teto XXVI,
tSSTSrčS?" LjuMjana, 21. aprila 1944.
Stev. 17
DOMOVINA
in HNETSKI LIST
IRirlS
itung and Stiulftleltang • Uprava ln orednlStvoj Puccinijova 0 — Tei 81-28—31-23 — Erschelnt wochentllcb • Izhaja vsak teden
testbezugsprels j&hrUcb - NaroCnina letno Ur 24 — Elnzelverkaulsprele - Posamezna Številka Cent 80.
Pod slovenskim praporom
Na dan letošnjega 20. aprila smo zapisali v kroniko sedanje velike vojne dva pomembna do-godkat razvitje slovenske trobojnlce la prisego slovenskih domobrancev.
Ljubljana se Je za veliko slovesnost dostojno pripravila. Praznični dan se Je pričel z mogočnimi zvoki budnlce domobranske godbe. Množice so nato pohitele pred palačo Pokrajinske uprave, Kjsr je «b navzočnosti prezidenta generala Kupni ka in skupinskega vodje SS generala Rtisenorja ter Številnih drugih predstavnikov zaplapolala slovenska zastava poleg nemške, s čimer Je bila rthnbollzSrana trajna složnost obeh narodov. Zbrana miioik^a je globoko ganjena prisostvovala slovesnim trenutkom, ko sta se obe zastavi dvigali vsaka na svoj drog.
Tako nam je bila po več letih spet vrnjena na&a krasna trobojnlca. Njene živahne barvo so bile v čudovit okras pomladnemu dnevu, ki naj bi bil znanilec nove srečnejše bodočnosti slovenskega naroda. Slovenska zastava je zaplapolala ob arvokib naše narodne himne. Kdor koli je prisostvoval slovesnosti, ga je najmočneje prevzel ta svečani dogodek. Slovenci ljubimo svojo zastavo in svojo himno. Majhni sino, a zato je tem globlju naša ljubezen do obeh Izrazov našega domovinskega čustvovanja. Dejstvo, da se je slovenska zastava razvila istočasno ob nemški, je pa narodu živo predočilo, na koga je navezana usoda slovenskega naroda. Ob takem prepričevalnem dejstvu je odveč izgubljati poudarke, to je treba občutiti z zdravo pametjo in iskrenim mišljenjem. Radostni obrazi tistih, k) so bili priče svečanosti, prav tako pa tudi tistih, ki so še naslednje did veselo pozdravljali slovansko zastavo, plapolajooo z balko:ia vladne palačo, so govorili, aa smo se Slovenci zavedli pomena svečane ure
S a tud.1. pomena nalog, ki jih moramo Se izvršiti,
a bomo vredni svoje svetinje, svoje prelepe narodne trobojnioe.
Dnaga svečanost tega dne — slovesna zaprisega domobrancev na Stadionu — je bila učinkovita po svojem vojaškem znflča.fu ln po pomenu prisege, ki Je naše domobrance zapisala a vest->!'.!. Potem ko Jc g. Skof dr, Gregorlj* Rož-luan opravil mašo na prostem, sta general R8-sener in prezident Rupnik pregledala Čete, nakar se je začel glavni del svečanosti Po počastitvi padlih nemških ln slovenskih borcev jc stopil na Oder genoral RBsener, Id je v zelo pomembnem nagovora opozarjal domobrance na veličino vojaških dolžnosti ln na pomen prisege.
Iz majhnih čet leglomrjev Je po lanskem 24. septembru zraslo slovensko domobranstvo. I/, majhno čredlee se Je, posrečilo narediti ugledno vojsko, ki Je zdaj dobro lzvežbana ln dobro
opremljena. Predvsem pa jo preveva vera v domovino, katero hočejo braniti ln ohraniti čisto. Zvestoba, disciplina, hrabrost ln borbenost so vrline, ki morajo biti doma pri domobrancih. Ore za naš obstanek ali za naSo propast. Ne gre samo za Nemčijo, tudi ne gre samo za to ali ono državo. Ore za to — je naglašal general Rdsener — ali po naSl borbenosti, pripravljenosti in odločnosti hočemo živeti v urejenih državah ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem ln bandltstvo. Kdor ni hraber, borben ln cdločen, Je nezvest tovarišem, starešinam, družini in domovini. Zvestoba Je najvišje dobro na zemlji. Ime Slovensko domobranstvo obvezuje vsakega pripadnika, da brani svojo domovino pred bauditl ln njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj bomo čltall v zapiskih zgodovine o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so so lz srčne zvestobe borili za svojo domovino.
General RSsener je sprejel slovenske domobrance v borbeno skupnost svojih vojakov. Prisega, ki Ima ozlr na Vodjo vellkonemškega ilajha, bo držala zvestobo: kadar koli bi bili Slovenci v stiski in nevarnosti, vedno se lahko zanesemo nanj ln na njegove može, Na meč ao nato ponavljali domobranci naslednjo prisego: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da boni zvest, hraber iu svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, z SS četami in policijo proti bandltom ln komunizmu kakor tudi njegovim zavezidkom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evropo. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«
S to prisego so slovenski domobranci na življenje in smrt Izrekli svojo pripravljenost za obrambo domovine. Za to svojo Izpoved so bili deležni navdušenega pozdrava, s katerim jih je sprejela LJubljana, ko so prikorakali v mesto ter deflltrall pred generalom Rlisonerjem ln prezl-dentom Rupnlkom. Obsuti s cvetjem in zlasti bo-dreni z manifestacijami mladine so se domobranci vrnili v svoje vojašnice. Vtisi tega dne so ostali neizbrisni. Ogromna večina, ki Je trezno spregledala ln se pravočasno zavedla pomena sedanje vojne, je s tem dnem dobila novega bodrila za bodoče velike čase, katerim gremo nezadržno naproti. Vsem drugim pa je veljal hi še venomer velja naslednji opomin generala RBsenerJa: »Pozivam vse one ljudi, ld so doslej stali ob strani, naj se uvrstijo med vas, domobrance, in naj se skupaj z vami borijo za svobodo svojega naroda proti bandltom, proti komunistom in njihovim pomagačem. So to ljudjet ki so nekoč prisegli na osebnosti, katerih danes ni več, ali pa so svojo
domovino nesrečno zapustili ln Izdali. Kdor hote prisego tem Izdajalcem Se naprej držati, izdaja svoj narod, svojo domovino, svojo družino in s« sam izloča lz narodne skupnosti!«
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
»Mir pred viharjem« — tako označujejo v Ber» llnu začasno zatišje, ki je pretekli teden nastopilo na bojiščih. NI dvoma, da bo v kratkem prt« Slo do novih velikanskih spopadov, za katere se na vseh straneh vršijo velike priprave. Na nem* škl strani drdrajo brez odmora kolona za kolono proti bojiščem. Se ni Jasno razvidno, pravijo nen*> Škl poročevalci, kak cilj imajo te kolone. Iz številnih polkov in divizij pa je razvidno, da spa* dajo vse te močne in dobro oborožene edlnice, ld delajo Izredno svež vtis, k onim operativnim vzhodnim rezervam, ki doslej še niso bile v boju. Nemci hočejo biti pripravljeni ne samo na za» padu, marveč tudi na vzhodu. Očitno je, da ae pripravlja boljševiško poveljnlštvo na novo velike ofenzivo, ki naj bi se izvršila Istočasno s bližnjo angloamerlško Invazijo. Nemški vojaški krogi to» rej upravičeno naglašajo, da j« današnji položaj na evropskih bojiščih »zatišje« pred burjo«. At* gležl ln Američani so zadnja čase poostrili svojo letalsko ofenzivo, temu primerne so pa tudi njihove povečane izgube. Nemško vojno poročilo Je
V tbrek podalo naslednji pregled:
Fiihrerjev glavni stan, 25. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sli objavlja:
Na področju Sevastopolja je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje silovite napade. Po žilavem boju so se ti napadi Izjalovili ob odporu naših čet, ki so jih bojni brodovl vojne mornarice z dobrim učinkom podpirali. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 32 sovjetskih letal, protiletalsko topni* štvo in zaščitne ladje vojne mornarice pa so uničile nadaljnjih 24 letal.
Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so odbile nemške ln madžarske čete močne sovražnikove protinapade. Madžarski oddelki so tamkaj uničili 24 oklopnikov.
Južnozapadno od Kovelja je bila po večdnevnih hudih bojih in na težkem ozemlju obkoljena glavnina neka boljševlške konjeniške divizije ter uničena Sovjetske čete so izgubile več tisoč padlih in številne ujetnike. Zaplenjenih je bilo 38 topov ln številno drugo orožje.
Podčastnik Knispel v nekem težkem oklopnb« škem oddelku na vzhodu je od julija 1942 do marca 19-14 uničil 101 oklopnik
Bojna jata Immelmann se je pod poveljstvom svojega komodora nosilca viteškega križca podpolkovnika Stepa posebno odlikovala na vzhodnem bojišču.
Na nettunskern predmostju je bilo s protlna* padom zopet osvojeno začasno izgubljeno oporišče. Na vzhodnem bojišču predmestja so bili odbiti krajevni sovražnikovi napadi.
Bojni letalci so uspešno napadli zbirališča motornih vozil ln oskrbovalna skladišča za cassln-sklm 'bojiščem. Oddelek težkih nemških bojnih letal je v pretekil noči bombardiral pristaniške naprave Neaplja z dobrim uspehom.
Severnoameriški bombniki so napadli včeraj kraje v Rumuniji, predvsem mestno področje Bukarešte. Pri tem so nemške ln rumunske sile letalske obrambe uničile 25 sovražnikovih letal.
Pri obrambi sovražnikovih napadov na razne kraje na področju Monakova In Friedrichshafna je bilo sestreljenih 97 severnoameriških letal.
Angleški bombniki so izvedli v pretekli noči ob prekršitvt švicarska nevtralnosti težak straho-valni napad na Monakovo. Povzročena je bila škoda v stanovanjskih okrajih ln izgube med prebivalstvom. Nenadomestljive kulturne zgradbe so postale žrtev sovražnikovega strahovanja. Tudi mesti Karlsrulie in Mannheim sta bili cilj angleških strahovalnlh napadov. V težkih obrambnih okoliščinah so naše sile letalske obrambe sestrelile 45 angleških bombnikov.
Nemška brza bojna letala so napadla posao mezns cilje v vzhodni Angliji.
DomaČe novice
*	Amnestija. Ob Fiihrerjevem rojstnem dnevu je Vrhovni komisar dr. Rainer odredil, da se v Ljubljanski pokrajini amnestira kazen 361 pra-vomočno obsojenim pod pogojem, da se v času treh let dobro vedejo. S tem so bile pogojno odpuščene zaporne kazni v celotnem Iznosu 120 let, 6 mesecev in 10 dni, kakor tudi globe v znesku 75.359 lir. Razen tega se je s pomilostitvijo ustavilo 643 v Ljubljanski pokrajini tekočih in še nepravomočnih razsojenih kazenskih predmetov. 19. aprila so bili po kratkem pouku od strani domačih sodnih organov izpuščeni tisti, ki so bili v preiskovalnem zaporu
*	Semenski krompir Iz Nemčije bo verjetno V kratkem dospel. Prišli bosta vrsti »Ackersegen« in »Bintje«. Hlevski gnoj je treba takoj zaorati, če ga niste že jeseni, zemljo pa dobro pripraviti, da bo rahla, lahka in sipka. Ce bi se imela zemlja do saditve zaplevel'tl. jo je treba pred saditvijo še enkrat dobro prevleči.
*	Usoden sprehod dveh dečkov. V Trstu sta šla lOletni Livij Gerlan in 13ietni Julij Stok na nedeljski sprehod ob morju. Gerlan je spotoma opazil dve ročni bombi, nakar sta ju dečka vrtila. Naenkrat je bomba eksplodirala Gerlanu in ga raztrgala tako, da so noge odletele tri metre daleč ln je obležal na mestu mrtev. Julij Stok je bil hudo ranjen.
