PROBLEMATIKA SOCIALNEGA SKRBSTVA IN DELOVANJE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA LJUBLJANA-ŠIŠKA v letih 1975-1977 I. VLOGA IN NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA II. SAMOUPRAVNA UREDITEV OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN NJENA STROKOVNA SLUŽBA III. PROBLEMATIKA DEJAVNOSTI S PRIMERJAVO REALIZACIJE VLETIH1975-1977 ,. ;,' , , IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE IN SOLIDARNOSTNE NALOGE V MESTU IM REPUBLIKI TER VLOGA MESTNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA V. SMERNICE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1978 I. VLOGA IN NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA Socialno skrbstvo je družbeno organizira-na dejavnost, ki jo organizirajo delovni ljud-je s ciljem, omogočiti ogroženim posamczni-kom, družinam in drugim družbenim skupi-nam sredstva za življenje, če jih le ti niso sposobni ustvariti bodisi z delom ali na osno-vi z delom pridobljenih pravic. Socialno skrbstvo je tudi dejavnost, orga-nizirana s ciljem zagotavljanja pomoči in varstva tistim subjektom, ki sami niso v cc-loti sposobni skrbeti zase in jim je potreb-na pomoč pri reševanju njihovih oscbnih, družinskih in drugih problemov, ki ovirajo njihovo polnovredno vključevanje v dclo ter življcnje družbene skupnosti. Skupnost socialnega skrbstva za območje občine Ljubljana-Šiška je bila ustanovljena 4. 2. 1975. leta. Ta organiziranost samoupravne interesne skupnosti pomeni ne leprenos financiranja iz proračuna družbenopolitične skupnosti, tem-več tudi izredno pomemben korak pri uvc-Ijavljanju novih družbeno ekonomskih odno-sov na področju socialnega skrbstva, kot de-javnosti posebnega družbenega pomena. V teh samoupravnih oblikah si delovni ljudje po načelih samoupravnega odločanja v proccsu mcnjave dela z vzajemnim in soli-darnim združevanjem sredstev zagotavljajo le tak razvoj, ki oblikuje vse trdnejše teme-lje njihovi socialni varnosti. Skupnost socialnega skrbstva uresničuje na svojem območju naslednje naloge: — razvija prevcntivno dcjavnost za pre-prcčevanje motenj, ki ogrožajo razvoj posa-meznika, družine ali skupine občanov tcr iz-vaja za to potrebnc ukrepe ali pa predlaga ukrepc drugim odgovornim družbenim de-javnikom; — sodelu.je pri urejanju očetovstva in pre-živnine otrok, rojenih izven zakonske z.veze, razvija rcjništvo, ureja namestitev otrok y vzgojne zavodc, dela z vzgojno zanemarjeni-mi in ogroženimi otroki tcr z mladoletniki in mladoletnimi prestopniki, opravlja naloge skrbništva, posvojitve, skrbi za odkrivanje in usposabljanje za življenje in delo prizadetih otrok in mladostnikov ter pri tem sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skup-nostmi ter razvija razne druge pomoči, ki jih narekujejo socialne razmere otrok v občini; — skrbi za starostnike, urcja družbcno denarne pomoči, razvija dejavnosti ncge sta-rejših občanov in bolnih na domu, namcšča-nje v zavodih ter v tuji družini, opravlja de-lo z odraslimi neprilagodljivimi osebami, raz-vija druge oblike pomoči starejšim in boi-nim občanom; — sodeluje z drugimi intcrcsnimi skup-nostmi pri zadovoljevanju ustreznih potreb občanov. II. SAMOUPRAVNA UREDITEV OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN NJENA STROKOVNA SLUŽBA Za uresničevanje svojega osebnega in družbenega interesa se delovni ljudje preko krajevnih skupnosti povezujejo z delavci te-meljnih in drugih organizacij združenega de-\a, ki opravljajo dejavnost socialnega skrb-stva in pa v društvih, katerih osnovna dejav-nost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva v ob-činsko skupnost, da y njej svobodno menja-vajo svoje delo, solidarno združujejo srcd-stva, sprejemajo programe razvoja socialne-ga skrbstva ter določajo obscg pravic in na-cin njihovega uresničcvanja. Skupščina občinske skupnosti sociaJnega skrbstva Ljubljana-Šiška jc dvodomna. Še-stavljata jo zbor uporabnikov in zbor izva-jalcev. Zbor uporabnikov, ki šteje 36 delegatskih mest, sestavljajo delovni Ijudje in občani, združeni v krajcvnih skupnostih teritorija občine Ljubljana-Šiška. Zbor izvajaicev, ki štcje 10 delcgatskih mest pa sestavljajo delavci na področju so-cialnega skrbstva in delcgati tistih organiza-cij, ki s svojimi programi dela neposredno izvajajo naloge socialnega skrbstva. Naloge skupščine občinske skupnosti opredeljuje statut skupnosti. V preteklem mandatnem obdobju se je skupščina sestala 12-krat. Vsi sklici skupščine so bili sklepčni. Povprečna udeležba delegatov na sejah paje bila 74 odstotna, kar je zagotavljalo ne Ie for-malno sklepčnost, temveč tudi vsebinsko kvalitetne razprave o največkrat težki in iz-jemni problematiki, s katero se je morala soočati delegatska skupščina. Skupščina ima izvršni odbor kot svoj iz-vršilni organ in štcje 7 članov. Problematika dcla s področja socialnega skrbstva jc zahte-vala v tem mandatnem obdobju skrajno an-gažiranost celotnega izvršnega odbora. IO se je v obdobju prvega mandata (po-datek velja do konca leta 1977) sestal 38-krat. Kljub izraziti težnji, dati prioriteto vsebini dela moramo priznati, da je bila tema dnev-nega reda IO največkrat finančnega značaja. V naslednjem mandatu naj bi bilo delo ob-činske skupnosti socialnega skrbstva pred-vsem usmerjeno v njen vscbinski razvoj. Skupščina ima za opravljanje javnih po-oblastil naslednje organe: — svet za varstvo družine, — svet za varstvo odraslih, — svet za odločanje o pravici do družbe-ne denarne pomoči. V skupščini deluje še: -¦-.¦—, — razpisna komisija, — odbor za samoupravni nadzor, " ' . — odbor za SLO. Za izvajanje strokovnega dcla skupnosti, pa je organizirana strokovna služba — Cen-ter za socialno delo Ljubljana-Šiška, ki delu-jc kot organizacija združenega dela. Občin-ska skupnost strokovni službi y smislu za-kona o združenem dclu zagotovi na podlagi vsakoletnih programov in opravljenega dela, sredstva za realizacijo nalog. Skupnost socialnega skrbstva ima tajnika, ki vodi strokovno službo. Njegove naloge so opredeljene s statutom skupnosti. Ob koncu lahko ugotovimo, da smo v pro-cesu samoupravnega dograjevanja našega si-stema na področju socialnega skrbstva, ter v obvladovanju pogojev in sredstev za dejav-jiost in razvoj naše skupnosti, dosegli opaz-ne rezultate. Socialno skrbstvo se tudi vse hitreje in močneje uveljavlja kot sestavni del in izraz intcresov ter potreb samoupravncga združenega dela in družbe kot celote. Sodelovanje skupnosti socialnega _ ' \ skibstva s KS in ostalimi SIS \ Pogoj za čim uspešnejše izvajanje nalog iz celotnega področja skupnosti je približati problcmatiko okolju, kjer nastaja in tam tn-di iskati možnosti tei- oblike reševanja. Ob tem naj omenimo neprccenljivo vrednost de-lovanja in povezanosti skupnosti s komisija-mi