše državni nadzorniki v najpotrebnejši izmeri. Kjer nadzornikov ni, zbirajo prijave občine in jih pošljejo glavnemu poverjeniku, vendar to velja le za posestva, ki presegajo 200 ha.
Protialkoholni kotiček.
Socijalna demokracija v Švici proti alkohola. Na socialno demokratičnem Kongresu v Švici so na-i pravili socijalisti te-le sklepe: 1. Vsi shodi se morajo
vršiti brez alkohola. 2. Pri zabavah naj bodo kolikor mogoče samo brezalkoholne pijače na razpolago. 3. V vseh društvih naj se vrše redna prodavanja o alkoholnem vprašanju. 4. Strankino časopisje naj prinaša članke proti alkoholu. 5. Zidajo raj se male delavske hiše z vrtovi, v katerih bližini ni nobene gostilne.
Zakon proti alkoholizmu v Jugoslaviji. Narodnemu predstavništvu bo v kratkem predložen zakonski načrt proti alkoholizmu. Po tej postavi bo vsakdo kaznovan, ki bo na javnem prostoru pijan. Prepovedano je jemati v gostilno pod 14 let stare otroke. Pijanemu človsku ne sme nikdo dati opojne pijače in je prepovedano piti za stavo. Gospodarji in poslodalci ne smejo dajati uslužbencem žganja. Mladina pod 17. leti sme zahajati v gostilno samo v spremstvu starišev. Dolgovi za pijačo so le tedaj iztirljivi, če so bili napravljeni v treznosti. Gostilničarji ne bodo smeli biti občinski predstojniki. Za vse prestopke se odreja kazen od 14—28 dni zapora, oziroma 200—1000 K globe. Kdor bo y enem letu ponovno pijan, bo izgubil volilno pravico in možnost, izvrševati javno službo. Če je n. pr. zakonski mož nepoboljšljiv pijanec, ima žena pravico, ga poslati v zdravilišče za alkoholike. — Ta zakon je edina dobra posledica čezmernega pijančevanja, ki je zavladalo pri nas zadnje leta in ki nam je škodovalo bolj nego najhujša kuga. Vsakdo, ki ima srce za blaginjo ljudstva, ga more pozdraviti. Ne gre proti onim, ki po kosilu izpijejo čašico vina, marveč proti tistim, ki vsled vina in žanja pozabijo, da so ljudje. O zakonu še spregovorimo, ko bo sprejet.
Sadjarski grofje v Jugoslaviji.
Gornja Lendova, dne 7. oktobra 1919.
Posestnik starega gornjelendavskega gradu je grof Bathianyi, ki ima v več krajih slovenskega Prekmurja lepa in obširna veleposestva. Gospod Bathianyi ne more razumeti znamenj nove, demokratične dobe in gleda prezirljivo na ves ostali svet, ki ne živi od plesnivih pergamentov in ki meri vrednost človeka samo po njegovem osebnem delu in po resničnih zaslugah. Umljivo je, da je takim starokrempljastim orlom, ki še čepe v svojih stoletnih gnezdih, osvobojenje Prekmurja »nečuvena drznost« in da to zelo škoduje njihovim jetram ter dobremu apetitu, zakaj pod jugoslovansko vlado ne bodo več imeli pravice ukazovati ljudstvu in uradništvu, kaj ima kdo storiti in kako globoko vpogniti hrbet pred njimi. Ta gospod Bathianyi pa je pokazal svoje viteške manire takoj po zasedbi Prekmurja. Došel je v Radgono in se oglasil pri zaupniku naše vlade na radgonskem okraj, glavarstvu radi izkaznice in izvoznice. Ker pa je bil vladni tajnik trenutno odsoten, je »visoko-rodni« grof ukazal uradnici, naj mu listine takoj izstavi, jih nese na mestno komando v svrho vidiranja in potem izroči v njegovem j stanovanju tamintam. Seveda se je visokorodje silno motilo, zakaj tako daleč še vendar nismo, da bi morali naši uradniki na ljubo redkemu ekzemplarju starih Bathianyiev pustiti vse stranke in leteti od urada do urada pa nato zanesti ! potrebne listine v stanovanje komodnega grofa,