*	Naredba o prepovedi sajenja visokih rastlin ob železniških progah določa: Prepovedano je saditi visoke rastline (koruzo, sončnice, konopljo, sirek in natiški fižol) na zemljiščih ob železniških progah v oddaljenost do 100 m od zunanjih tračnic. Prekrški se kaznujejo z denarno kaznijo do 500 lir ln v primeru neplačila denarne kazni v odrejenem roku z zaporom do 30 dni. Razen tega mora prekršitelj prepovedi odstraniti posajene visoke rastline, sicer se le-te odstranijo prisilno na njegove stroške po določbah zakona o občem upravnem postopku.
« Zeleni Jurij je prišel letos v deželo z obilnim cvetjem in zelenjem. Vrstijo se nam lepi dnevi. Drevje se zelo lepo razcvita, vendar bo letos hro-fičevo leto ln bo treba čim bolj odločno zatirati to nadlego. Starši ln učitelji naj že zdaj navajajo mladino, da bo letos, ko moramo veliko skrb posvetiti preskrbi prehrane, čim bolj zatirala hrošče ln druge škodljivce.
*	Dve železničarsld kuhinji v Ljubljani sta bili 20. aprila izročeni svojemu namenu. Prva je urejena za kurilnico na glavnem kolodvoru, druga pa na šišenskem kolodvoru. Otvoritev se Je Izvršila s primerno svečanostjo. Obe kuhinji bosta dopolnjeni še z novimi kopalnicami ln umivalnicami ln ustanovila se bo še kuhinja za vlako-apremno osebje na glavnem kolodvoru in nato sčasoma ln po možnosti še kuhinje na drugih postajah.
*	V Gorjah pri Bledu je umrl na velikonočni ponedeljek po daljši bolezni 801etni Vinko černe, daleč naokoli znani trgovec, posestnik, gostilničar ln poštni uradnik v pokoju. Nadalje sta tam umrla gozdar Viktor Svoboda in v najlepših letih posestnikov sin Janez Ferjan.
*	102 leti stara Spodnještajerka živi v Rimskih Toplicah. 15. aprila so jo počastili s posebno slo-vepnostjo. Vrla spodnještajerska rojakinja, kl je učakala izredno starost, je Helena škerjančeva, kl se Je rodila na Teharju ter je bila 50 let poročena s čevljarskim mojstrom Skerjancem, ki je umrl pred 28 leti. Sina je izgubila v prvi svetovni vojni. Sivolasa ženica je še vedno dobre volje in celo še rada poprime za lahko delo.
*	Protikomunlstična akademija dijakinj nižjih razredov ljubljanskih srednjih šol je bila prirejena preteklo nedeljo dopoldne v največji ljubljanski dvorani. Spored je bil zelo ustrezen in je žel mnogo priznanja. Dijakinje, ki so docela napolnile dvorano, so navdušeno pozdravljale pre-zidentovo soprogo go. Olgo Rupnikovo In slovensko domobranstvo.
*	Bogomir Feglc. V Ljubljani Je umrl dolgoletni mestni učitelj 6. mešane ljudske šole g. Bogomir Feglc. Po rodu je bil lz Ajdovščine. Polnih 39 let in 7 mesecev se je posvečal vzgoji mladine. ITCteljstvo Je Izgubilo odličnega tovariša, šola pa zglednega vzgojitelja.
*	Lesni Industrljec g. Franjo Rus je po daljšem bolehanju umrl pretekli petek v Ljubljani. Izgubili smo odličnega, značajnega moža, zglednega družinskega glavarja. Rodil se je leta 1877. v vasi Travniku v Lcškem potoku, kjer se je že mlad posvetil lesni trgovini in je pozneje vodil še gostilno. Pred 20 leti si le ustvaril nov dom v Ljubljani, obenem pa je razvil lesno industrijo v Mrzlem studencu na Kočevskem. Tako na Dolenjskem kakor v Ljubljani je bil iskreno spoštovan, o čemer je pričal tudi njegov pogreb preteklo nedeljo popoldne.
„Le predi, dekle, predi!..."
V	listih smo zadnje čase čitali poziv, naj se naše žene in dekleta zopet vrnejo h kolovratu, kl mu bo pri obnovi naše domovine pripadla važna vloga ln naloga. Ta poziv je vsega upoštevanja vreden.
V	naših muzejih je kolovrat že znamenitost ter ima že muzejsko vrednost. Mnogi podeželski ljudje niti več ne poznajo domačega platna, dočim domačega sukna niso niti videli. Toda napredek ne prodira na vsej črti enako hitro ter je tudi v tem pogledu relativen, kakor je relativno vse.
Niso se še ustavili vsi kolovrati ln četudi je tovarniško platno v mirni dobi izredno poceni, ni še moglo Izpodriniti domačega. Moderni proizvodni način ter proces nI še mogel zavladati povsem ter še ni zasužnil kmeta, kjer je kmet odrezan od širokih tokov življenja današnjega produkcijskega sistema.
A11 si morete misliti večje nasprotje: v dolini so na letovišču tako zvani mondenl letovlščarji, ljudje, ki so se umaknili iz »raja« civilizacije — v dolini je mondeno letovišče, nekaj kilometrov v gorah pa še žive kmetje patriarhalno življenje?! Prav tako veliko nasprotje je med naprednostjo teh kmetov ln zastarelim načinom življenja po eni strani. Ta kmet se še oblači v obleko lz domače volne ln perilo iz domačega platna. Pri sleherni hiši pozimi še predejo ter imajo po več kolovratov, kakršne radi kupujejo ljubitelji starin. Ko prideš v gorski svet, se ti zdi, da si zasukal čas za 100 let nazaj, da ti stopa pred oči življenje naših pradedov.
Kljub temu ti ljudje niso tako odrezani od sveta, da ne bi poznali pridobitev civilizacije, da bi ne znali ceniti Izdelkov moderne proizvodnje in da bi se ne zavedali, kako lahko postane usoden moderni produkcijski sistem zanje. Morda prihajajo celo bolj pogosto v mesta kakor kmetje lz dolin. In povsod, pri sleherni hiši so naročeni vsaj na en časnik. Pri vsaki hiši najdeš knjige, tu ln tam celo od najstarejših Izza reformacije do najnovejših. Povsod si presenečen nad inteligenco teh
ljudi in čutiš neko svojstveno, kmečko kulturo, umirjenost ter uravnanost, urejenost ter ustaljenost po nezapisanih formah in zakonih. Življenjske izkušnje, prilagoditev naravi, zdrava tradicija in borba za obstoj so oblikovali tega »hribovskega« človeka. In ta človek ni konservativen. Ne drži se starega izročila zaradi konservativnosti. Tako mu najbolje kaže. Ne kaže mu, da bi kupoval platno, ker bi se zaradi tega produkcijski stroški v njegovem gospodarstvu ne zmanjšali. S samim pridelovanjem lanu ni denarnih stroškov, odnosno produkcijski stroški so tu v delu in času ln ne neposredno v denarju. Kmet pač ne najema delavcev za pridelovanje lanu, svojega dela pa ne računa nikdar med produkcijske stroške. Predice predejo pozimi, ko bi itak ne mogle bolje porabiti časa. Kakor hitro bi moral hribovski kmet začeti kupovati surovine, ki jih lahko pridela doma, bi bilo njegovo gospodarstvo defi-citno. Za uravnavanje izdatkov so potrebni dohodki, se pravi, če hoče kmet kupovati, mora tudi prodajati. Glavni njegov izdatek so davki in zanje mora imeti brezpogojno denar. Kupiti pa mora pražnjo obleko, dočim je za delo obleka iz domačih pridelkov boljša že zaradi trpežnostl. Hribovski kmet prodaja predvsem les in živino. V trgovini z lesom je v mirni dobi večkrat zastoj, pa tudi za živino so kupci včasih redkejši. Zato mora kmet skrčiti izdatke na najmanj. Sam čuti, da je najbolje, če Je čim bolj odrezan od doline v tem pogledu, da pušča čim manj denarja v nji, kar pomeni, da mora biti čim bolj neodvisen, samostojen. To je neke vrste avtarkija, ki ni izum sedanjosti. že od njega dni je tako, da je kmet bolj neodvisen, čim manj je odvisen od menjalnega gospodarstva. Neodvisnejši je pa tem bolj, čim manj pogreša industrijske izdelke, čim bolj se osamosvoji od industrijskega trga. Popolno se seveda ne more osamosvojiti, a velik uspeh je že, če mu ni treba lzsekavati gozda, ko les nima cene. Vsekakor je kolovrat med najvažnejšimi orodji našega kmeta, a prav bo, če se udomači tudi v mestu.
Na bojiščih proti komunistom
Poročila z naših domačih bojišč javljajo, da so komunistični porazi že skoraj vsakdanji. Tako Je nedavno prišlo do velikih spopadov med komunisti in domobranci na področju Sopot—Sovra—Vrsnik na Notranjskem. Borba je bila sicer kratka, toda zelo zagrizena. Na koncu so domobranci našteli 30 komunističnih mrličev. Koliko so jih komunisti odpeljali s seboj, ni znano. Tudi ranjencev Je moralo biti večje število. Nadalje so komunisti doživeli velik poraz na Črnem vrhu pri Idriji. Od nemSkih krogel je padlo veliko Število komunistov, mnogo pa je bilo zajetih. Med obilnim plenom so bili tudi Štirje topovi.
Pri Trebelnem ln okolici se je zadnji čas mudila »Gubčeva brigada« In pa Se nekatera krdela iz drugih brigad. V vas so pripeljali celo nekaj topov. Dne 14. aprila pa so se novomeški domobranci razvrstili k napadu. Po celodnevni bitki so bili komunisti poraženi ln so se razpršili. Mrličev niso utegnili vzeti s seboj. Domobranci so zaplenili tri topove ln mnogo avtomatičnega orožja, kar vse so pripeljali v Novo mesto.
Nova postojanka domobrancev je v St. Jerneju na Dolenjskem. Ljudstvo Jih Je zadovoljno sprejelo In postreglo. Takoj po sprejemu je bilo veliko protikomunistično zborovanje. Tudi iz drugih dolenjskih krajev poročajo o zmagah nad komunisti. V Mirenski dolini je tržiška domobranska posadka pobila 6 komunistov okrog St. Ruperta ln pri tem se je 14 prisilnih mobilizirancev javilo domobran-
cem Pri Stopičah so komunisti sami razstrelili nekaj bunkerjev, ki so jih bili prej sami postavili. Bržčas se pripravljajo na umik
Domobranci lz Vehkih Lašč so pred dnevi izvedli napad proti Sv. Gregorju, kjer se je že dolgo časa skrivalo več komunističnih krdel in odkoder so zlasti hodili k napadom na kolono, kl je prihajala lz Ljubljane proti Ribnici in obratno. Domobranci so komuniste presenetili ponoči. Ubitih je bilo 40 komunistov, med njimi dva polltkomi-sarja, zajetih pa je bilo 24 ln neka komunistka. Od zaplenjenega orožja sta bila važna dva mino-meta in več težkih strojnic. V neki hiši so našli vso pisarno »Levstikove brigade« ln v njej tudi brigadno zastavo. To je slovenska zastava s Titovo zvezdo v sredi. Zastavo so pripeljali v Ljubljano.
Vsa zadnja poročila lz dolenjskih krajev poročajo o žalostnem stanju med prebivalstvom. Dela je dosti, delavstva pa primanjkuje. Zaradi enostranske in slabe prehrane močno pešajo ljudske moči. V raznih krajih, kl so pod komunistično oblastjo, že celih 7 mesecev nimajo soli, kvasa, olja, masti in sladkorja. Tihotapci plačujejo sol po 30 lir kg, a preden pride potrošnikom v roke, se podraži na 60 lir. Ljudje hodijo peš po moko v Trst. Ta pot je dolga čez 200 km v eno samo smer, ln to po gozdu. Toda glad terja svoje. Ob takem stanju ln ob neprestanih Izgubah ni čudno, da je »navdušenje« že davno splahnelo.
*	Nov odvetnik. V imenik odvetnikov je bil vpisan gosp. Rudolf Zore s sedežem v LJubljani, Frančiškanska ulica 10.