za socialna vprašanja v krajevnih skup-nostih. Njihovo delo lahko skoraj v celoti ocenimo kot skrbno in zadovoljivo. Sama skupnost pa mora v bodoče prav tem komi-sijam nuditi več strokovne pomoči in vsebin-ske usmeritve pri izvajanju njihovih nalog na terenu. Občinska skupnost je v letu 1978 organizi-rala posvetovanje s prcdstavniki KS in nii-hovih komisij kar je odprlo niz nerešenih vprašanj, ki jih je treba sistemsko reševati. Sodelovarije skupnosti s krajevnimi skup-nostmi in njihovimi komisijami, pa je treba razvijati tudi v smislu usposabljanja le teh za izvajanje nalog ljudske obrambe in druž-bene samozaščite. Kompleksnost problematike nas vodi tudi k širšemu sodelovanju z ostalimi SIS, ki so združene v SIS socialnega varstva. Prav v SIS socialnega varstva občine L jubljana-šiška, bi se morale srečevati pri kreiranju politike razvoja socialne varnosti občanov Šiška vse ustanoviteljice te skupno-sti, da bi skupno, sistemsko reševali mejna področja med posameznimi skupnostmi. Mo ramo pa poudariti, da z dejavnostjo interes-ne skupnosti socialnega varstva v šiški ni-smo zadovoljni, ker prav na področju inte-resncga usklajevanja ni odigrala svoje vloge. Nujno je potrebno v naslednjem mandat-iiem obdobju oživeti delo te skupnosti, za dosledno izpeljavo delegatskega sistema pa zagotoviti vključitev te skupnosti kot četrti enakopravni zbor v družbenopolitični skup-nosti. Sodelovanje z delegatsko skupščino in iz-vršnim svetom občinske skupščine Ljubljana-Šiška je bilo uspešno, saj smo zlasti v prvem, najtežjem obdobju samoupravnega delovanja z njihovo pomočjo uspeli rešiti skoraj brezizhodne probleme. Enako smo bili delcžni vse podpore druž-benopolitičnih organizacij naše občine pri razreševanju posamcznih problemov, kakor tudi pri utrjevanju delegatskega sistema na-šc skupnosti. III. PROBLEMATIKA DEJAVNOSTI S PRIMERJAVO REALIZACIJE V LETIH 1975-1977 Socialno skrbstvo pokriva teritorij za-okroženih 156 km2 površine, ki s svojo kon-stantnostjo nasprotuje intenzivni stanovanj-ski gradnji v šiški. Tako v zadnjih treh letih sledimo dokaj hitremu naraščanju števila prebivalcev na tem prostoru: — v letu 1975 je bilo registriranih 74.752 prebivalcev, — v letu 1976 je število naraslo na 76.593 prebivalcev, — v letu 1977 pa je to število skoraj 78.000 (v polletju 77.788). Naj ob tem poudarimo, da strokovno delo na področju socialnega skrbstva za občinsko skupnost in svete, ki opravljajo javna poob-lastila, izvršuje Center za socialno delo Ljub-ljana-šiška, kot organizacija združenega dela. V Šiški se organizirano socialno delo uve-ljavlja že od leta 1962 s 7 strokovnimi delav-ci na 40.000 prebivalcev. Izpostavljamo dejstvo, da je kljub opaz-nim kadrovskim in organizacijskim razvoj-nim rezultatom (leta 1977 je zaposlenih 14 strokovnih delavcev) za strokovno službo so-cialnega skrbstva značilno, da so zaradi ne-zadostnega števila kadrov in prenapetega re- publiškega normatiya (na 4500 prebivalcev 1 socialni delavec) vsi napori usmerjeni pred-vsem na neposredno kurativno socialno delo. Manj se lahko posvečajo organizaciji preven-tivnih akcij. Ob taki orientaciji dela obstaja tudi premalo možnosti za analitično in raz-iskovalno delo, kar prav gotovo ni v korist celotnemu načrtovanju razvoja socialnega skrbstva. Predstavljamo področje dejavnosti skup-nosti iz temeljnega občinskega programa, njeno realizacijo vključno s problematiko od ustanovitve pa do konca leta 1977. Naj najprej posredujemo informacijo o številu uporabnikov socialnega skrbstva v Šiški. V letu 1976 smo beležili 2.445 primerov, kar je predstavljalo 3,1 % vsega prebivalstva v Šiški. V letu 1977 pa je število vseh kategorij uporabnikov 3.670, kar predstavlja 4,7 % ši-šenskega prebivalstva, oziroma je indeks po-rasta uporabnikov nasproti letu 1976 — 150,1. Ta porast utemeljujemo s prenosom vseh preživninskih zadev iz pristojnosti sodišč na občinsko skupnost socialnega skrbstva. Tabela I. — uporabniki socialnega skrbstva v letih 1976—1977 S,k,,^^*, ... *¦*¦¦'• SM3S- SS5L ~ št. 1976 1977 1976 1977 1976 1977 1976 1977 1. Otroci in mladoletniki prikrajšani za normalno druž. življenje 2. Otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 3. Ostali otroci in.mladostniki v družbenem varstvu 4. Vzgojno ogroženi otroci in mladostniki 5. Odrasle materialno ogrožene osebe 6. Odrasle osebe, ki so ogrožene zaradi pojavov ob procesu staranja 7. Odrasle invalidne osebe 8. Osebe z asocialnim ali antisocialnim vedenjem 9. Osebe s problemi v družinskih odnosih 10. Ostale odrasle osebe v družbenem varstvu 312 267 513 1368 530 1443 295 192 124 158 52 72 24 215 152 15 22 20 56 138 54 150 24 8 223 197 177 213 159 122 241 288 190 49 124 330 281 338 33 41 94 27 81 270 136 143 39 154 78 35 71 135 119 156 30 14 40 64 108 133 82 157 66 40 25 38 73 56 59 77 39 17 13 12 69 88 66 70 16 30 SKUPAJ od 1—10: 1121 867* 1324 2803* 1510 2871 935 799 * = seštevek ali število uporabnikov — 3670 1. DRUZBENO DENARNE POMOCl — DDP 0 dodelitvi kakršne koli družbeno denar-ne pomoči odloča svet za odločanje o pravici do družbeno denarne pomoči, ki je organ ob-činske skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil. Svet, ki odloča po kriterijih, opredelje-nih v statutu skupnosti in pravilniku, je v letu 1975 zasedal 11-krat, leta 1976 7-krat in v letu 1977 9-krat. Skupno je bilo v teh letih obravnavano kar 1566 vlog. Iz naslednje tabele je razvidna vrsta ob-ravnavanj ter pogostnost primerov v posa-meznih letih: Tabela II. v.aP' Tematika obravnavanih vlog Število primerov št. 1975 1976 1977 247 6ČT 54 316 151 111 59 321 144 81 47 272 61 64 28 153 ,47 5 16 — $¦ 1 4 — 165 274 439 1. Stalne družbene denarne pomoči 2. Začasne družbene denarne pomoči 3. Enkratne družbene denarne pomoči 4. Prispevki za bivanje v VVZ 5. Regresiranje šolske prehrane 6. Plačilo pogrebnih stroškov 7. Zimska pomoč, ozimnica, kurjava SKUPAJ: 607 491 468 1566 Družbene denarne pomoči opredeljujemo na: — stalne, občasne ali enkratne denarne pomoči; — rejnine, oskrbnine v socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje, za rehabilitacijo, v dijaških domovih in drugih družinah; — plačilo zdravljenja, zdravstvenih stori-tev in zdravstvenih pripomočkov osebam, ki nimajo to urejeno iz drugega naslova; — regresiranje prehrane šolskim otro-kom; — sofinanciranje letovanja otrok; — plačilo in doplačilo letovanj odraslih; — regresiranje bivanja predšolskih otrok v VVZ. Pravico do družbene denarne pomoči ima-jo občani, ki so zaradi mladoletnosti, bolez-ni, invalidnosti, ostarelosti in drugih vzro-kov nesposobni ali zmanjšano sposobni za pridobitno delo, če nimajo lastnih zadostnih sredstev za preživljanje, poklicno usposablja-nje in so brez zavezancev, ki bi mogli ali bili po zakonu, oporoki