| ki bi v zahvalo menda samo mignil z očesom. Še bolj značilen pa je naslednji slučaj: Jugoslovansko vojaštvo je hotelo takoj po zasedbi Prekmurja rekvirirati v gorajelendavskem gradu prostore za poštni urad. Gospod Bathianyi je izjavil, da rekvirirati ne pusti, marveč da sobe ] prostovoljno na razpolago. Res je dal najbolj ! umazane, vlažne in zakotne prostore v gradu, seveda popolnoma prazne. Trebalo je rekvirirati pohištvo. Orožnik, ki je v to svrho prišel k Bathianviju, je bil malodane vržen na cesto. Končno si je grof premislil in je dal postaviti v poštne lokale in v stanovanje za poštno gospodično najmanje vredno pohištvo, kar ga je bilo v njegovem razkošnem gradu. Postelja je taka, da bi je ne maral niti zadnji Bathianyijev »Špan«. Umivalnika v sobi sploh ni in se mora | jugoslovanska uradnica umivati na grajskem dvorišču. — Taki so madžarski grofje tudi izza komunističnih lekcij, taki so danes na jugoslovanskih tleh! Ljudstvo nestrpno pričakuje, j kedaj pridejo ti visoki ptički vsaj pod sekvester ; in kaj se bo ukrenilo z njihovimi ogromnimi veleposestvi. Našo vlado pa res pomilujemo, da ki ne upa nastopiti odločneje, četudi bi počil žolč kakemu Bathianyiju, Szeczenyiju, Esterhaziju in drugim podobnim modrokrvcem! Ti ljudje bodo vedno proti nam, pa naj smo mi še tako obzirni! — Poživljamo naše oblasti, da to škandalozno zasramovanje jugoslovanskega urad-ništva popravijo s tem, da se rekvirira Bathianyiju pohištvo iz njegovih l°sfn>h ?ob in se poštni urad s stanovanjem premesti v ugled nejši del gradu. -
F Pod:
banke ¥ Maribora
Rezerani fondi nad 14,000.000*—
k
odružnica Ljubljanske kreditne
Delniška glavnica K 15,000.000 -	Centrala v Ljubljani
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
^0j0	jjj Raje trgovske In aprovizacijske kredite
0 čistih	Ši = Ssvršisi© v?se bančne transakcije =====
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s
s
o

©sÉiín©
želim vzeti na račun, če mogoče tudi nekaj zemlje zraven. Žena dobra kuharica. Gostilna, je lahko na deželi ali v mestih v okrajih Ljutomer, Radgona, Ptuj. Nastopim vsak čas. Naslov pri upravništvu »Murske Straže».
Dekle
22 let staro, poštenega značaja (koroška begunka) želi kot natakarica takoj v službo stopiti. Vpraša se pri upravništvu »Murske Straže».
n
Tvorni©®
¡JugosiavensRg Dime Mentol vinovice
u Osijeku
traži za pojedine rayone agilne i dobro uvedene
zastopnike
<<
Ponude sa umoljava se
zastopnice
naznakom referenca na gornju adresu.
Primešaj Mastin
1 r«mJ Ge živina krmo lažje Iž f5ml in do zadnjeSa prebavi in f\ 1 Hill popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če ee dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajce, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Kantin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se ga primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin; ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. Pet zavojev praška Kastin zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja smejo prodajati Mastin vsi trgovci in vsa kon-šumna društva. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poštni dopisnici v izdelovalnici Mastina, to je
v lekarni Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Pet zavojev (paketov) Mastina stane 17 kron 50 vin. poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.
Zahvalna pisma kmetovalcev, ki rabijo Mastin.
Gospodu lekarnarju v Ljubljani!
Za Vaš Mastin se Vam toplo zahvaljujem. Odkar svojim prašičem primešam na teden pest Mastina med krmo, žro vsako poljubno krmo. To imam zahvaliti edino Vašemu Mastinu.