*	Svetel zgled zveste službe je UrSka Penetova, kl je pretekli ponedeljek praznovala svoj 85. rojstni dan ln obenem 621etn!co, odkar je nepretrgoma v službi pri staro znani Anžičevi gostilni, po domače pri Ožbinčku na Poljanski cesti 68. v Ljubljani. Že polnih 62 let se pridno suče v kuhinji ln po drugih gospodinjskih poslih. Delo ln poštenje jo je ohranilo do poznih let čilo in zdravo v zadovoljstvo družine ln številnih gostov.
*	Stolica za slovenski jezik na tržaški univerzi je velika pridobitev Slovencev v splošnem kulturnem pogledu, še zlasti pa za primorske rojake. Da so sedaj na tržaški univerzi predavanja o slovenskem jeziku ln slovstvu, je predvsem zasluga rektorja prof. dr. Viore. Slovenska knjižnica pa je še pomanjkljiva ln bo morala Ljubljana priskočiti na pomoč.
*	Žrtve streliva. Iz krajev, ki jih je najbolj obiskala vojna, še vedno prihajajo novice o ne-
srečah z raznimi razstrelivi Tako poročajo lz Gorice: Neki 651etni kmet lz Dornberga ln hči sta šla na polje. Ko sta korakala po stezi, je oče zadel ob granato, ki je ležala v travi. Nevarno orožje je eksplodiralo ln s svojimi drobci razme-sarilo oba. Oče je bil na mestu mrtev, 331etna hči pa je podlegla za ranami v goriški bolnišnici. Dogodek Je ponoven opomin vse, kl Imajo opravka na polju, travniku, v logu aH vinogradu, naj bodo previdni, čim zagledajo kak sumljiv predmet.
* 220 vagonov sadja Je pridelala lani Spodnje štajerska predelovalnica svežega sadja. Že na pomlad 1942 je bila ustanovljena posebna zadruga za predelovanje sadja s sedežem v Mariboru. Leta 1942. so v štirih tovarnah predelali 376 vagonov spodnještajerskega sadja v 118 vagonov najboljših sadnih sokov, razen tega so izdelali 200 vagonov jabolčne ln bučne mezge. Lani pa je družba, kakor rečeno, predelala 220 vagonov svežega sanja in je v celoti Izpolnila svojo nalogo, naprave v Mariboru ln v Celju se še stalno Izpopolnjujejo.
Sovjetska ostrostrelka
Že večkrat smo čitali, da Sovjeti pošiljajo na fronto tudi ženske oddelke. Kakšna je vzgoja teh bojevnic ln kakšno je njihovo zadržanje, nam pove vojni poročevalec dr. Joahim Fischer v naslednjem daljšem dopisu z vzhodne fronte:
Sonja Artiševskaja je stala molče s povešaniml očmi v nizki postojanki, napravljeni iz debel. Poveljnik, mlad stotnik, je motril dekle, ki je stalo pred njim v uniformi sovjetskega vojaka. Kakih 20 let je stara, ženske oblike so grobo zakrite z obleko, šele ko je odložila čelado, jo je bilo po laseh mogoče prepoznati za žensko. Obraz je bil mrk. Dekle je bilo prestrašeno, pač pod vtisi grozovitih pripovedi, da bo v ujetništvu mučena in umorjena. Pred stotnikom so na surovi mizi ležali papirji Sonje Artiševske, ostrostrelke 3. komsomolske brigade. V knjižici je bil potrdil narednik Kazimirenko, da je Sonja Artiševskaja pri Jamišču južno od Glistine dne 4. in 7. februarja ter 13. in 19. februarja kot ostrostrelka ustrelila po enega nemškega vojaka, dne 22. ter 27. februarja, nadalje 2. in 4. kakor tudi 9. marca pa po dva nemška vojaka. V poslednjem predalcu je bilo 12. marca — tisti dan, ko je bila potem ujeta — zapisano, da je skupno ustrelila 14 nemških vojakov.
Dekle je molčalo. Molčali so tudi nemški vojaki. Stotnik je še čakal, kakor da mora nekako premagati ta neverjetni doživljaj. Potem je vprašal Sonjo Artiševsko, kako je vendar prišla do vsega tega. Pričela je govoriti kakor odrešena ln Nemci so poslušali poročilo ostrostrelke Sonje Artiševske.
Staršev ne pozna. V šolo je hodila, učila se Je tudi nemščine. Rodila se je leta 1925. Sosedje so govorili, da so bili njeni starši kot pripadniki prejšnjega režima izgnani. V Moskvi Je živela. Tja je prišla pred petimi leti v tovarno št. 17., ki izdeluje motorje. Zaposlena je bila pri prvem traku, pozneje pa Je prišla v risalnico, kjer je ostala do pričetka vojne. Potem je bila izseljena, toda februarja 1943 se je spet vrnila lz Omska V Moskvo. Tu se je poročila z nekim podporočnikom, ki pa je kmalu nato padel pri Jelnji. Pripomnila je:
»Ne vem, od njega nisem dobila nobene pošte več in tanktstl naglo umirajo... Lani avgusta sem bila pri naboru ln 2. septembra sem prišla k ženski milici. Poslali so nas v vojašnico, niso nas nadalje izpraševall, marveč samo preiskali. Poročene žene brez otrok so kakor samske. Mnoge izmed nas so potem poizkušale na vse načine, da bi od kakšnega moža še dobile otroka, toda to ni mnogo koristilo. Naš poveljnik Je dal dve tovarišici ustreliti, ko sta zanosili. Potem so nas dodelili k protiletalskim oddelkom. Sledila pa je velika čistka. Proti koncu septembra so bila Izbrana vsa zdrava ln močna dekleta in žene, in oktobra so nas že dodelili k 3. komsomolski brigadi. Tam so nas vežbale ženske, ki so Imele oficirski čin. Nadalje so nas vežball Izkušeni ostrostrelci. V začetku decembra so sestavili četo, ki
je odrinila v Smolensk. Tam so nas vežball v gozdnem taborišču Krasnem Boru, v bližini Ka-tina. Ravnali so z nami kakor z vojaki, še trje. Samo dekleta, ki so ljubimkala s poveljniki in političnimi častniki, so bila na boljšem. Ravnali so z nami prav tako neizprosno kakor s sovt-skiml armisti. Jed je bila pičla. V začetku januarja so prišle k nam ostrostrelke, ki so se že borile na fronti na Orši. Naročeno jim je bilo, da nas dokončno izurijo. Ta dekleta so nam govorila, kako dobro jim je bilo na fronti. Nikdo ni slabo ravnal z njimi in živela so povsem svobodno. Tedaj sem si mislila, da je možno le eno: stran iz tega taborišča! Dogovorila sem se z nekaterimi tovarišicami in po nekaj dneh smo že odrinile. Peljale smo se z nekim ženskim poročnikom, z Židinjo, ki je bila zelo lena, po železnici proti Ljosnu. Potem smo morale peš dalje in smo potem vzdolž fronte ob Vitebsku prišle v Gorodok. Tam so nas dodelili ženskemu oddelku, ki je stražil prometne naprave. Vsega skupaj je bilo za eno četo žensk, od te čete pa sta bila dva voda dodeljena za straženje armadnega štaba. Nastanili so nas v neki hiši, v kateri smo po štiri dekleta spala v majhnem prostoru. Vsega skupaj nas je bilo 28 deklet. Neki večer so pijani častniki vdrli skozi vrata in nas napadli. Branile smo se. Ena izmed tovarišlc je s pištolo ustrelila stotnika. Potem smo vsaj Imele mir, vendar pa so nas že naslednji dan odposlali h četi, ki je bila nastanjena bliže Vitebska, v vasici ob jezeru, severnozapadno od tega mesta. Sledila je velika preiskava, toda zgodilo se ni nič hujšega. Tista Židinja, ki nas je bila takrat spremljala na vlaku, nas je ozmerjala, naj vendar ne bomo tako malenkostne!«
Sonja Artiševskaja je umolknila, kakor da se sramuje. Tudi obrazi Nemcev so molčali. Po krat-
kem premoru je nadaljevala: »Z nekaterimi dekleti smo naslednje jutro, potem ko smo prenočil« v vaškem kopališču, šle h poveljniku armade in ga prosile, naj poskrbi, da pridemo od tod. Hudobno se je zarežal ln rekel: ,Vam že še zasolim, ker s e tako malenkostne — za kaj pa ste spo-sobne, he?\.. Ena izmed deklet, Valerija po imenu, je zavpila, da je boljševistka, ki se hoč« boriti za domovino; rekla je, da smo zato postale bojevnice, ne pa za nesramnosti pijanih izdajalcev. Da, in nato so na odpravili. Dali so nam bojevniško opremo in čelade ter nas spravili v postojanko. Najstarejša med nami, ki je ž« dosegla čin narednika, po imenu Anuška Aksi-mova, je bila naša poveljnica. že naslednji dan je granata ubila prvo izmed nas, dve drugi sta padli zaradi strelov v glavo, neka tovarišica pa je Izginila z židovskim intendantom; tako smo ostale le še tri. Izvršile smo svojo dolžnost —-in zdaj, zdaj sem tu.«
Sonja Artiševskaja je spet umolknila.
Njeni pogledi so vpraševali v stiski: »Mar m« boste ustrelili? Kaj boste storili z menoj?«
Stotnik si je pogladil razmršeno brado in je rekel: »Odvedito jo k diviziji!« Nato se je dvignil. Ni mu bilo kot Nemcu mogoče soditi. Kakor da je njegovemu zapadnoevropskemu pojmovanju prepovedano razumeti vse tisto, kar je Sonja Artiševskaja pripovedala zateglo in polglasno.
Tudi ona se je dvignila. Tolmač ji je rekel, da mora dalje, k diviziji. Sonja je vstala, po obleki bojevnica ln ostrostrelka, po kretnjah ženska. Nagnila je glavo, kakor to store le mlada dekleta, kadar pozdravijo, in je odšla iz zaklonišča v spremstvu vojaka, noseč s seboj čelado, kakor ročno torbico.
Stotnik je gledal zanjo in rekel: »Ali razumete to? Oni gojijo sovraštvo in se tega navadijo. Iz moških napravljajo zveri, iz žensk krvoločne morske volkove, strelce, ki zavoljo svoje ženske svobode rajši streljajo moške. Ta boljševizem je ves zakrnel v svojem sovraštvu.
Hišno-gospodinjski posli
Vprašanje socialne zaščite in strokovne Izpopolnitve hišno-gospodinjskih poslov je zelo važno. Pojavlja se v vseh državah. Rešitve so različne in jih je treba pripisovati javnemu skrbstvu ali zasebnim pobudam. Uspehi so po večini nepopolni.
Obsežnost ln važnost zadeve sta odvisni v prvi vrsti od načina, kako se dekleta odločajo za to službo in kako se pripravljajo za poklic. Na drugI strani pa vpliva značaj zaposlitve, zlasti družinska skupnost z delodajalcem in celodnevno izvrševanje poverjenih poslov.
Dekle, ki se odloči za ta poklic, pride z dežele (deloma tudi iz revnejših mestnih družin) z nekaj splošne predpriprave, ki je večinoma pomanjkljiva. Nato stopi v službo, ne da bi mogla pravilno presoditi, ali je izbrano delo zanjo primerno. Nihče ne skrbi za zdravstveno in psihotehnično ugotovitev poklicne sposobnost!. Delodajalec pa ne pozna značaja in strokovnih lastnosti posla. Zato
tudi ne more oceniti, aH je sposoben za službo in ali se bo lahko znašel v novih razmerah.
Posledice te nejasnosti so različne. V nekaterih primerih se kažejo v medsebojnem nezaupanju, neprimernem obnašanju ter slabših delovnih in plačilnih pogojih. Deloma vpliva tudi na razvoj dekletovega značaja in s tem na njeno bodočnost, Številni so primeri, ko dekleta moralno propadejo prav zaradi pomanjkljivega brezvestnega zadržanja, oziroma zaradi neprimerne zaposlitve. Gospodar se mora zavedati odgovornosti družinskega glavarja, ki ni omejena le na otroke in drugo sorodnike, temveč se nanaša tudi na uslužbence, to je: na vse člane iste družinske skupnosti.