ali pogodbi dolžni za njih skrbeti. Pravico dq DDP imajo tudi občani, ki so zaradi bolezni, smrti svojcev ali drugih vzro-kov v izjemni stiski, ter jim je potrebna za-časna ali enkratna pomoč. Tabela III. — prikaz upravičencev do DDP in izplačana sredstva v letih 1975—1977 Zap. Oblika družbene denarne št. pomoči Štev. uprav. Mes. izpl. DDP Povpr. DDP na 1 upr. 1975 1976 1977 1975 1976 1977 1975 1976 1977 1. Stalna družbena denarna pomoč — edini vir preživljanja • 2. Stalna pomoč DDP — dodatni vir preživljanja 3. Začasna družbena denarna pomoč 4. Enkratna družbena denarna pomoč 91 103 102 84.580 94.600 93.570 929 918 1.335 126 118 117 65.350 67.190 66.980 518 569 673 55 21 19 35.100 14.750 7.500 638 702 1.712 395 267 289 — — — 84.033 93.030 1.546 DDP — enkratne, zimske pomoči so bile izplačane din v letu 1975 v skupnem znesku v letu 1976 v skupnem znesku v letu 1977 pa v znesku 331.933,50 248.392,30 Stalna pomoč kot edini vir preživljanja je znašala: v letu 1975 — od 650,00 din — 1.200 din v letu 1976 — od 720,00 din — 1.300 din v letu 1977 — od 1. 1. 1977 do 30. 9. 1977 = = 720,00 — 1.250,00 din 446.960,00 od 1. 10. 1977 — 31. 12. 1977 = 1.380,00 din Omenimo naj, da je republiško dogovot-je-na družbena deharna pomoč kot edini vir v enotnem programu priznana v znesku 856,50 din na upravičenca. Ta mescčni znesek se ob sedanjem porastu življenjskih stroškov lahko smatra resnično manj kot najmanjše možno sredstvo za preživljanje. Zato bomo s 1. 10. 1977 ta znesek valorizirali na 1.380,00 din na upravičenca. Osnova je 70 % pokojnine z var-stvenim dodatkom iz preteklega leta. Stalna pomoč, kot dopolnilni vir preživ-ljanja pa je v vseh trch letih ostala na ena-kih razponih: od 300,00 din — 1.000,00 din. Stalna pomoč — dopolnilni vir se je prav tako s 1. 10. 1977 valorizirala in sicer 20 % Da celotno maso sredstev namenjenih za to dejavnost. Regresiranje šolske prehrane Kriteriji za plačilo šolske prehrane social-no in ekonomsko ogroženim otrokom se v vseh letih niso bistveno spreminjali. Zaradi izredne finančne krize v letu 1976, ki je nastala zaradi poravnav obveznosti so-lidarnostnega prelivanja iz leta 1975, poviša-n ja cen v socialnih zavodih, višje vsote sred-stev za vzajemne naloge v republiški skupno-sti, letnega zagotovila OD novo zaposlenim v Centru za socialno delo in skupnosti ter plačila anuitet za Dom starejših občanov y Siški — so bili zaradi sanacije težkega fi-nančnega stanja skupnosti sprejeti nekateri pomembni ukrepi, med katerimi je bil tudi ta, da se od 1. 9. 1976 ne bo sofinancirala pre-hrana šolarjev iz socialno prizadetih družin. Iz navedenega razloga je tudi opazen pa-dec Števila upravičencev do regresiranja v šolah, ki je prikazan v tabeli IV. Ta sklep je veljal tudi v letu 1977, kar pa je skupnost skušala omiliti z rebalansom fi-nančnega programa med letom, s čimer je zagotovila najbolj prizadetim družinam ozi-roma šolarjem do konca leta osnovne obroke prehrane v šoli. Moramo poudariti, da je bi-la s tem prizadeta že dokaj ustaljena in več-letna oblika dejavnosti naše skupnosti, kar je pravzaprav korak nazaj v razvoju sociale v Šiški. Cena posameznih obrokov v OŠ je različ-na: Tabela IV. Obrok Najnižja mes. cena Najvišja mes. cena 1976 1977 1977 1976 3& Ps U Zajtrk — 63,00 — 94,50 73,40 Malica 60,00 63,00 73,50 84,00 73,40 Kosilo 220,50 273,00 357,00 367,00 320,25 V letu 1975 je bilo za regresiranje šolske prehrane koriščeno 911.247,60 din. V letu 1976: 835.743,15 din sredstev haše skupnosti in pa 447.758,55 din sredstev mestne izobraže-valne skupnosti Ljubljana. V letu 1977 pa smo v ta namen porabili 966.311,20 dinarjev. (glej tabelo V. na 7. strani) V tej obliki dopolnilne dejavnosti skupno-sti naj bo ena izmed nalog v letu 1978, da se v mestnem merilu oblikuje enotna lestvica diferenciranega plačevanja prispevka staršev oziroma drugih dejavnikov za pfehrano šol-skih otrok. Regreslranje bivanja predšolskih otrok v VVZ Socialno skrbstvo ima v občinskem pro-gramu kot obliko pomoči socialno in eko-nomsko prizadetim družinam tudi regresira-nje bivanja otrok v VVZ. Za to obliko dejavnosti so v letu 1976 vc-ljali enaki finančni ukrepi v smislu skrajne-ga krčenja dopolnilnega programa skupnosti, kot za regresiranje šolske prehrane. Vendar je skupnost tudi pri tej dejavnosti pokrivala najnujnejše primere v letih 1976 in 1977 se-veda pa na račun ostalih oblik dejavnosti. Tabela VI. — regresiranje bivanja predšolskih otrok v VVZ v letu 1977 Število otrok, Prispevek Naziv VVZ ki so prejeli OSSS za regres regresiranje 1. H. Ch. Andersen 13 43.530,68 2. Rezke Dragarjeve 7 19.326,25 3. Najdihojca 4 15.313,56 4. Litostroj 2 2.593,10 SKUPAJ 20 100.089,84 2. VARSTVO ODRASLIH O postavitvi skrbnika odraslim osebam, o nagradah skrbnikom, namestitvi odraslih oseb v socialne zavode ali namestitve v oskr-bo v drugo družino in pa o višini denarne pomoči za plačevanje storitev v zavodih ali v drugi družini odloča svet za varstvo druži-ne, ki je organ občinske skupnosti socialne-ga skrbstva, za opravljanje javnih pooblastil. Svet je imel v letu 1975 4 seje, v letu 1976 5 rednih sej in leta 1977 10 sej. Skupno je bi-lo obravnavanih 419 vlog. 5^ ¦S.J3 73'o JiJ 0.0 isa a m O 60 ¦S-S, o N 03 2 1*1 12 1 | «" | m o\ tj- * -;j -i: ro O\ -h C) O O M M N m N I in m 01 I ^t I 1-1 i 10 111*11111 •—< o\ 1 1 °° \ I CN U O Bl o J3 g u « B) B O »! > w O 0) > o 03 ea « ij 5, .5 .S 5> &0 H > N <5 Ct O "W O Ph 0< O (N fo <*¦ w> vOt--.UOO\0^¦ * 14 25 10 49 -L ¦':. ;: 4, . .' 6 ' 10 ;¦¦-»¦:.:¦.! ,'>'*.'¦ 14 ,"T- ... f . ¦ * . ,¦ 2 "'*' i." ;' .j ¦'.'*"' is 3 10 — 13 — — 4 4 1. Za sprejem v socialne zavode in plačilo polne oskrbe 2. Za sprejem v socialne zavode in doplačilo k oskrbi 3. Za sprejem v socialne zavode in plačilo razlike do polne oskrbe 4. Ukinitev doplačila k domski oskrbi zaradi smrti 5. Ukinitev doplačila zaradi vrnitve oskrbovanca v domačo oskrbo 6. Za plačilo pogrebnih stroškov za katerega smo v celoti plač. dom ' J '\- 7. Postavitev skrbnika za poseben primer 8. Postavitev začasnega skrbnika za odvzem opravilne sposobnosti 9. Postavitev pod stalno skrbništvo osebam, ki jim je bila popolno ali delno odvzeta opravilna sposobnost 10. Ukinitev stalnega skrbnika zaradi smrti varovanca 11. Odobritev kupoprodajnih pogodb za osebe pod skrbništvom 12. Odobritev dviga iz pupilnih hranilnih vlog 13. Valorizacija preživnin SKUPAJ: 140 191 419 V masi prebivalstva se skupina starega prebivalstva veča. S tem povečanjem pa na-rašča tudi njihova problematika in obenem nuja, da se le-ta kolikor se da sprotno rešujc. Namrec, skoraj vsak star človek se ncna-doma znajde pred dejstvom, da so njegovi dohodki manjši, da je njegov način življenja z upokojitvijo docela spremenjen, da so na-stali z