S spoštovanjem Frano Altenbaoher, gostilničar, Kranaeh-Leutschach, Štajersko.
Hvala Vam za Vaš Mastin. Moja živina žre' sedaj vsako krmo, se dobro razvija, tako da jo je veselje gledati.
S spoštovanjem Frano Planino,
Svibno št. 19, pošta Črnomelj, Kranjsko.
Karočam po pošti 5 paketov Mastina. Dajal sem istega po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna Hvala!	S pozdravom
Franc Trubianskjr, Lugos (Banat).
Garj e,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K-Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.	30— 19
Trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd. sijajno zaslužijo s prodajo Mastin-a (redilni prašek za živino in perutnino) pri kmetovalcih. — Treba pisati dopisnico na naslovi lekarnar Trnkoczy.Ljub!jana(Kranjsko) na sledeči način: »Pošljite mi 15 zavojčkov (po 1/i kg) Mastin-a, obenem veliki lepak, oboje z povzetjem K 32-50 franko poštnina in omot.«	30—17
Miši - Podgane
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6-—, za podgane in miši K 6-—, za ščurke li 6-—, posebno močna tinktura za stenice K 6-—, unb čevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušeni pri perutnini K 3-—, prašek proti mrčesom K 5-—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 3-—, mazilo za uši pri živini K 3-—, tinktura proti mrčesa na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 3-—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M.Jfinker.Zagreb 46, Petriujska ulica 3.
Brata
II
Ptuj.
Podplati, zgorno in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst.
Gamaše. Vse čevljarske potrebščine.
....—....... SSakug» -s&88a©wilh kož« —=-="=====——
ImliilllililMü!

Cf •
Jajca
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed» Suppanz, Pristova, Slovenija.
lililí!!!
i®
Hüll
lililí
moške in ženske, fino in zajamčeno pristno ročno delo, krasne amerikanske fazone, najboljše rujavo ali črno teličje usnje in pristni, trpežni podplatj, razpošilja po K 270-—; krasne boks čevlje po K 300-— in K 360-— par veletrgovina z čevlji
R. Stermscki, Celje št. -303
Slovenija.	Naročite cenik!
Ceneje kakovosti od K 100'— naprej.
Častno izjaoa.
Podpisani Ivanka in Frančiška Klobasa iz Stročjevesi obžalujeve, da sve gospico Kristino Žgajnar iz Podgradja žalili.
Stročjaves, septembra 1919.
Iflan^a in ppcmčiš^a Robasa.
Pšenico kupuje
valjčni mlin Vinko Majdič v Kranju.
V ponudbah naj se navede množino in ceno franko vagon oddajna postaja, pošlje se naj vzorce. Pšenica mora biti absolutno zdrava in suha.
Vinogradniki!
POZOR!
Gostilničarji!
Prva slovenska veletrgovina
sadjevcem
z vinom in
Janko Čirič * Vekoslav Rajh
v Gornji Radgoni
naznanje, da kupuje po
v Ljutomeru
poštenih cenah vino in
sadjevec ter ga prodaja gostilničarjem v vsaki množini od 50 litrov naprej.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Sfarsko polje in Slov. gorice r. z. z o. z.
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje,- sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice:	Cankova s: Murska Sobota.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
POSOJILßO V GORI23I RUDGOm
LlHnnilitA	iiIama sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti 3e pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila
lil 3nlir»0	VS0G6 h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da
3 bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega Čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
n	daje pod najugodnejšimi pogoji in sicer na vknjižbo po 4%. na poroštvo po 4 i/i %. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev.
l0S0HŠ3.	Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne
■ uovjliu	presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
■	m .	so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih
L)r&Ui16	ure se sPreiema ifl izplačuje, denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez vsakega odbitka. Sicer pa lahko
VI UUllu	Ul v 0pfavijo stranke vsak dan vse uradne posle in so veljavni, ako njih podpišeta dva v to upravičena funkcionarja.
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši, Gornji Oris štev. 8.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.