Prezgodnja zaposlitev In pomanjkanje nadaljnja strokovne izpopolnitve preko okvira izbrane službe povzročata enostransko opredelitev, ki se maščuje pri iskanju druge zaposlitve. Za večino takih poslov predstavlja sprememba službe velike ovire ln vedno večje neprijetnosti. Zaradi tega ne
Vinko Gaberskl:	4
(Po sJfi c?£cxtf
Starčeva povest o mladih dneh
Učitelj Božič pa je bil ne samo vesten vzgojitelj, ampak tudi človek predobrega srca; zato je strašno trpel. Najbolj se mu je smilila gospa, ki bo, vsa brez moči in tolažbe, sedaj morala čuti še strašno novico, da je izgubila tudi edinega otroka. Božič se je bal zasledovati svoje misli, a odtegniti se jim ni mogeL Osrednja je bila misel na Branka, ki ga mora rešiti na vsak način. Tu se mu je zdelo gotovo le eno. namreč da cigani res ne ostanejo na ozemlju Hrvatske, in da se ne bodo skušali prebiti kam v Dalmacijo, ampak da pojdejo naravnost v Bosno, in od tam v pravo Turčijo. Za to domnevo je govorilo dejstvo, da se turškim ciganom na Hrvatskem za poslej res ni obetalo nič "pr;da, in pa gotovost, da bi Branka ljudje in oblasti tukaj vendar izsledile živega Težko si 1e skoro misliti. da bi stric Milan bil ciganu naravnost naročil, naj ga umori, ker se je vendar moral zbati svoje sicer močno kosmate vesti. Cigan Hotko je bil zopet s svoje strani toliko pohlepen za nagrado, da dečka ne bi umorjl, ako mu ni bilo naročeno; saj bi bil moral svojemu naročniku pozneje dokazati, kje ga ima živega. Sicer pa je imel cigan postranski namen, z živim dečkom kdaj kje še več izsiliti od brezvestnega strica. Ker je ciganom torej pod nogami gorelo, in ker se je dalo priti v Bosno že na nekoliko ur, od tam pa v splošni zmedi kmalu kam na Turško,
je glavar Hotko res krenil s svojto tja in bil že ob zori na primerno varnih tleh. Ko je Božič ob drevesu v gozdu tako ugibal, so bili cigani že v Bihaču, in so tam počivali.
Učitelj Božič je s svojo logiko, upoštevaje razmere in vse možnosti, slučajno prav ugotovil smer ciganov ter je zopet zaklical, da bi ga kdo slišal. In čudno, zadnji klici menda sploh niso bili več potrebni, kajti do poti je prihajala poštama ženska. Bila je Mara. ki je zopet šla z jerbasom po zeli, pa so jo klici na pomoč z bližnjice, ki vodi na Vražji klek. zvabili po gozdni cesti. Prilično lahko Je razvozlala od napornih poskusov že itak razrahljane sipone, in ko ji je zmučeni človek na kratko povedal, kako in kaj, je takoj ubrala pot nazaj. Šla ie v vas, in poslala pošto v dvorec, da bi prišli po njega z vozom. V vasi so ugibali, kaj bi, a niso prišli do nobenega sklepa, v dvorcu pa je gospod Milan zopet vešče zaigral svojo vlogo. Previdno in obzirno je sporočil materi Karmeli, ki je že od snoči bila vsa v skrbeh, novico, da se je Branko baje res nekje izgubil, potem pa je na videz z vnemo spravil pokonci vse moške doma in še nekatere iz vasi. da so šli oboroženi nekam na pogon, ne da bi prav vedeli za kom. Učitelj Božič je seveda spoznal to preračunano igro in se ni dal gospodu Milanu kar tako pod noge. S čudovitim mirom mu ie zasmodil v lice obtožbo, da je to vse njegovo maslo in ogorčen je odklonil nesramno sumnjo, da bi bil on, dečkov vzgojitelj, spravil Branka v zasedo in ga jzdal ciganom.
»Lopov nisem jaz, gospod Popara; ničvreden nepridiprav ste vi!« mu jo zabrusil. »Ne glede na to, da nimam takega svinjskega značaja, vas
vprašam, kaj bi si mogel jaz obetati od tega, če bi deček izginil? Pač pa vsi vemo, česa pričakujete vi, ker je pisano črno na belem! Pa na bodete; ta lopovščina se vam ne sme posrečiti!«
Izdajalski stric Milan je pihal kakor ris, in bi se bil lotil učitelja, a ker ni kazalo, da bi imel kaj pristašev med ljudmi, se je umeril in pomiril. Sploh pa je Božič razčistil položaj. Vsi bolni gospe Karmeli je pojasnil zadevo In svoj naklep, da se oprti z najnujnejšimi potrebščinami. da vzame svoje prihranke in še kako vsoto od nje, pobere tudi svojo spravo za fotografiranje in dobre gosli, ter takoj odjezdi z zvestim hlapcem. Do Bihača bi šla skupaj, od tam pa bi se potem Jovan vrnil s prvim poročilom. Božič sam ie za«« sklenil, da se ne vrne prej, dokler ne bo dobil Branka živega, ali pa za gotovo izvedel, da je mrtev. Križem sveta se ja odločil iti po njegovi sledi, ter se pretolči kakor koli skoz življenje. Denarja ima sproti za varčno preživljanje, in kjer bo priložnost, bo skušal kaj zaslužiti s slikanjem na sejmih in pro-ščeniih in pa z goslanjem na veselicah.
Jasno je, da je bilo sedaj ozračje okoli dvorca neznosno. Gospodar mrtev, sin Izginil, a mati zbolela In skoro zblaznela. In vse se je zavzelo za učitelja proti lastnemu bratu rajnega gospodarja, ki se je delal strašno užaljenega zavoljo sumničenja takega pritepenca; tako je označil vzgojitelja svojega nečaka. Mala Milanova sinova Dinko ln Vinko sta b'la toliko pametna, da sta vedela, da je jedro nesreče njun oče, a si seveda nista upala ziniti o tistem dogodku.
Z odurnim smehom ln malomarno kretnjo j« spremljal Milan Popara Božičev odhod; že zavoljo videza, češ da je visoko nad tem bedakom.
morejo zadostiti upravičeni želji, da bi si zbolj-Aali delovne in plačilne pogoje.
Res je sicer, da so sedanje izredne razmere odpravile Številne težave, vsaj glede plačilnih pogojev in možnosti zamenjave službe. Dekleta se lažje odločijo za drugačno zaposlitev. Povpraševanje s strani gospodinj presega razpoložljivost delovnih moči in nujno vpliva na izboljšanje plačilnih pogojev. Toda to ne pomeni, da je prej označeno vprašanje tudi rešeno. Lahko celo trdimo, da taka konjunktura vpliva še slabše na moralno stran. Vedno večje povpraševanje delovnih moči in ponujanje boljših plačilnih pogojev prikriva mnoge nevšečnosti, ki se bodo pokazale Sele pozneje.
Za odstranitev ugotovljenih nedostatkov je več sredstev. Najvažnejša je predizobrazba. Ozirati pa se mora na zahteve bodočega poklica ter nuditi prizadetim poleg splošne izobrazbe tudi strokovna navodila. Potrebna pa je predhodna preizkušnja poklicnih sposobnosti. Gospodinjske šole ln poklicne svetovalnice naj bi zadostile tej nalogi. Deloma bi lahko pomagala primerna preureditev pouka v višjih ljudskih in v meščanskih »olah.
Drugo važno mesto naj bi zavzeli strokovni tečaji med službovanjem, katere je »Domovina« že obravnavala v številki 13-1944 pod naslovom »Izobrazba naših gospodinjskih pomočnic«. Javne ln zasebne pobude naj bi v medsebojnem soglasju rešile to perečo nalogo, seveda ob upoštevanju celodnevne zaposlitve hišno-gospodinjskih poslov ln omejenosti nedeljskega počitka.
Nadalje bi bila potrebna Izpopolnitev socialno-saščitnih predpisov, ki več ne ustrezajo sedanjim razmeram. Zlasti važna bi bila prilagoditev zahtevam glede predlzobrazbe in strokovne izpopolnitve med službovanjem, kar naj bi bilo po zakonu obvezno. Prav tako bi moralo biti dovolj preskrbljeno za poselske pravice v družinski skupnosti. Določeni naj bi bili minimalni plačilni pogoji. Zai.oniti predpisi bi morali obenem zaščititi delodajalčeve upravičene koristi.
Izven dvoma je, da je zakonita ureditev delov-nlh pogojev potrebna in edino mogoča, ker je Sklenitev kolektivne pogodbe v tej stroki izklju-Bena. Gospodinje nimajo zakonitega zastopstva, |d bi smelo prevzeti splošne obveznosti. Pokrajinska delavska zveza je že večkrat predlagala, da bi pristojne oblasti predpisale minimalne plačilne pogoje. Predlog je bil doslej odložen zaradi Izjemnih gospodarskih razmer, odnosno, za časa italijanske okupacije, vsled prevelikih razlik med Stanjem pri nas in v sosednih pokrajinah. Upati
^da bo bod»5nost ugodnejša in da bodo obsto-e pokrajinske oblasti lažje ustregle upravičenim težnjam na tem področju.
Socialno zavarovanje hišno-gospodinjskih poslov je posebno važno. Starostna ln onemoglostna preskrba je zelo pomanjkljiva, toda to je pripisati v prvi vrsti poznemu uveljavljenju zadevnih predpisov, prenizko odmerjenim rentam (zlasti za vojne razmere) ln kategorizaciji zavarovanega zaslužka v tej stroki. Del teh težav je skupen za Vse delojemalce. Potrebni bi bili dalekosežni ukrepi, da bi se obstoječe stanje izboljšalo. Glavno rešitev bi predstavljala ureditev posebnih domov ga onemogle ln ostarele hišno-gospodlnjske posle, v mestih je Izključeno, da bi rente zadoščale za
primerno preživljanje ali celo za vzdrževanje lastnega gospodinjstva s strani bivšega posla. Natu-ralne dajatve so važnejše ln v socialnem oziru bolj utemeljene. Denarne dajatve pridejo v poštev prvenstveno za tiste bivše posle, ki se lahko vrnejo v domačo hišo, oziroma za katere je vsaj deloma preskrbljeno tudi iz drugega naslova.
Glede na že omenjeni članek v »Domovini« je potrebna ugotovitev, da so obvezni prispevki hiS-no-gospodinjskih poslov od uvedbe enotnega Jugoslovanskega delavskega zavarovanja do konca aprila 1941 znašali okrog 45.6 milijona dinarjev, ne pa 64.8 milijona. Povprečno število zavarovanih poslov Je znašalo 7789 enot, povprečni prispevek pa 26.52 din. Aprila 1941. se je položaj bistveno spremenil. Povprečno število zavarovancev te stroke znaša sedaj le 3352 enot. Predpisanih je bilo okrog 2.5 milijona lir. Vsi ti prispevki so služili za kritje izdatkov bolniške, nezgodne ter deloma tudi onemoglostne in posmrtninske panoge. Težko bi bilo ugotoviti, koliko so hišno-gospodinjski posli prejeli iz naslova dajatev, verjetno pa je, da niso zaostajali za ostalimi delavci.
Delavska zbornica za Slovenijo je do aprila 1941. prejela na dokladah okrog 1.5 milijona dinarjev, ne pa 3.2 milijona. Prispevek poslov za Pokrajinsko delavsko zvezo oziroma strokovni sindikat po aprilu 1941. do 31. XII. 1943. je zna-Sal v celoti 126.000 lir. Tako zbrana sredstva so služIla v prvi vrsti za kritje upravnih stroškov zbornice oziroma zveze. En del je bil porabljen tudi za podpore bivšim strokovnim organizacijam, oziroma za vzdrževanje sindikata v novih razmerah. Hišno-gospodinjski posli so bili soudeleženi pri vsem tem v sorazmerju z močjo lastne organizacije.