osamosvojitvijo otrok v družini doce-la drugačni odnosi, da je osamljen ipd. Ob vscm tem pa so njegove potrcbe po oskrbi, negi, spremenjeni in primerni prehrani tcr zdravstvenem in socialnem varstvu oziroma pomoči, vedno večje. Ob takih momentih je prisotna želja in potreba po nastanitvi v ustreznem socialnem zavodu. Pri nameščanju občanov v splošne social-ne zavode ni bilo mogoče vedno upoštevati njihove želje po bivanju v določenem zavodu, atnpak je bilo največkrat prisotno trenutno razpoložljivo prosto mesto v kateremkoli za-vodu. To pa je nemalokrat slabo vplivalo na počutje oskrbovanca. Z odprtjem novega Doma starejših obča-nov v šiški s kapaciteto 228 postelj smo prav gotovo mnogo pridobili prav Šiškarji, pa če-prav je zavod grajen za celotno ljubljansko območje. Z delovanjem tega zavoda bo lahko ustreženo marsikateremu ostarelemu občanu y Šiški, da bo užival družbeno varstvo v kra-ju, kjer je doslej živel ali celo delal. Skrajša-la pa se je tudi čakalna doba za sprcjem v tovrstne domove oziroma socialne zavode. Ob čakaini dobi za sprejem, ki je bila pre-tekla leta največkrat izredno dolga, moramo izpostaviti še kadrovsko vprašanje v teh do-movih in pa cene oskrbnin v zavodih. Nam-reč, vse pogosteje se pojavlja deficitaren pro-fil kadra negovalk in strežnic. Obenem pa se pojavlja vse večje število interesentov za sprejem v socialni zavod, ki rabijo tujo ne-go in pomoč. Vcmo pa, da ti domovi nimajo visokih kapacitet v sanatorijskih oddelkih. Cene v splošnih in posebnih zavodih se ob-likujejo na osnovi celotne politikc gibanja cen in resolucijskih izhodišč rasti osebnih dohodkov. Na različne višine in močna odsto-panja cen v posameznih zavodih občutno vpliva tudi stopnja amortizacije v izračunu in pa investicijsko vzdrževanje nekaterih sta-rejših objektov. Cene so visoke in se med letom spremi-njajo, kar močno vpliva na sposobnost parti-cipacije oskrbovancev, ki bivajo v teh domo-vih. Tako smo imeli v letu 1975 od vseh 238 oskrbovancev le 43 samoplačnikov, 129 pa je bilo delnih plačnikov. To so občani, ki nima-jo dovolj lastnih sredstev za pokrivanje me-sečnih stroškov v domu in jim nastalo razli-ko plačujejo njihovi svojci. V celoti pa smo plačevali oskrbnine za socialne zavode 66 ob-čanom. V letu 1976 je bilo v domovih 244 oskrbo-vancev iz naše občine. Od teh je bilo 61 sa-moplačnikov, 62 osebam pa je naša skupnost v celoti plačala oskrbnino. Delnih plačnikov pa je bilo v tem letu 121. V letu 1977 je bilo nameščenih v zavodih po Sloveniji 272 oskrbovancev iz Šiške. Od tega je bilo 75 samoplačnikov, delnih 132, v celoti pa smo plačevali 65 osebam oskrbnino v domu. Za oskrbovance, za katere v celoti krije-mo stroške domskega varstva, prispevamo tu-di mesečni dodatek za osebne potrebe, ki va-riira od 30—170 din, medtem ko osebe, ki sa-me plačujejo del oskrbnih stroškov obdržijo mesečno za lastno porabo od 10—20 % pokoj-nine. V tabeli VIII (na strani 10) so prikazani domovi, v katerih so nameščeni naši občani in zneski mesečnih oskrbin na osebo v teh domovih. Zdravstveno okrevanje starejših občanov Ta oblika dejavnosti je bila že ustaljena pred oblikovanjem naše skupnosti in smo jo prevzeli od prejšnjega Zavoda za socialno de-lo v Šiški. Zadnjič pa je bila prisotna v letu 1975, ko je bilo organizirano 10-dnevno biva-nje 81 šiškarjev v Poreču (52) in na Srednjem vrhu (29). Cena penziona je znašala 80 din. Vse stroške okrevanja je občinska skupnost socialnega skrbstva krila 43 občanom, ostali so bili delni ali popolni samoplačniki. V naslednjih letih pa je bila ta dejavnost ukinjena zaradi krčenja dopolnilnega progra-ma iz vzrokov izredne finančne situacije, če-prav menimo, da je to v nasprotju z osnovni-mi nalogami naše skupnosti, tj. intenzivne skrbi za vse vrste kategorij občanov. Klubi zdravljenih alkoholikov V Šiški delujejo trije klubi zdravljenih al-koholikov: Dravlje, Šiška, Medvode. V njih je bilo leta 1975 vključenih 82 zdravljenih al-koholikov, v letu 1976 prek 90 članov in leta 1977 prek 100 članov. Ob tem pa moramo takoj poudariti, da je alkoholizem še vedno prikrit in zato ne mo-remo postreči z realno številko alkoholikov v Šiški. Zanirnivo pa je, da je vse bolj odkrito pri-sotna želja po zdravljenju alkoholizma pri posameznikih in da se klubskih sestankov udeležuje tudi ca. 60 % svojcev zdravl jenih članov, ki so prav tako zainteresirani rešiti poedinca ali celo družino stiske, ki jo povzro-ča alkoholizem. Pri tej dejavnosti je bilo vse do konca le- ta 1977 prisotno nerešeno vprašanje financi-ranja, ki je mejno med našo skupnostjo in SIS zdravstvenega zavarovanja. Naša skup-nost je doslej financirala lc stroške najcm-nin za uporabo prostorov, kjer delujejo klubi in pa nagrado socialnega delavca, ki dela v lem teamu. Dejansko pa bi morala SIS zdrav-stvenega varstva kriti vsc stroške cclotncga strokovnega teama, ne glede na njihovo smei strokovnosti (nagrade, povrnitve potnih stro-škov itd.). Zdravstvena zaščita Do zdravstvenega zavarovanja so opravi-čeni uživalci stalnih družbenih denarnih po-moči, oskrbovanci domov počitka in rejenci. Mesečni prispevek je bil v letu 1975 135,00 din na oskrbovanca oziroma je bilo v ta na-men za 152 upravičencev izplačano 296.613,20 dinarjev. V letu 1976 je znašal prispevek 160,00 din in je bilo za 140 upravičencev izplačano 264.164,00 din. V letu 1977 pa je prispevek za zdravstve-no varstvo znašal do 31. 7. — 160,00 din, od 1. 8—30. 9. se je prispcvek dvignil na 180,00 din in od 1. 10. dalje na 200,00 din. Skupoo je bilo v letu 1977 izplačano za to dejavnost 292.737,20 din. Skrbništvo odraslih Pristojni organ občinske skupnosti social-nega skrbstva postavi pod skrbništvo osebe, ki jim je bila po odločbi sodišča odvzcta po-slovna sposobnost. Ta se odvzame osebam, ki niso sposobne, da bi $ame skrbele zase, svoje pravice in koristi. Vzroki so različni: alkoholizem, duševna bolezen ali duševna ne-razvitost in podobno. Poslovna sposobnost se lahko odvzame delno ali pa popolno. Imcno-vani skrbnik mora skrbeti za osebo, ki ji jc bila odvzeta poslovna sposobnost in skrbeti, da se vzroki, zaradi česar je bila sposobnost odvzeta tudi odpravijo, seveda tam, kjcr je vzrok Iahko le prehodne narave. V letu 1975 je bilo v naši občini pod stal-nim skrbništvom 57 oscb. To število v na-slednjem letu ni odstopalo. V letu 1977 pa je pod skrbništvom 50 odraslih oseb. Stanovanjska problematika V letu 1975 je bilo za občanc šiške dode-Ijenih 95 stanovanj iz naslova solidarnostne-ga stanovanjskega sklada, kar šc zdalcč ni bila zadovoljivo rešena stanovanjska proble-matika Šiške. V lctu 1976 je z dodclitvijo 1.300 stanovanj za vso Ljubljano rešena šele četrtina stanovanjsko ogroženih prcbivalcev. V lctu 1975 smo skušali poleg svetovanja stanovanjsko ogroženim občanom tudi poma-gati v širši obliki: vplivati na vsebinsko sprc-membo pravilnika o dodeljevanju solidar-nostnih stanovanj. Tabela VIII. — prikaz števila oskrbovancev v splošnih in posebnih zavodih in cene mesečne oskrbe (1976—1977) Število oskrbovancev Leto 1976 Leto 1977 žt P' NAZIV ZAVODA ^ Mes. oskrba na osebo Mes. oskrba na osebo pokr. del. pokr. nepokr.pokr. del. pokr. nepokr. 