Namen te razprave nI polemlzlranje z zgoraj omenjenim člankom, temveč hoče doseči, da bi se v bodoče posvetila tej stroki čim večja skrb.
<-	Dr. Alujevič.
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Mrzla govedina s polivko. Zrežl popolnoma ohlajeno meso na zelo tenke rezine in jih položi v plasteh v polivko, ki jo napraviš takole: skuhaj po možnosti dvoje, troje jajec; iz rumenjakov in enega rumenjaka surovega jajca, treh fino sesekljanih sardel, žličice gorčice, citronlnega soka, nekaj soli, popra, malo prašnega sladkorja, olja in kisa napraviš polivko, ki jo iztisni skozi sito v globoko skledo. Polagaj plast mesa, nato plast polivke, dokler vsega ne porabiš, na vrhu naj ostane polivka. Meso pusti 24 ur, ker potem dobi fin, pikanten okus. Pozimi lahko pustiš 3 do 4 dni. Tako polivko lahko porabiš za vsako mrzlo pečenko.
Pilav (bosanska Jed). Za to jed je seveda najbolje kozličkovo meso, vendar lahko vzameš tudi vsako drugo. Zreži meso na večje kose, osoli in pusti nekaj časa ležati. Medtem zreži precej če-
ki si ga upa tako žaliti, kateremu pa blagorodno Odpušča.
»Saj resnica se mora Izkazati,« je Izjavil z Umetnim, od zadrege hripavlm glasom, ter ošinll ljudi s omalovažujočim pogledom.
NI menda treba opisovati, kako Je bilo sedaj flvljenje pod Humom: žalost, potrtost, pobitost, Obup. Razen tega Je gospa Karmela prav resno •bolela, da so hodili okoli nje zdravniki, ki so jo •pravili nazadnje vso strto ln izčrpano na Reko. da bi JI bila njihova pomoč bližja. Se mučnejše •e je zapletlo življenje, ker je stric Milan kazal toliko vneme za malega Branka. Vse mogoče je Ukrepal za odkritje dečka in se tako brigal zanj, da so ljudje polagoma začeli misliti, da se odkritosrčno trudi ln da trpi, ter že obsojali Božiča, ki Je blagega človeka kruto razžalil in se tako neprimerno obnaSal, ker se Je pač preobjedel kruha v hiši, ki je vendarle Milanova.
A videli bomo, kako se je ves svet varal, samo učitelj Božič ne. On je šel v svet, saj doma tako ne bi bil na varnem, ker bi ga njegov nasprotnik, kateregpa je pred ljudstvom osramotil, skušal ugonobiti. In dobro je storil, da se je umaknil. Spletke Milana Popare ln njegovih neznanih pomagačev so bile tako spretne, da je kmalu obsenčil vso okolico in prepričal ljudi, da Je malega Branka ravno Bož!č. na videz tak slovit vzgojitelj, v resnici pa dečkov zli duh, ki ga je samo kvaril, spravil nekam s sveta, da se vsa umazanost ne bi razgrnila nekega dne nred str-mečim svetom in pred kaznujoč'm sodiščem. Jasno Je, da se je moral na lep način sam umakniti in skriti, da bi se umaknil zasluženi kazni. In pretkani človek je še zadnji trenutek znal z zvito
pretvezo izvabiti denar od gospe, menda plačilo za neke zasluge, ki jih ni imel.
Tak razvoj zadeve Je na gospo Karmelo na Reki porazno učinkoval. Tako strašno dognanje, taka prevara zaupanja! Ni čudno, da se ji je bolezen poslabšala kakor da se udere plaz. In ni dolgo trajalo, da so mogli zdravniki izjaviti samo to, da jo duševna bolest bolj tlači kakor telesne bolečine. Samo nekoliko tednov se je borila za življenje in drago upanje, potem pa je umrla.
Svak Milan jo je dal spoštljivo spraviti v rodbinsko grobnico pri dvorcu pod Humom. Te skrbi se je torej rešil. Edina briga mu je sedaj Se bilo, da mu oblast prizna vso posest in delež pri podjetjih po bratu.
VI.
KRIŽEM SVET
Božiču ni bilo lahko iti v svet, a tudi obupal ni. Saj je upal, da njegov gojenec živi; in prav nič se ni bal za njegovo življenje, ker ni Imelo pomena, da bi mu ga kdo namenoma ogražal. Poznal je cigansko naravo in vedel, da je Hotko velik lopov, ki bo izkoriščal vse po svoje. Zahteval bo od Milana Popare nagrado, da ga reši nadležnega Branka, imel pa bo Branka' vedno pripravljenega, da bi z njim izsiljeval od naročnika zločina vedno nove in nove nagrade za molk. Prav nič se torej ni bati, da bi dečka kje umorili; nasprotno, ciganom veleva korist, da si ga pridržijo in izigrajo ob najboljši priložnosti. Ako bi zagrozili, da ga postavijo kedaj zopet živega domov, bi gotovo mogli zase izbiti veliko korist.
Težavno pa je bilo cigane najti. Cigan je cigan, potika se povsod in tod, podobni so si vsi kakor grah grahu, in sporazumni so, da se ne izdajejo.
bule na tenke obročke, zmečkaj dva do tri stroke česna in zaiumenl oboje na masti, dodaj meso in ga duši v lastnem soku napol mehko. Olupi drobnega krompirja nekako za eno tretjino mesne teže, operi ga m zreži na rezance, dodaj mesu, dobro mešaj in pusti, da postane vroče, potem stresi notri primerno opranega riža, ki naj postane vroč, prilij toliko gorke vode, da se riž lepo napne in da voda izhlapi, kajti riž mora ostati jedrnat. V skledi potresi jed s parmezanom.
Sirovi cmoki. % kg zmečkanega sirčka zmešaj s 5 dkg masla ali masti, dvema rumenjakoma in enim celim jajcem, dodaj še 10 dkg belega koruznega zdroba ali pšeničnega in dve žlici moke. Naredi majhne cmoke in jih kuhaj v vreli slani vodi. Kuhane cmoke potresi s parmezanom, če ga še imaš, ali z drobtinami in jih zabeli.
Guljaž iz morskih rib napravimo takole: 1 kg rib osnažimo. V mirnem času, ko imamo dovolj mleka na razpolago, jih namakamo pol ure v enem litru mleka, ako hočemo, da izgube duh po morski vodi. Potem vzamemo ribe iz mleka, počakamo, da se posuše, jih pokapamo z limono in sokom in osolimo. V današnjih časih jih samo nasolimo. Cez nekaj časa jih razrežemo na kose, jih povaljamo v moki in spečemo na razbeljeni masti. Ko so ribe pečene, jih poberemo iz masti, na mast pa denemo po možnosti 4 dkg narezane slanine in 15 dkg drobno sesekljane čebule. Ko ta zarumeni, potresemo na mast še 2 dkg moke. da tudi ta zarumeni. Nato dodamo malo paprike, kisa ln vode ter vse skupaj prevremo. Nazadnje pridenemo še S dkg paradižnikove mezge. Zelo dobro je seveda, če moremo pridati še malo kisle smetane. Vse skupaj vnovič prevremo ln denemo v to omako opečene kose rib. K ribjemu guljažu postavimo na m!zo žličnike ali krompir, makarone ali polento.
Drobni nasveti
Miši odženeš s tem, da namočiš krpe ali časopisen papir v terpentinovo olje ali cvet in vtakneš to v mišje luknje. Miši sovražijo ta duh in zbeže. Lahko pa zamašiš luknje vrhu tega še % mavcem.
Trohnobni madeži se iz perila le težko odstr anijo. V ta namen skuhaj 2 1 deževnice z 2 pestmi kuhinjske soli ln 2 žlicama salmljakovega cveta toliko časa, da se vkuha do polovice. Nato po-mažl madeže s to raztopino in pusti, da se na njih osuši. Potem pa dobro izperi. To ravnanj« po potrebi ponovi.
Polži s hrenom. Zaprte polže dobro očedi, vrzi jih v vrelo vodo ln jih kuhaj eno uro. Pokrovček poči, ga na lahno odstrani in potegni polža iz hišice. Serviraj jih hitro na servieti v akledl. Ser-vieto zgoraj zloži, da ostanejo polži gorki. Zraven daj kislega hrena v posebni posodici. Polže jemlješ iz skiede z navadno kvačko.
Močno potenje odpraviš, ako si vsak dan umi-Ješ vse telo z mrzlo vodo, kateri dodaš malce kuhinjske soli. Po umivanju dobro odgrnl telo z brisačo.
Sesalce pri otroških steklenicah dobro odrgni znotraj in zunaj s kuhinjsko soljo predno ga položiš v vodo. Na ta način odstraniš kiselkasti duh po mleku, obenem Je pa tudi razkužen.
Lažejo pa kakor vragovi. Božiču je bila za oporo pri delu neka značilnost, namreč izredna velikost ln moč ciganskega glavarja. To Je bilo gotovo, da bi mu vprašanje, je 11 videl tolpo s »tistim velikim in močnim glavarjem«, vsakdo takoj brez pomisleka potrdil ali zanikal. Po tako Izrazitem vprašanju ne more biti dvoma. Samo da ali n« je mogoče.
Prvi cilj je bil Božiču Bihač v Bosni, Id ga je dosegel. Tam je odslovil svojega spremljevalca in vrnil konja. Tam je tudi takoj začel previdno spraševati. Prav očito ni upal delati, ker je bil kraj vendar preblizu doma. ter ni bilo izključeno, da je poslal Milan Popara koga v svet, da bi ga takoj prestregel. V mestu samem ni mogel o kakih novih ciganih ničesar dognati. Mogoče je bilo, da so se mestu ali sploh Izognili ali pa ga obšli. Našel je ljudi, ki so Hotka osebno poznali, a dolgo je že, da ga je kdo kje videl. Sele precej za Bt-hačem so skrbnemu učitelju ljudje povedali, da je pred dnevi .šla skozi kraj mala tolpa ciganov z dvema vozovoma, in da je na enem sedel mogočen cigan. To je bilo vse, kar je mogel dognati. Bilo je hudo malo, tem manj, ker so se v onem kraju poti križale ter so bili tisti cigani prišli zvečer in izginili ponoči. Kdo bi vedel, kam so krenili? Saj se ni nihče brigal za njihovo pot! Brez uspeha Je ubral Božič svojo pot, ki mu jo je določeval sam nagon s silno voljo, najti dečka Blodil In taval je po deželi in kmalu zašel na turško stran. Vedel je, da v Bosni ne bo uspeha; dognal je namreč, da so se cigani takoj po okupaciji s strani Avstrijcev začeli odmikati na Tur-Sko, ker so bili zastrašeni ln pa ker je jasno, da v večjem neredu taki poštenjakovlči laže uspe. vajo. Dve leti skoro se je potikal skrbni učitelj
Iz življenja
V	teh časih je vsakdo primoran, posebno skrbna žena-gospodinja, da izkoristi najmanjšo reč do skrajne možnosti. Vsak denar je treba petkrat Obrniti, preden natanko ne preračunaš, kako bo zalegel in koristil članom družine. Mnogo si je treba pritrgati in nič prezreti, niti malenkosti, ki lahko še služI za hrano in obleko.
V	občutju skrbi za obstanek družine je ta čas v znamenju štednje. Stediti pa je treba na pravem mestu in poleg vseh skrbi ohrajiiti dobro voljo. Mnogo žen& je, ki vzorno in požrtvovalno Stedijo in pri tem se jim riše čemernost in trpkost na obraz. Same sebi se smilijo in vidijo le svojo bolest in za svet okoli sebe nimajo pogleda. Vsaka žena-gospodinja naj pomisli na ono ogromno število ženž., mater in gospodinj, ki imajo prav enake skrbi, enako delo, enake dohodke in tro-ške, in na ono število, ki imajo mnogo manj dohodkov, večjo družino, več troškov ln več skrbi, ln vendar si ohranijo dobro voljo, veselo besedo ln veder obraz. Te žene ne pozabijo, da siromaš-nejšemu bližnjemu dobro dene vsaka sočutna beseda, mala dobrota ali usluga. Od malega dajo malo in njih srce je zadovoljno. V skrbeh in težkih dneh se je vedno treba ozreti okrog sebe, po-
za življenje
gledati v svet in se približati sočloveku v misli, besedi in dejanju. V bedne ljudi se je treba vživeti in primerjati svoj položaj s položajem ubožnejših.
Danes se odmerja domala vsem enako in vsak človek ima usta vodoravno in ne navpično. Mnogo se lahko stori za one, ki si ne vedo sami pomagati. Dober nasvet, napis prošnje, pa opraviti za druge, potrkati, prositi — to je dajanje, pomoč bližnjemu, ki blaži bedo in poveže srce na srce.
Kdor more, naj ne štedi s svojo dobroto, ki Ijc-gati dušo in laže prenaša lastno gorje. Za usodo bližnjega ne smemo biti gluhi in slepi, da ob naši težki uri ne bodo drugi za nas. Stediti je treba o pravem času in na pravem kraju. Za razumevanje tegob sočloveka ne štedimo besed, pisanja ln potov, temveč odprimo mu dlan in razsipajmo iz nje, kar in kolikor zmoremo. To nas bo ohranilo v ravnovesju z našimi tegobami. Zadovoljno srce nam bo v dobro voljo utripalo ln mnogo laže bomo prebrodili težke čase. Zavest, da nismo šli brezbrižno mimo trpečega sobrata, nas bo spremljala v boljšo bodočnost. Razsipajmo dobroto in toploto, saj nas bo v povračilo ogrevala z žarki hvaležnega srca.	mt.
jeziku, so prihodnje jutro pokrivali banaška polja, in to polja nemških kmetov, na katere so naredili kaj malo vtisa. Neki štirimotornik se je spustil čisto nad Donavo. Ali je nemara hotel polagati mine v reko? To se ne bo nikoli zvedelo. Ogenj z neke lahke protiletalske baterije pa Je kmalu fcpremenil to letalo v komet, ki je patfal z-ognjenim repom navzdol. Z enim udarcem je ugasnila luč in je utihnil ropot motorjev. Donava je pogoltnila letalo.
Donava je široka. Tudi danes je pogoltnila neki štirimotornik; koliko pa je padlo bomb v vodo, se ne da Izračunati. Masivni ogenj protiletalskega topništva in detonacije neštetih težkih bomb so se danes združili v pravi peklenski koncert in prenekaterl Beograjčan Je v svoji kleti mislil, da je udarila njegovemu mestu zadnja ura. Nato Je ves ta divji ropot prenehal ln počasi so lezli ljudje iz svojih zaklonišč.
V zunanjih okrajih, in to predvsem v stanovanjskih okrajih revnejšega prebivalstva, je smrt zahtevala številne žrtve. V svojih prazničnih oblekah leže mrtvi med razvalinami svojih hiš. Strašne priče proti vojnemu vodstvu, ki hoče še vedno prekositi sebe samo v svoji nečloveški grozovltosti. Srbski narod ne bo nikoli pozabil letošnje velikonočne nedelje. Strahovalne bombe so ga kot zadnji narod na jugovzhodu vključile v fronto mržnje proti smrtnemu sovražmku vseh evropskih narodov.
Prvo sočivje na vrtu
Ako ima gospodinja na razpolago vrt, mora biti pomladi njena prva skrb, da ga oskrbi s potrebno zelenjavo. Goji naj zlasti listnato sočivje od . aprila do junija, katerega se v tem času najmanj dobi. Obdela naj na vrtu vsak košček, tudi če je še bolj senčnat.
Najboljše pomladansko sočivje je špinača, katere prvine izvirajo še od jesenske setve. Od polovice marca do junija se poseje pomladanska ali poletna špinača vsakih 14 dni. Sej jo lepo v vrstah, ne pregosto, da ima rastlina dovolj zraka in svetlobe. Spinačne liste lahko zmešaš z listi ki-slice, katero natrgaj na travnikih. Pri toplem vremenu špinača rada sili v cvet, zato prenehaj s setvijo v vročih mesecih in začni šele zopet po 10. avgustu.
Dober nadomestek za špinačo nudi bela in rdeča pesa, katere liste so uporabljali za špinačo še preden so začeli izdelovati lz nje sladkor. Liste bele pese rabiš lahko še pozno poleti. Seme položi 15 cm narazen ali pa nasadi v začetku junija sadike. Kjer se sadi pesa za izdelavo sladkorja, se listje nekoliko pptrga ln iz njih se pripravi špinača. Beli peclji so okusni kakor šparglji. Pri pozni setvi, še v avgustu, nudi bela pesa do zime okusno sočivje. Cez zimo shrani rastline v kleti!
Malo znana je tako Imenovana špargljeva solata. Peclje olupi, zreži na okrogle rezine, skuhaj jih kakor šparglje ln pripravi solato. Ako hočeš Imeti v kuhinji zgodaj solato, nasej ame-rlkansko berlvko. Uspeva tudi v senci pod sadnim drevjem. Kolikor rabiš listov, jih potrgaj, ker vedno znova požene. Berivko naseješ lahko tudi v zabojčkih na balkonu. Opozarjamo tudi na kul-tlvlranje majske repe. Njeni nežni Usti nudijo zelo okusno sočivje. Sej jo v razdalji 20 do 25 cm. Najbolje uspeva v dobro pognojeni peščeni zemlji.
Srbija in letalsko nasilje
Srbska vlada je ob priliki angloameriških terorističnih napadov naslovila svojemu narodu oklic, v katerem pravi:
»Na nezaslišan ln doslej v zgodovini še nepoznan način so Britanci in Američani, ki se še vedno izdajajo za zaveznike srbskega naroda, Izvršili teroristične napade najprej na srbsko mesto Niš ln potem — ob pravoslavni Veliki noči — na našo prestolnico Beograd. NI jim bilo dovolj, da so pahn'll srbski narod v vojno, čeprav bi bili njegovi življenjski Interesi zahtevali, da bi za vsako ceno ostal izven spopada, ki je izbruhnil med največjimi svetovnimi silami. Ko pa je srbski narod šel v vojno z daleko močnejšim nemškim Relchom, ki je storil vse, da ne bi prišlo do tega spopada z nami, mu niso nudili nikake pomoči ter je zaradi tega tudi hitro podlegel. Toda Angležem in Američanom je bilo še premalo, da smo na njihov račun Izgubili vojno, še vedno delajo vse, da bi uničili srbski narod. Tozadevno so dolga leta pozivali neoboroženi srbski narod k uporu. Ko pa so spoznali, da je srbski narod izprevidel njihove peklenske namere, so pričeli nuditi bogato pomoč pohajkujoči komunistični drhali, ki stremi pod vodstvom Josipa Broza, imenovanega Tito, po popolnem uničenju in Iztrebljenju srbskega naroda. Ogorčeni, ker se je izjalovil tudi ta poizkus srbskega naroda, so pričeli sedaj Britanci in Američani s svojimi bombami uničevati srbska mesta ln vasi. Ne najdemo besed, da bi z njimi lahko pravično obsodili njihovo postopanje nasproti srbskemu narodu. Niti poganski barbari ne bi bili tako podli, da bi na
dan največjega krščanskega praznika storili kaj podobnega.«
Nemški vojni poročevalec Herman Weninger je o napadu napisal naslednje poročilo lz Beograda:
Angloamerlčani so kaj svetovnjaškl ljudje, ki umejo spoštovati običaje tujih narodov in z njimi skupaj proslavljati njih svečanosti. Celo v pravi zmešnjavi narodov se dobro spoznajo. Vedo na primer, kdaj proslavljajo Srbi Veliko noč. In tu-' kaj seveda ne smejo manjkati. Ta dan morajo »obiskati« srbsko prestolnico.
AH so se Srbi tega razveselili, ali so od zadovoljstva in navdušenja metali v zrak svoje šaj-kače, ali so pridno mahali svojim »osvoboditeljem?« Vsega tega nI bilo videti. Prekinili so pontifikalno službo božjo, ki se je baš pričela v cerkvi, in so zbežali pred nepovabljenimi gosti v kleti ln zaklonišča, čim so se prikazale bomb-niške formacije sovražnika na nebu. Tako je bilo v Beogradu in tako je bilo v vseh okoliških vaseh ln trgih. Ta dan ni bilo velikonočne maše.
Nihče nI dvomil, da bo po Sofiji, Bukarešti, Budimpešti in Zagrebu prišel tudi Beograd na,vrsto. Da so si pa Angloamerlčani izbrali vprav srbske velikonočne praznike, nas ne čudi preveč. Vse kaže, da so hoteli dokazati, da Jim nI sveto nobeno narodno in versko čustvo kakega tujega naroda, pa čeprav gre, kakor v tem primeru, za bivšega zaveznika.
Doslej so Angloamerjčani imeli v okolici Beograda kaj malo sreče. Pred tednom dni so ponoči v večjem številu krožili nkd Srbijo in metali bombe in letake. Letaki, ki so bili spisani v srbskem
po svetu. Denarja že nI imel več, s slikanjem nI kaj zaslužil, ker se je praznoverno ljudstvo tega celo balo. Tam pod Novim Pazarjem mu je ta vir dohodkov celo popolnoma usahnil, pač pa je pobral kak drobiž in dobival skopo hrano za gosla-nje po križiščih, na razpotjih ali v zanikrnih ha-nih, turških krčmah, a močno konkurenco so mu delali ravno ciganski muzikanti, V tistih krajih pa je imel drug uspeh. Prišel je ves zdelan ln utrujen v malo zamazano selo ob slabi cesti ln tam je Izvlekel iz neke ženske, da so resnično Videli pred dobrim mesecem takega cigana ln tako tolpo, pri kateri je bil tudi deček, ki mu gotovo te ni bilo deset let, ln ki res ni bil cigan. Bil je piočno ljubezniv, a izpregovoril ni z nikomer niti besedice. Več starka nI vedela, a Božiču se Je zdelo, da ve dovolj. Samo ko bi m^gel 8e Izvedeti, kam so se cigani obrnili! Tega ženska ni vedela. Ves vesel, a vendar razočaran ln zamišljen Je sedel Božič pred han in zaigral blago-evočno otožno melodijo, ki Je takoj privabila nekaj lenih postopačev. Beseda je dala besedo, in od njih Je izvedel, da so se takrat pripravljali vsi Cigani na velik zbor v Skadru. Tako je mogoče, da Je šel opaženi veliki cigan s svojo žlahto ln b belim dečkom, ki Je menda res bil poleg, na sestanek in ciganski sejem. Božiču, ki ga je gnala prevzeta dolžnost ln ga silila tudi pustolovska žilica, katera se mu je na tem križarjenju v tujem svetu odprla, Je bilo tega že dovolj. Torej v Albanijo!
Da, to je beseda. A dejanje? Imel je več vzrokov, da se je Izognil tej deželi. Ni znal jezika, da bi se pomenil z ljudstvom; in ni se mu zdelo posebno varno v tistih razmerah; poti so bile tako (flabe, da se če cigani ne potikajo radi po njih;
ln kraji so tako revni, da noben cigan ne bi mogel sebi nič priberačiti ln ukrasti. Ni ga torej mkalo v tiste kraje in slutil je, da cigani tod niso hodili v albansko flkodro; zato je krenil v Andrijevico in više gori skozi Črno goro ter prišel do Podgorlce, ne da bi mogel kje kaj izvedeti o svojih ciganih. Nihče ni ničesar vedel o kakem svetlolasem lepem dečku ali prav velikem ciganu. Kdo se bo pa v Črni gori čudil velikemu človeku, da bi si ga zapomnil! Tam bi prej vzbudil pozornost majhen, čokat možic. Božič ni Izgubil poguma. Kaj pa Je tudi hotel? Saj se je že odvadil mirnega življenja. Ko Je prišel v dom Popare, mu Je bilo petindvajset let; tam je preživel z malim Brankom štiri leta, sedaj pa se potika že dobri dve leti po svetu. Da bi iskal službe? Kdo ve, kje ln kako! Zato pa, naprej!