1. Bokalce ¦ H 73 L922 1232 2.542 2.279 2.712 3.069 2. Tabor "" ' 52 21 2.877 3.664 4.002 3.193 4.067 4.442 3. Poljane . ¦¦ ' 32 32 2.077 3.162 3.499 2.834 3.354 3.884 4. Mengeš -: ' 35 40 2.325 2.945 3.255 2.734 3.410 3.884 , 5. Domžale " ' " '/' 11 25 2.325 2.914 3.255 4.278 4.712 5.177 6. Vrhnika . 8 15 2.375 2.883 3.665 2.775 3.036 3.947 7. Preddvor •- . •".- 6 3 2.430 2.697 3.224 3.782 — — 8. Tisje ,.,..,'..¦ 7 8 2.611 2.945 3.193 3.573 3.727 4.106 9. Impolca ¦ , ' - ¦ ' • 8 8 2.706 2.928 3.472 3.010 3.149 3.340 10. Podbrdo ..¦'.': '2 2 1.767 1.953 2.170 3.129 — — 11. Novo Celje • ' ' 13 13 2.427 2.801 2.870 2.579 3.049 3.340 12. Celje •¦ • -¦ 7> 7 5 2.666 2.821 — 3.286 3.751 4.061 13. Kranj 12 15 2.980 3.441 3.534 3.286 4.247 4.495 U. škofja Loka 3 3 2.238 2.926 2.994 2.835 3.267 3.520 15. Planina-Postojna 2 8 2.098 2.350 2.860 3.758 — — - 16. Lambrechtov dom 3 3 2.311 — — 3.100 3.658 — 17. Trubarjev dom 1 1 2.170 — — 2.210 — — 18. Kamnik 8 1S 3.434 3.522 3.777 3.751 3.912 4.050 " 19. Dom J. Potrča 1 2 3.100 — — 3.180 — — 20. Dom D. Vugrinec 2 2 2.790 — — 2.890 — — 21. Ponikve 3 2 1.881 3.065 3.173 2.277 3.459 3.859 22. Hrastovec 20 18 3.642 — — 4.158 — — 23. Dom star. obč. Bežigrad — 12 — — — 3.813 4.092 4.216 24. Dom starih Idrija — 4 — — — 1.680 — — 25. Dom počitka Jelšin grad — 1 — — — 3.264 — — 26. Dom upokojencev Nova Gorica — 1 — — — 3.106 — — SKUPAJ 281 335 Namreč, dve skrajnosti, ki jih je vseboval veljavni pravilnik: — dodelitev stanovanja brez lastne ude-ležbe in — dodelitev stanovanja s pogojem 100 % nakupa stanovanja (za mlade družine) nare-kuje tretjo varianto: — pridobitev stanovanja delno z lastno udeležbo, saj si prav mladi zakonci najtežje v nekaj letih prihranijo celotno vsoto za nakup sta-novanja. V letu 1977 je v noveliranem sistemu sta-novanjske preskrbe upoštevana ozirpma vne-šena tretja varianta pridobitne možnosti sta-novanja z dopolnilom, da je s stanovanjskim kreditom možno nabaviti tudi staro stanova-nje. S tem se je prav gotovo povečalo število občanov, ki smo jim zagotovili stanovanjsko in socialno varnost. Potrebna pa bi bila revizija slovenskega zakona o stanovanjskih razmerjih, ki dopu-šča socialno diferenciacijo na tem področju s tem, ko dopušča nekaterim kategorijam ob- čanov dve obliki stanovanjske preskrbe v družbeni lastnini. 3. VARSTVO DRUŽINE Občinska skupnost socialnega skrbstva ima v svoji samoupravni organiziranosti tudi svet za varstvo družine, ki kot organ za opravljanje javnih pooblastil odloča o: — namestitvi otrok v varstvo, oskrbo in vzgojo v drugo družino ali zavod, — o višini denarne pomoči za zavod ali rejništvo, — o postavitvi skrbnika mladoletnim ose-bam, — odvzemu otrok staršem, o stikih razve-zanih staršev z otroki, fo sklenitvi posvojitve otrok in o priimku otroka, če se o tem star-ša sama ne moreta sporazumeti. Svet je v letu 1975 zasedal 9-krat in obrav-naval 298 vlog, v letu 1976 je za reševanje 256 vlog zasedal 14-krat in v letu 1977 na 18 sejah obravnaval 763 vlog. Skupno je bilo v razdob-ju 1975—1977 obravnavanih 1.317 vlog. Tabela IX. — tematika sej sveta za varstvo družine Zap. Tematika Št. obravnav. vlog št. obravnav. vlog 1975 i976 1977 Skup. 1. Skrbništvo 45 36 57 138 2. Mladoletno premoženje — 33 44 77 3. Zavodska oskrba 20 67 30 117 4. Usposabljanje otfok z rriotnjami v teles. in duševnem razVoju — — 23 23 5. Dodelitev otrok ob razvezi 5 13 48 66 6. Predodelitev otrok — — 3 3 7. Stiki otrok s starši 7 6 20 33 8. Odvzem otroka staršem — — — 1 9. Rejništvo 105 74 57 236 10. Posvojitev 8 12 31 51 11. Privolitev v zakonsko zvezo mladoletni osebi — — 12 12 12. Sprememba priimka 3 11 11 25 13. Valorizacija preživnin — — 311 311 14. Družbene denarne pomoči rejencem 105 — 115 220 15. Žepnina in zdravstve- no varstvo — 4 — 4 298 256 763 1317 Domsko varstvo otrok in mladine V primerjavi med leti 1975 in 1977 ni bi-stvenega odstopanja v tej obliki dejavnosti, kar je razvidno iz tabele X. Poudarimo pa naj, da je v zadnjih letih opazna tendenca upadanja namestitev v vzgojne zavode. To pa iz razloga, ker težimo v čim večji meri k ambulantni obravnavi, predvsem pri vedenjsko in osebnostno mote-nih otrokih, in se le v skrajnih primerih po-služujemo namestitve v zavodih. Največje število gojencev je bilo v Prehod-nem mladinskem domu v Ljubljani. Pri tem opozarjamo, da je tu velika frekvenca, ker se y tem zavodu opravlja predvsem triaža, ki traja od 3—6 mesecev, potem pa se gojenci vrnejo domov ali pa napotijo v drug ustre-zen zavod. V Ietu 1977 je bil po odločitvi sodišča za mladoletnike v zavod napoten le en mlado- > letnik. PredstavIfaiilO Valil tabelaričen prikaž rta-mestitve naših gojencev v 9 vzgojnih domo-vih po Sloveniji, v katere so bili vzgojno ogroženi, vedenjsko ali osebnostno moteni otroci razvrščeni na predlog komisije za raz-vrščanje v VZ ali pa po sklepu sodišča: Opozarjamo na števila na koncu razpre-delnice v oklepaju, ki predstavljajo številčno stanje v VZ na dan 31. 12. v letu. Tabela X. — vzgojni domovi Zap. . Število gojencev v letu Cena oskrbnega dne v decembru št- aZ1V ZaV° a 1975 T97<$ 1977 1975 1976 1977 1. Dom Malči Beličeve 2. VZ Veržej 3. VZ Smlednik 4. VZ Preddvor 5. PMD Jarše 6. VZ Slivnica 7. VZ Logatec 8. VZ Višnja gora 9. VPD Radeče 7 5 4 3 3 4 5 4 6 6 3 1 2 2 1 4 3 7 3 1 8 3 1 6 2 63,00 63,00 92,00 101,00 79,65 88,25 77,50 85,90 65,50 72,60 82,00 90,85 81,60 90,40 74,00 88,80 75,00 75,00 86,00 112,00 97,10 85,90 95,16 106,10 101,20 104,20 90,00 41 (27) 22 (22) 31 (21) Razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju Strokovna komisija pri Centru za social-no delo Ljubljana-Šiška je v letu 1975 eviden-tirala za razvrstitev 28 otrok iz naše občine, enako število se je ponovilo tudi v letu 1976. V letu 1977 pa je bilo razvrščenih 39 otrok. Otroci in mladoletniki z motnjami v du-ševnem in telesnem razvoju so mišljeni: sle-pi, slabovidni, slušno prizadeti, otroci z go-vornimi in glasovnimi motnjami, telesno in-validni otroci in mladostniki, zmerno, lažje, težje in težko umsko manj razviti otroci ter otroci in mladostniki s kombiniranimi mot-njami. " V zavodih za usposabljanje je bilo v letih 1975—1977 razvrščenih: Tabela XI. ».aP" Naziv zavoda 1. Vzgojni zavod Janeza Levca — Ljubljana 2. Zavod za varstvo Jn delovno usposablja-nje M. Borštnerja 3. Zavod M. Langusa — Kamna gorica 4. Zavod za usposabljanje invalidne mladine — Kamnik 5. Vzgojni zavod, Planina 6. Vzgojni zavod Janka Premrla-Vojka — Vipava 7. Zavod za delovno usposabljanje mladine — Črna na Koroškem 8. Zavod za slepo in slabovidno mladino — Ljubljana 9. Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih — Ljubljana 10. Center za rehabilitacijo slepih, slabovid-nih — Škof ja Loka ~~ ~ 78 66 66 Legenda: * žnesek v tabeli XI. predstavlja le stroške prevoza in ne ceno oskrbnega dne. Štev. gojencev v letu Cena oskrb. dne 1975 1976 1977 1975 1976 1977 32 32 29 82,20 90,00 58,82 183,00 10 10 11 120,10 139,40 145,00 (172,00) 3 3 4 84,88 94,21 60,12 7—7 106,00 — 92,82 10 9 4 73,00 73,00 88,00 2 4 3 102,00 115,00 97,50 3 3 3 100,65 114,65 108,05 6 5 5 109,07 121,00 94,72 4 — — 474,00* — — 1 — — 74,00 — 105,75 Najtežje je z namestitvijo otrok, ki so tež-je duševno prizadeti in potrebujejo azilski tip zavoda, kot sta VZ v Dornavi in v Črni na Koi"oškem. Namreč, oba zavoda sta že dol-go prezasedeha in je za njiju izredno dolga čakalna doba. Omenimo naj način sofinanciranja oskrbnin za gojence v teh zavodih, ki se je s 1. 8. 1977 preusmeril iz skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja na mestno oziroma repiib-liško izobraževalno skupnost in pa na občin-ske skupnosti socialnega skrbstva. Izobraževalne skupnosti krirejo stroške dotnske vzgoje v skladu z njihovimi norma-tivi in kriteriji, občinske skupnosti socialne-ga skrbstva pa poravnajo ostale stroške os-krbnega dne, torej razliko med deležem iz-obraževalne skupnosti in celotno ceno oskrb-nega dne, tako da je znesek dnevno na go-jtnca točno določen. Tako nam je sporazum o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobra-ževanju in usposabljanju otrok in mladostni-kov z motnjami v telesnem in duševnem raz-voju prinesel nove, neplanirane finančne ob-veznosti v letu 1977. Posvojitve Svet za varstvo družine lahko odloča o po-svojitvi le trstega otroka, katerega starši ima-jo stalno bivališče na območju občine Ljub-Ijana-Šiška in so se odpovedali otroku, so umrli ali pa so več kot leto dni neznanega bivališča. V letu 1975 je bilo v naši občini sklenjenih 8 posvojitev. Prilnaa JT__13 V letu 1976 je bilo sklenjenih 9 posvojitve-nih pogodb, čeprav je v tem letu izrazilo že-ljo po posvojitvi otroka kar 27 oseb. V letu 1977 pa je zaprosilo za posvojitev otroka 21 družin, y postopku pa je bilo 14 primerov od katerih so biti trije zaključeni. V letu 1977 smo izvedli na podlagi možno-sti, ki jo nudi 229. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, tudi 28 spre-memb posvojitev iz dosedanjih nepopolnih v popolno posvojitev. Za posvojitelje in njiho-ve posvojence je to pomembna novost, saj so s spremembo posvojitve y popolno tudi po-svojenci, ki so bili posvojeni po prejšnjem zakonu o posvojitvi, pridobili do posvojite-Ijev enak pravni položaj, kot ga imajo rodni otroci posvojiteljev. Rejništvo Za rejništvo se skrbstveni organ odloči, če so v družini otroka osebnostno moteni star-ši, če Ie-ti nimajo lastnega stanovanja, zaradi težje bolezni staršev ali zaradi rehabilitacije otroka, če so starši umrli ali so se odpove-dali otroku. V letu 1975 je bilo 87 otrok (24 novih pri-merov) v oskrbi v rejniški družini. V letu 1976 je bilo v reji 105 otrok (od tega 44 no-vih primerov) iz naše občine, v letu 1977 pa je bilo v rejniški oskrbi 86 otrok (23 novih primerov). Rejnine, ki jih prejme rejnica za vsakega rejenca od pristojne občinske skupnosti so-cialnega skrbstva, se v zadnjih treh letih do-mala niso spreminjale in so bile dane v sko-raj simboličnih zneskih; 1.1.-31.6. 1.7.-30.9. 1.10.-31.12. Za kategorije otrok: 1975 1976 1977 1977 1977 za otroke do 1 leta — — — — 1.600 za otroke do 7 let 1.100 1.100 1.100 1.300 1.400 za otroke od 7—15 let 1.300 1.300 1.300 1.500 1.700 za otroke dušev. ali teles. prizadete 2.000 2.000 2.000 2.500 2.500 Pripominjamo, da so zneski rejnin od 1. 10. 1977 zvišani z varolizacijo delnega progra-ma socialnega skrbstva. Novih primerov oddaj v rejništvo jc v preteklem letu manj kot leta 1976 kar pomc-ni, da rejništvo upada. Menimo, da temu lah-ko iščemo vzrok v več možnosti vključitve otrok y VVZ, dodeljevanje solidarnostnih sta-novanj, poostrenih kriterijev za oddajo otro-ka v rejo, pa tudi večji standard današnjih družin. V tej dejavnosti moramo omeniti še rea-Iizacijo dolgoletne težnje, da se vzporedno z zakonskimi določili socialnega skrbstva orej-ništvu kot samostojni dejavnosti, uvcljavijo tudi vse pravice in ¦ dolžnosti, ki izhajajo iz dela rejnic — tj. da je rejnica tudi zdravstve-no, pokojninsko in invalidsko zavarovana. Tako so z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o kriterijih za priznavanje rejni-štva kot samostojne poklicne dejavnosti, vse občinske skupnosti socialnega skrbstva zava-rovale vse tiste rejnice, ki odgovarjajo krite-rijem. Uveljavitev statusa rejnic oz. pravica do zavarovanja pa teče od 1. 1. 1975 dalje. Torej je naša skupnost v letu 1977 za uvelja-vitev statusa nekaterim rejnicam plačala pri-spevke za omenjeno zavarovanje v skupnem znesku 541.601,00 din, kar je bila neplanirana finančna obveza skupnosti. Znesek je bil za-gotovljen z valorizacijo programa skupnosti. Zanirnivo je morda še to, da je največ na-ših rejencev v Domžalski občini, kjer je rej-ništvo že tradicionalno in najbolj razširjeno (47 otrok). Rejnic v Šiški prav tako pogreša-rao, saj so le štiri. Vsako leto je organizirano srečanje vseh rejnic, ki imajo v oskrbi naše otroke. To sre-čanje ni le prijateljsko ali simbolično, tem-več je to tudi ena izmed oblik izobraževanja rejnic (predstavitev vzgojnega dela v VVZ, psihološke posebnosti otroka, igrača za pred-šolskega otroka ipd.), kar pa naj bo kot ini-ciativa za resnično sistematično, idejno in strokovno poglobljenost rejnic, ki so se opre-delile za to obliko družbenega varstva. Otroci in mladoletniki z motnjami vedenja in osebnosti — mladoletno prestopništvo • Naj uvodoma povemo, da na tem področ-ju delata dva delavca: pedagog in socialni de-lavec. Tako kot na ostalih socialnih področ- jih, tudi tu obseg dcla ni v skladu z republi-škim normativom, po katerera en svctovalec vodi 60 mladoletnikov z motnjami vedenja in osebnosti v enem letu, oziroraa zmore tekočc voditi le 25 mladoletnikov. Taka preobremc-njenost svetovalcev, ki vodita zadeve mlado-letnih prestopnikov in s.torilcev prekrškov ogroža kvaliteto dela in vodi k rcsnejšemu pristopu sistemskega reševanja tega pro-blema (sistcmizacija, razširitev dejavnosti z novo obliko organizacije dcl ipd.). V delo z otroki in mladolclniki z motnja-mi vedenja in osebnosti je vključen še psiho-log — v celoti ali pa v sodelovanju s social-nimi delavci, ki obravnavajo primere. K skup-nemu reševanju problematike in v oblikova-nje otrok, ki so vedenjsko ali oscbnostno mo-tcni pa so vključeni tudi njihovi starši, uči-telji, vzgojitclji pa tudi prijatelji, ki imajo na otroka tak ali drugačen vpliv. Ob analiziranju mladinskega prestopništ-va lahko trdimo, da v obravnavanih treh le-tih ni v bistvenem porastu. Namrcč, splošna značilnost pojavljanja mladoletnega prestop-ništva je gibanje v valovih; v posamcznih le-tih postopoma narašča, ko pa doseže vrh, str-mo upade in se spet postopoma dviguje. Do-slej smo zabeležili dva vrha: v lctu 1966 in 1973. Druga značilnost pa je v tem, da se oblika kaznivih dejanj stalno spreminja. Tako so v porastu dejanja z elemcnti nasilja, ki jih sto re mladoletniki v opitem stanju in pa tatvine v trgovinah. Poleg mladinske kriminalitete pa štejcmo mcd deviantne pojavc tudi storitvc prekrš-kov, alkoholizem, narkomanijo, brezdcljc, po-lepuštvo, prostitucijo. V letu 1977 smo imeli 78 mladoletnih storilcev prekrškov in 127 pri-merov storilcev kaznivih dejanj. Služba socialnega skrbstva obravna pred-vsem manifestne oblike neprilagojenosti, tj. prestopnike in prekrškarje. Zaradi te vrste disocialnosti imamo v obravnavi ca. 3 °/o mla-dostnikov iz populacije v starosti od 14—18 let. Sodišča izrekajo mladoletnim prestopni-kom praviloma vzgojne ukrepe in lc izjcmo-ma kazni. Zato ima strokovna služba občin-ske skupnosti socialnega skrbstva, torej Ccn-ter za socialno delo organizirano delovanjc disciplinskcga centra, v katerega se vključi mladoletnega prestopnika po izreku sodišča v strožji nadzor skrbstvenega organa. V disciplinskem centru potcka tcrapcvt-sko delo ob zaposlitvi mladoletnika. Za tistc, ki so šoloobvezni organiziramo učenje, za že zaposlene pa interesno tehnično zaposlitev. Terapevtsko delo v okviru vzgojnega ukre-pa strožjega nadzora skrbstvenega organa traja od 1—3 let. Delo z mladoletniki poteka v dveh sme-reh: individualno kurativno vodenje in pa skupinska metoda dela. Trenutno pedagog in socialna delavka vo-dita skupino 8—12 mladostnikov, ki se sesta-jajo vsak ponedeljek od 18.—20. urc v disci-plinskem centru Centra za socialno delo L j ubl j ana-Šiška. Naj omenimo še to, da je organizirano de-lovanje disciplinskega centra izvedeno v Ljubljani le v naši občini. Skrbništvo mladoletnih oseb V letu 1975 jc bilo pod stalnim skrbništ-vom 11 otrok v starosti od 7—15 let. To štc-vilo in starostna kategorija se je ponovila tu-di v naslednjem letu 1976. V letu 1977 pa je bilo pod stalnim skrbništvom 12 otrok. Veči-noma so to šolski otroci, le nekaj primerov je rjied njimi predšolskih otrok. IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE iN SOLIDARNOSTNE NALOGE V MESTU IN REPUBLIKI TER VLOGA MESTNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 1. V letih 1975 iq 1976 je občinska skup-nost socialnega skrbstva združevala tudi sredstva za določene naloge skupnega in soli-darnostnega pomena v skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije. Skupne naloge so obsegale vzajemnost, t. j. zagotavljanje minimalne družbene denar-ne pomoči kot edini vir preživljanja, ter stro-ške dejavnosti organov republiške skupnosti, saj strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije ni bila formirana vse do septembra 1976 in je delo za to skupnost v določeni meri opravljal Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Za družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja, smo sredstva združevali po enofni stopnji in nato od republiške skupno-sti prejemali nazaj tisti del sredstev, ki je bil potreben za zagotavljanje te oblike pomoči v občini. Razlika je ostala v skupnosti social-nega skrbstva SR Slovenije oziroma je bila namenjena tistirn občinskim skupnostim v SRS, ki po tej enotni stopnji niso zbrale sredstev niti za vse svoje upravičence do edi-nega vira. Za solidarnost smo prav tako zdru-ževali sredstva po posebni stopnji, vendar sistem solidarnostnega prelivanja ni bil do-volj izdelan, tako da občinske skupnosti niso imele pregleda nad združevanjem in korišče-njern združenih sredstev v ta namen. Prispevna stopnja za vzajemnost je bila vključena v občinsko stopnjo — (npr. 0,62 — občinska stopnja, od tega 0,075 za vzajem-nost), stopnja za solidarnost pa je bila poseb-na stopnja (0,10), da je socialno skrbstvo pravzaprav združevalo sredstva v višini 0,72 % BOD, vendar ločeno po namenu. 2. Za leto 1977 smo se dogovorili za izpo-polnjen, vendar tudi bolj zapleten sistem združevanja sredstev za naloge v skupnosfi socialnega skrbstva SR Slovenije, za sistem skupnih nalog in za enotni program socialne-ga skrbstva v SR Sloveniji. a) Skupne naloge Program skupnih nalog obsega dejavnost, ki jo kot skupek intercsov občinskih skupno-sti izvaja skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije in smo se za njih opredelili v sred-njeročnem programu razvoja socialnega skrbstva v Sloveniji. Nalogc so naslednjc: — investicije: adaptacija posebnega soci-alnega zavoda Hrastovec—Trate, soinvestici-ja zavoda za slepe Škofja Loka, tretji zavod za duševno prizadcte otroke; — oskrba oseb neznanega bivališča v za-vodu Hrastovec; — sofinanciranje dejavnosti republiške skupnosti socialnega varstva, Indok centra, humanitarnih organizacij in društev v okviru republike; — sofinanciranje reševanja problematike Romov; — vsebinske in organizacijske priprave za predzakonsko svetovanje; — raziskave; — dejavnost organov in službe skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije. Za ugotavljanje deleža pri sofinanciranju teh nalog, je bila izračunana potrebna stop-nja prispevka glede na planirani BOD v SRS in po tej stopnji so občinske skupnosti izra-čunale svoj delež glede na višino BOD v ob-čini, s čimer je bila zagotovljena potrebna vsota in delež posameznih občinskih skupno- sti v sorazmerju z višino občinskega BOD oziroma njegovim deležem v BOD SRS. Naloge so bile ovrednotene v končnih zne-skih in smo zato združevali sredstva neto, brez enotne stopnje. Občinske skupnosti so-cialnega skrbstva so svoj delež (razen v ob-dobju začasnega financiranja, ko so sc sred-slva združevala po starem, vendar smo pro-grarae prirejali in poračunavali presežke in manjke) nakazovale direktno na poseben ra-čun skupnosti socialnega skrbstva SR Slove-nije, s čimer smo se izognili morebitnim pre-sežkom ter poračunavanjem v letu 1978. Skupnost socialnega skrbstva SR Sloveni-je lahko torej program skupnih nalog izvedc v okviru v naprej dogovorjenega obsega sred-stev. Delež občinske skupnosti socialnega skrbstva Liubljana-Šiška za skupne naloge jc znašal (glede na celotno dogovorjeno porabo 1977) 1,7"% sredstev. b) Enotni program Združevanje za enotni program je prav tako opredeljeno s srednjeročnim planom razvoja in temelji prav tako skupne naloge na enotni stopnji