V Podgoricl Je podjetni mož začel razmišljati, kako bi razpletel zadevo v Skadru. To Je Albanija, turška država, kjer so popolnoma drugi ljudje in neznane razmere. Pa Jezik! Ne zna škipetarski, ne zna turško. Ako bi tudi našel kako sled, težko bi se je držal.
Sreča Je bilo zanj, da je srbski ali hrvatski jezik v severni Albaniji močno znan, in da so ga zlasti v vsaki skadrsld krčmi razumeli. Ker je Imel malo denarja ln vedel, katero kljuko mora pritisniti, je šel, ko je prišel že v mraku v mesto, v zanikrno večjo krčmo. Ker nI bil vajen turškega načina, je sedel na svojo bisago, si naročil rakije in črne kave, ter je segel za goslimi, 2e po prvih zvokih se mu je približalo nekoliko ljudi, vsi razcapani, skoro kakor cigani, a prav cigan je bil menda samo eden. Zvedavo so poslušali njegovo otožno zategnjeno slavonsko melodijo, ki jo je namenoma zaigral, da bi v teh krajih redka vaba
pritegnila čim več ljudi v krog. Njemu Je bilo treba novih zvez, ki bi kaj zalegle. Ko je končal prvi sentimentalni komad in dvignil glaVo, so mu ušle oči na človeka, o katerem se mu Je ob slabi razsvetljavi zazdelo, da ga je nekoč že nekje videl. Zastrmel Je to se začudil, tem bolj, ker je tudi neznanec kazal znamenja, da se mu nekaj ne ujema. Res čudno, neznanec, izredno velik in močan človek, se Je takoj umaknil. Božič pa, ne bodi len, je odložil gosli in izginil za nJim lz sobe, pa na dvoriSče. Tam je na sredi gorel velik ogenj, da ga je zabliščalo, in ni se mogel razgledatl. Prve čase nI videl sploh ničesar, potem pa je opazil tam za ognjem pri plotu več ljudi. Takoj je videl, da so cigani. Na ogromni kladi je sedel velik človek, da je bil Se večji. Božič je bil tol:ko previden, da se ni takoj Izdal. Preudarno je ošinil okolico z očmi, da bi našel kje — Branka. Spoznal Je namreč v tistem velikem ciganu samega Hotka, dočlm cigan njega menda le ni spoznal, ker je bil seveda precej zanemarjen ln popolnoma kosmat kakor prej nikdar ni bil. Das) sta bila v družbi dva dečka, vztrajni učitelj svojega gojenca le ni našel. Silna burja je nastala v njem. a nemira ni kazal. Božiču se je zdelo, da je Branko samo slučajno odsoten in da bi ga pričakal, je stopil po svoje reči In se umaknil v nasprotni kot temnega dvorišča, lz katerega je mogel pregledati razsvetljeno sredino in videti vsak nov pojav. Za Božiča je bilo čepenje v temnem kotu res najbolj primerno; razburjen je bil namreč tako, da bi ga bilo njegovo obnašanje gotovo Izdalo. Dolgo, dolgo je oprezal v temi, nc da bi vedel, kai bi storil. 2e Je mislil, da bi se Hotku približal š°le Jutri, podnevi, saj o tem ni dvomil, da je to rrn Hotko.	<Da,j°>
svet žuželk
Cujejo vse, kar je -s človeškim življenjem v neposredni zvezi.
Doslej je žuželka skoraj v vsem sovražnik človeku. Termiti in mravlje glodajo njegove hiše, knjige, živila; parasitske žuželke mu srkajo kri in vcepljajo pri tem smrtne bolezni, gosenice mu razjedajo zelenjadne rastline; muhe mu kvarijo $edi in zastrupljajo nasade; brenclji, konjske muhe in druge zajedalke zasledujejo njegove domače živali, lubadarji uničujejo gozdove, molji njegove obleke — celo čebel ni mogel v teku stoletij udomačiti, temveč jih je moral omamiti, če jim je hotel odvzeti med. Prav za prav ne vemo, kakšno korist nam nudijo žuželke v zameno za vse te neprecenljive škode ln niti enega znamenja ni,
ki bi kazalo, da se bodo kakor koli vključile v naš življenjski krog. Tako lahko sklepamo, da bi zavladanje žuželk pomenilo uničenje človeka in njegovih del.
So učenjaki, ki trdijo, da je žuželkam namenjeno nasledstvo po človeku.
Ali bo to res, ne vemo. Vemo samo to, da se bori človek brez trajnega uspeha proti neposrednim škodljivcem iz njihovih vrst in da je pred njimi že neštetokrat doživel neuspeh. In vemo Se to, da zastopajo našemu svetu popolnoma tuj, nepojmljiv in celo grozoten svet. še tam, kjer se pri žuželkah uresničujejo človeške Ideje, kakor n. pr. v državnem socializmu mravelj, ki je tako popolno izveden, da si ga popolnejšega niti misliti ne moremo, — gre žuželka s svojim skrivnim duševnim življenjem svojo pot, ki se ne more nikoli srečati s človeško potjo.
Korist špinače za našo prehrano
Čim bolj je kaka vrsta sočivja sposobna dopolniti ali celo popolnoma nadomestiti določeno hrano, toliko bolj je dragocena posebno v vojnem času. Špinača z nekaterimi dodatki maščobe in po možnosti z jajcem, je zelo hranljiva in predvsem zelo zdrava jed. Med sočivjem ne nudi nobena zelenjava telesu toliko različnih vitaminov, kakor prav špinača, posebno, če dodamo kuhani nekaj surovih dozorelih listov.
Na vsak način sejte čim več špinače! Tu pa tam bo sedaj postala prosta ta ali druga gredica, ki bo primerna v ta namen. Spinačo lahko sejemo od začetka avgusta do konca septembra. Že ponovno se je izkazalo, da je kasneje sejana špinača, posebno, če jo jeseni nismo nabirali, boljše prestala zimo kakor spomladanske setve. V avgustu sejana špinača nam pa že na jesen obilno rodi.
Ker je špinača druga letna kultura in pride v zemljo, v kateri je pred njo dozorelo že drugo sočivje, zemlja nima več popolne rodilne moči. V zemlji je sicer obilo bakterij prejšnje kulture, vendar pa primanjkuje več ali manj hranljivih snovi. Sicer je lepo rečeno, da so vrste sočivja, ki kot druga ali tretja setev izrabijo ostanke hranljivih snovi prejšnje kulture, vendar pa praksa često kaže drugače. Kdor se je zanesel na take trditve, se mu je že večkrat slabo obneslo. Slabotna kultura s polovičnim donosom nam nič ne koristi Če hočemo, da nam bo špinača polno rodila, je treba, da je zemlja dobro pognojena.
Izredno dobro izkoristi špinača gnojnico. Nikakor pa ne smemo gnojnice uporabljati štirinajst dni. oziroma tri tedne, preden špinačo na-
biramo, kajti v tem primeru bo občutno zmanjšan slastni okus špinače Gnojenje z gnojnico dopolnimo po možnosti z dodatkov 30 gramov 40"/o kalija in 30 gramov superfosfata na 1 m* zemlje. Gnojimo torej z gnojnico pred setvijo in potem, ko smo špinačo prvič obrali.
špinačo sejemo v vrste v razdalji 20 cm. Ko
smo uredili in pognojili grede, posejemo približno 5 gramov semena na 1 m'. Glede semena si zapomnite, da ima dobro kaljivo seme svetlečo se zunanjost, med tem ko je barva starega semena motna. Ko smo posejali, pokrijemo setev z rahlo plastjo zemlje.
Kdor želi spomladi zgodaj nabirati špinačo, je ne sme rezati v pozno jesen. Napol razvito jo pustimo prezimiti. Pomladi pospešimo rast in dozoritev špinače tako, da postavimo okna pred gredo v smeri sonca. Priporočljivo je, da si v ta namen mogoče napravimo premakljive lesene, s steklom krite omarice.
Najvažnejše delo, ki ga terja špinača, je okopa vanje med vrstami iti odstranjevanje plevela v vrstah. Pri dalj časa trajajoči suši dobro za-livajmo. Pravočasno gnojenje, okopavanje in zalivanje pospešuje razvoj listov in s tem tudi količino pridelka ter njega nežnost
PRIJETNO VPRAŠANJE
»Jaklič!« pravi šef tridesetega v mesecu svojemu nameščencu, s katerim je zelo nezadovoljen. »Tako slab spomin imam ln vse pozabim. Ali se vi spominjate, če sem vam že odpovedal, oziroma, ali sem vam naročil, da me spomnite prvega na odpoved?«
BTRAN 5_
——Bil I li 11II»■■MBBMMBBMBBMBMMMMi
Skrivnostni
Predstavljajmo si, da bi bili hrošči s svojimi oklepi, kobilice s svojimi dolgimi nogami, pajki z osmimi dlakastiml kremplji ln Isto toliko očmi na prsih tako veliki kakor ljudje — to bi bilo življenje polno groze ln strahu!
Iz dobe premoga poznamo kačje pastirje, Id so merili več nego meter v dolžino,
prav tako je ta doba poznala ščurke ln druge žuželke v velikosti, ki presega vse naše pojmovanje. Ne moremo misliti nanje, ne da bi nas obllla kurja polt, pa čeprav so izumrli ti nestvori že pred milijoni in milijoni let. Ta groza je upravičena, kajti pri napadalnosti vseh roparsko živečih žuželk in strašni požrešnostl vseh tistih, ki se preživljajo z rastlinami, bi se moral svet v najkrajšem času spremeniti v eno samo velikansko grobnico ln puščavo, če bi samo za kratko dobo zavladale neomejeno ln v teh velikostih. Niti ptice, orli ln jastrebi se ne bi mogli pred njimi rešiti v sinje višave, kajti kačji pastirji, ose, sršeni ln nočni metulji letijo bolje nego vse ptice.
Ce so že današnje mravlje groza ln trepet neprimerno večjih živali,
ki so zaradi njihove gibčnosti in ugrizljlvostl skoraj brez obrambe pred njimi, si lahko mislimo, kakšna katastrofa bi sledila, če bi se spustila tisočglava ali milijonska armada deset- ali celo stokrat večjih mravelj na človeška naselja ali na črede njegovih domačih živali. 2e sama groza pred njimi bi nas omrtvičila.
Poglejmo si samo »obraz« kakšne ose. V njegovem trdem kitinu je vse otrdelo ln do tipalk ter čeljusti negibno. Noben Izraz kakšnega občutka ga ne more spremeniti, čela nI skoraj nobenega, mogočne facetne oči delijo glavo v dvostransko ogrodje. V ničemer ni ta »obraz« podoben našemu. Organi, ki rabijo zagrabitvi in zdro-bltvl hrane, pa so svojemu namenu tako strašno prilagodeno orožje, da razumeš hipoma, da ne more biti med življenjskim krogom teh stvorov ln človeškim življenjskim krogom nikoli nobenega sožitja.
Dokler bo človek s svojim umom prilagodljivostjo in vsestranostjo obvladoval svet, tako dolgo bo pobijal žuželke in jim ne bo dal, da bi zrasle preko sedanje mere.
Ce bi pa zrasle, kakor so nekoč zrasli kuščarji In pozneje sesalci, tedaj bi pomenilo to brezpogojno konec človeštva. Kajti prevladujoči življenjski krog podreja vedno vse druge svojim potrebam, a življenjska potreba žuželk je, da unl-
Ernest Adamič:	4
Mladost v Šempetru
Ves ta čas si je šolar Iskal ravnotežja z razvedrilom Izven hiše. Ta naš Udmat, da ga tako Imenujem, ne Vodmat, kot stoji uradno, je pomenil svoj svet. Tu se je križalo več ulic kot pri šentpetrski šoli in manjkrat je semkaj zašel stražnik. Otrok vsake baže na Izbiro ln čednih deklic. Vse ulice so predstavljale eno samo igri-Sče ln vsaka hiša je bila odprta mlademu naraščaju. Tako smo se torej preganjali, mancali, jahali, zbijali »kozo prunc« in se šil »pri ta novem cesarju gor ln dol«. Pozimi smo gradili pravcate utrdbe z zalogami v vodo namočenih in zmrznjenih sneženih kep. Obvladali smo vse položaje, Imeli moč povsod in prizadevali staršem mnogo preglavic. Strašno je bil prizadet mežnarjev sadni vrt, kjer mu je soseska orabutala vse sadeže. Nekoč nas je nagnal, ml čez plotove in štrbunk naravnost na okna cvetlične grede. Drugič spet nas je presenetil hi smo se morali potuhniti med solato. V gluhonemnlco smo hodili na »fina« jabolka in oskrbnik g. Mijlč, ld je še danes za svoja leta krepak, je prestal mnogo grenkih uric zaradi nas.