ter odvajanju presežkov za solidarnostne naloge. Obsega naslednje naloge, ki predstavljajo minimum oziroma najpotrebncjšo dejavnost posameznih občinskih skupnosti: — edini vir; stalna družbena denarna po-moč občanom, nesposobnim za pridobitno delo, brez dohodkov in svojcev; — stalna družbena denarna pomoč kot do-polnilni vif preživljanja občanom z dohod-kom, nižjim od edinega vira; — zdravstveno zavarovanje; za osnovno zdravstveno varstvo občanom, ki nimajo tc pravice iz drugega naslova; — BOD strokovnih dclavcev po normativu 4500 prebivalccv na delavca. Dogovorjena so enotna izhodišča (cenc), ki se vsako leto v skladu z gibanji cen valo-rizirajo. Ugotavljanje deleža občinskc skupnosti socialnega skrbstva za ta del programa teče na naslednji način: po podatkih .občinske skupnosti socialne-ga skrbstva o številu upravičenccv v pretck-lem letu (za obseg enotncga programa), skup-nost socialnega skrbstva SRS ugotovi vrcd-nost enotnega programa za SR Slovenijo in tudi enotno stopnjo gledc na planirani re-publiški BOD y določenem letu. Znana enot-na stopnja (je pripomoček za izračun) za enotni program omogoči občinski skupnosti socialnega skrbstva, da glede na planirani BOD v občini ugotovi maso sredstev za cnot-ni program, od tega pa odšteje oziroma s tem primerja vrednost svojega programa po enotnih izhodiščih, ter ugotovi prcscžek ozi-roma primanjkljaj, ki ga odvaja za solidar- nost odnosno ga pričakuje od solidarnosti. Primer: po enotni stopnji znaša gledc na ob-činski BOD enotni program 100, vrednost ob-činskega programa je 70, razlika 30 se zdru-žuje za solidarnost. Ali: enotni program je 50, vrednost občinskega programa je 60, raz-lika 10 je zagotovljena iz solidarnosti. V letu 1977 smo po poračunavanju za leto 1976 in za obdobje začasnega financiranja združevali le presežkc v neto mctodi, saj bi enotna prispevna stopnja predstavljala le ne-koristcn pretok sredstev ter povečane stro-škc za provizijo SDK. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška odvaja ta sredstva v solidar-nost in je v letu 1977 ta del sredstev znašal 24,8 % vseh planiranih sredstev. Za sistem združevanja se občinske skup-nosti socialnega skrbstva sporazumevajo po-sebej po sprejetem ugotovljenem obsegu po-trebnih sredstev. 3. VLOGA IN NALOGE MESTNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA V ugotavljanju potrebnih sredstev za ob-činske skupnosti socialnega skrbstva je po-membna vloga skupnosti socialnega skrb-stva mcsta Ljubljane, ki ugotavlja potrebe vsoh Ijubljanskih občinskih skupnosti in glc-de na to vrednost v skupni bilanci SIS zago-lovi enotno stopnjo za socialno skrbstvo t. j. za vse občinske skupnosti socialnega skrb-stva v Ljubljani. Enotna stopnja zagotavlja štirim skupnostim v Ljubljani več sredstcv kot jih potrebujejo za dogovorjeni obseg porabe. Zato presežek združujejo za solidar-nostno pokrivanje dela programa občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana-Centcr, ki pa jim enotna stopnja ne zadošča za dogovorjeni obseg porabe. Torej se občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška vključuje v dve obliki solidarnosti. Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljub-ljane opravlja poleg te naloge še v zadnjem času vedno bolj izrazito koordinativno tcr usklajevalno nalogo, saj se za dogovarjanjc v Ljubljani pripravljamo cnotno ter na osno-vi skupno dogovorjenih izhodišč ob tem, da sc upoštevajo specifičnosti posameznih skup-nosti. Skupne naloge so: — sofinanciranje Mladinskega sprejema-lišča; — sofinanciranje humanitarnih organiza-cij in društev na ravni mesta; — sofinanciranje dejavnosti Demonstra-cijsko eksperimentalnega ccntra (DEC); — sofinanciranje strokovne službe. V. SMERNICE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1978 Okvirni prikaz dejavnosti spcialnega skrb-stva v prejšnjih točkah gradiva daje še ved-no le grobo sliko stanja socialnega skrbstva, doseženega nivoja dela socialne varnosti ob-čanov v šiški in s tem tudi narekuje nadalj-nje zaloge v razvoju socialne politike naše občine. Program dejavnosti za leto 1978 je torej le del srednjeročnega programa občinske skup-nosti socialnega skrbstva, ki si zadaja nasled-nje prioritetne naloge za uresničevanje druž-benega plana: — kompleksnost ureditve zavodskega var-stva in s tem tudi organiziranost novih oblik pomoči starejšim ter bolnim občanom, orga-niziranost novih interesnih in rekreativnih dejavnosti za to vrsto starostne populacije krajanov poleg in v sodelovanju z obstoje-čim domom za starejše občane v Šiški; — poenotenje meril in metodologije izra-čuna oskrbnin v domovih oziroma socialnih zavodih; — zagotoviti socialno prizadetim občanom družbeno denarno pomoč v taki višini, ki jim bo omogočala normalno vključevanje v druž-beno življenje in jim zagotovila osnovno eko-nomsko varnost; — upoštevanje in planiranje sprememb finančne konstrukcije občinske skupnosti so-cialnega skrbstva Ljubljana-Šiška zaradi šir-šega obsega nalog in sredstev osnovanih z Zakonom o izobraževanju in usposabljanju olrok in mladostnikov z motnjami v teles-nem in duševnem razvoju in Zakona o zapo-slovanju invalidnih oseb; — realizacija novih nalog ter zagotovitev kadrovskih in finančnih potreb za izvajanje: Zakona o zakonski zvezi, Zakona o priznava-nju rejništva kot samostojne poklicne dejav- nosti ter Zakona o kazenskih sankcijah in iz-vrševanju kazni, ki izvajalsko zadolžujejo tu-di strokovno službo socialnega skrbstva; — vsebina in finančna usmerjenost skup-nosti za izvajanje Zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter v ta namen tudi vzgoja kadro v KS; — močnejša povezava med KS in OSSS (socialne in zdravstvene komisije) na pod-ročju celotne socialne politike; — proučitev možnosti izvajanja dejavno-sti disciplinskega cenlra (DC) v Šiški za po-krivanje skupnih ljubljanskih potreb; — izpopolniti analitično raziskovalno vrzel s tem, da strokovno dokumentirano so-cialno problematiko tudi vnašamo v srednje-ročno načrtovanje dejavnosti; — sistemsko urediti mejna področja med posameznimi SIS, ter s tem dokončno ovred-notiti nekatere oblike razširjene dejavnosti socialnega skrbstva kot temeljne naloge za katere mora skupnost zagotavljati finančna sredstva; — urediti sofinanciranje humanitarnih organizacij in društev na osnovi njihovih vsakoletnih programov. Ljubljana, februarja 1978 ' . " Tajnik občinske skupnosti socialnega skrbstva: ¦¦...' Milena ZAJC s. r. V pripravi gradiva so sodelovali: delavci Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška, predsednica 10 OSSS — Tatjana Trenta in tajnik mestne skupnosti socialnega skrbstva — Zdravko Kaučič. Gradivo je verificiral 10 občinske skupno-sti socialnega skrbstva na seji 13. 2. 1978. Urednlk prlloge Mario L. Vilhar