Največji doživljaj se je začel s prihodom madžarskih oddelkov v Meksiko, zemlj;šče, na katerem je zgrajena mestna hiša. Prostor je obdajal lesen plot, znotraj je samevalo nekaj hišic in hlevov. Madžari so stegovali vratove za dekleti, idočiml mimo plota, ln jih vabili s slrensklml glasovi, katerih nihče nI umel. Naučili smo jih dokll-cavatl dekleta, seveda smo popačili smisel gorečih vabil, nakar je bilo mnogo krohota, zardeva-nja in bentenja. Zdajdli so nam prazne tulce, komis, cigarete in sploh s svojimi uniformami vnašali posebno razpoloženje v okolico.
Udeleževali smo se živahnih političnih manifestacij ljubljanskega meščanstva. Razumeli seveda nismo nič. Pač pa smo pritegovali skupinam, ki so kričale in sicer ena: Živlo Hribar; Pereat Kre-gar! — druga pa kajpak ravno narobe. Vem zgolj to, da me je to politično udejstvovanja obogatilo za prekrepko klofuto.
V ono dobo sežejo začetki nogometnega športa, katerega smo se oklenili z vsem navdušenjem. Hodili smo gledat SK Ilirijo na igrišče, kjer je danes velesejem. Občudovali smo »mašinco« Bremca, imenitnega vratarja Pelana, Pretnarja, Turka, Cerneta in druge. Preden so prišli na tekmo Cehi, se je močno šušljalo o srednjem napadalcu tega moštva, ki da Ima z desnico »smrtni šut« ln sme tolčl samo z levico. Ko je na tekmi pogodil namesto vrat prečko, se je ta zares kar zamajala, kljub tej reklami so IUrijani klonili samo z 12:0, kar pa je pomenilo proti najmočnejšemu moštvu takratne Evrope velik uspeh. Ml smo si osvojili igrišče na škofovem travniku Vrhovčeve ulice, pozneje pa na travniku za gostilno Možina, Včasi sta nas prišla trenirat Turk in Cerne. Med nami pritlikavci, katerih vsak je imel svojo tehniko, sta kar orala in drla z enega konca do drugega in zabijala gole kakor bi tresel hruške. Toda pozneje Je naša enajstorlca, ki so jo med drugimi sestavljali tudi brata 2ar-gaja, Pokorn, Belič itd., ugnala tudi njuno tehniko s spotlkanjem ali pa si se mu vrgel kar pod noge in je zletel čezte, nakar smo si pridobili potrebni ugled. Tekmovali smo s šlškarji ln ra-kovnlškiml, kjer se je sodilo kar z zvoncem. Pogodili smo nekaj oken, si oklestlll bose noge do krvi, začenjali že z roso in končali z mrakom upehani ln umazani po vsem obrazu. Nekateri kot škoflc so pozneje vstopili v razne klube in tamkaj Sirili svoje obzorje. Zvesti pa smo menda ostali tej igri vsi do današnjega dne, drugačnega in bolj naklonjenega športnemu udejstvovanju. Za spomin smo si obdržali nekaj polomljenih nog, nabreklih členkov ln strast za čltanje športnih člankov ter tisto povezanost, ki jo ustvari bojevito sodelovanje. V jedru pa je današnji šport hlastanje za uspehi, takrat pa je bil še zgolj igra.
Mestni ribnik v Tivoliju se je tudi tedaj odlikoval z umazanozeleno ali rumenoslvo vodo ter kakimi desetimi večjimi čolni na dve ali štiri vesla ln z malimi, kakršnim pravimo danes sandollnl. Obe vrsti bi spadali v predpotopno ropotijo, težke ln neokretne škatle. Vesla, s katerimi si zagotovo zaslužil krasen, s krvjo podplut žulj v najkraj-
šem času. Kar pa nI nikogar oviralo, saj so bile te naprave nekaj najnovejšega, boljšega takrat nismo poznali. Plačal si menda groš za mali, de-setlco za veliki čoln in pol ure vožnje. Veslali smo divje, nekaj dni nas je bolel trebuh. Mali čoln se je sukal po lastnem preudarku kakor vr-tavka, dokler nisi dobil prijema. Potem pa je šel ko veter in najrajši v breg. Spretnejšl so seveda veslali stoje. Ti so se zdeli najimenitnejši. Onega popoldne sem se tudi jaz ojunačil. Bolj širok ko dolg sem se komaj skobacal pokonci. Alo! — in je šlo. Nenadno pa se je čolnlč spomnil, da ne upoštevam ravnotežnih zakonov in se meni nič tebi nič vlegel postrani, ne meneč se za to, kako se bom rešil, oblečen ln ves trd od nenadnega preokreta lz mokrih, kakšnih pa, valov. Valove sem izkonstrulral jaz, čolnlč pa jo je potegnil daleč proč, da se ga nisem mogel oprijeti, plavati pa takrat še nisem znal, najmanj pa oblečen. Ne vem, aH prisebnost, bržkone pa Instinkt, sta povzročila, da sem opustil plavalne gibe ln skušal najti dno. Tisto glinasto dno! Stopil sem na prste. Natanko do polovice ust ml je segala voda. Br-braje mehurčke sem klical na pomo-mo-moč! Iz tega položaja me je potem, ko sem nudil gledal-stvu dovolj cenene zabave, reš'l čuvaj, ki je prl-dlrjal s svojo motorko na vesla, me potegnil vsega cedečega se preko roba v čoln ln me po obli-gatnl pridigi ponosno izložil na breg. Slekel sem se do golega, sonce pa je posušilo obleko.
Pozimi smo se tu drsali ln po nekem krasnem padcu sem upehan in ves vroč obsedel na tleh ln lz žabje perspektive zijalasto opazoval elegant-nen loke ženskih nožic, za kar sem bil kaznovan s težkim revmatizmom v členkih ln zaradi več tednov trajajočega bolehanja s kopico dvoik v Soli. Revmatizem ml je ozdravil pokojni dr. Stare.
Da, ta zdravnik! 2e osivel v koničasto brado nI poznal ure počitka. Peš ali na kolesu je vsak čas obiskoval bolnike, med katerimi je imel največ socialno šibkejših. Odlikovalo ga je plemenito srce ln namesto honorarja je kajkrat poleg recepta, ki ga je napisal, dodal odgovarjajočo vsoto denarja za zdravila ln za priboljšek k hrani. Poznala ga je vsa LJubljana ln se gotovo ne motim, da tudi daljna okolica. Zdravil Je uspešno ln se

STRAN 1
#msmz.jum
S PO SVETU
X Z letalom se je vrgel na torpedo. O velikem požrtvovanju nekega japonskega letalca poroča japonski dnevnik »Ašahi šinbun«. Podčastnik Išikava je bil dodeljen oddelku vojnih letal, ki so imela nalogo, da spremljajo neko ladijsko skupino v delu Indijskega oceana, ki ga posebno ogražajo sovražnikove podmornice. Res je kmalu odkril neko podmornico, ki pa je že izstrelila tri torpeda proti spremljavi. Letalec je takoj opozoril ladje, da so pričele pluti sem in tja ter so se tako izognile dvema torpedoma. Tretji torpedo pa se je nevarno približal neki ladji, ki je bila polno natovorjena s četami. V tem trenutku je Išikava prenehal s svojimi poizkusi, da bi torpedo razbil z orožjem svojega letala, ter se je sam z letalom vrgel nanj. Ogromna detonacija ter velikanski vodni steber tik ob prevozni ladji sta pokazala njegovim tovarišem na krovu, kake usode jih je rešil ta izredno požrtvovalen letalec, ki je dal življenje za rešitev tovarišev.
X Italijanski duhovnik proti strahovalnim napadom. »Kot Italijan vas sovražim, kot duhovnik vam odpuščam,« s temi besedami je končal članek o bombardiranju Treviza, ki ga je napisal italijanski duhovnik Don Tito Zambelli in v katerem ta duhovnik najostreje obsoja angloame-riške strahovalne napade. Dobesedno piše: »Obračam se do vas, vi morilci, zakaj ste napadli ne-branjeno mesto? Zakaj ste hoteli toliko mirnih stanovanj in delavskih hiš izravnati z zemljo? Ali mislite, da boste utegnili opravičiti z zagotavljanjem, da so v Trevizu utrdbe kakršne koli vrste? Ne, kajti vi veste to sami prav točno.« Duhovnik opozarja nato Angloameričane na »poštene nemške vojne metode, ki prizanašajo civilnemu prebivalstvu, ln to celo tudi, če v dotičnih mestih kar mrgoli Angležev.
X Ob zavezniški zmagi bi bila vsa Evropa odprta Sovjetom. V južnoafriškem parlamentu je imel vodja nacionalistične pozicije dr. Malan go-r vor, katerega vsebino je priobčil list »Cape Or-gus«. Ce bi zmagali zavezniki, potlej ne bi bila prava zmagovalca in gospodarja v Evropi Američan ali Anglež, temveč bi to bil boljševik. To se že vidi iz brezobzirnosti, s katero Sovjeti že danes postopajo s svojimi zapadnimi sosedi. Anglija in Zedinjene ameriške države si niso upale niti protestirati proti postopku Sovjetov nasproti Poljski, najsi so šle v vojno zaradi Poljske. Bolj-
SeviSki imperialistični militarizem in sovjetska
ideologija sta nevarnejša od vsega drugega. V Angliji in Zedinjenih državah so po vsem videzu popolnoma pozabili, da so prej nekoč videli v Nemčiji edini branik proti boljševizmu in Sovjetski zvezi. Kakšne posledice pa bodo, če bo podlegla v tej vojni Nemčija, ki je edini branik proti boljševizmu? Boljševiška ideologija bo potlej globoko prežela evropsko celino ter bo1-ohromila tako nacionalizem kot edinost drugih držav. Vsa Evropa bo za Sovjete odprta, če zmagajo aavez-nikl. Stalin ve le predobro, da mu bosta v tem primeru pripadali Francija ln Španija.
X Največji angleški proces zaradi veriženja z živili. Po vesti »Daily Expressa« je prišlo v Angliji do največjega kazenskega postopka zaradi veriženja z živili v tej vojni. V Sunderlandu sedi na zatožni klopi preko sto obtožencev, med katerimi je mnogo uradnikov angleškega prehranjevalnega ministrstva, ki so bili zapleteni v nezakonite posle neke znane velike trgovske firme.
X židovska hvalisanje Churchilla. Palestinski židovski Ust se sedaj razpisuje o izidu židovskega svetovnega kongresa v Londonu. Po pisanju teh listov so odnošaji med Anglijo in židovstvom še vedno dobri, ker je Anglija še nadalje pripravljena podpirati židovske načrte v Palestini proti Arabcem. List »Davar« v Tel Avivu meni, da imajo židje v Churchillu svojega največjega angleškega prijatelja. Bivši romunski veliki rabin, ki se je udeležil kongresa, je prispel v Tel Aviv, da se pogaja z židovskimi krogi v Palestini za-stran nastanjenja 140.000 židovskih beguncev.
X Švicarsko obrtništvo o boljševizmu, švicarski dnevnik »Tat« je objavil dopis iz krogov švicarskih obrtnikov, ki jasno in trezno pojasnjujejo, »kaj vse bi lahko pričakovalo Švica rsko obrtništvo od uvedb načrtnega gospodarstva po sovjetskih metodah«, članek pravi: Vemo, da sovjetski sistem, ne le ne pripisuje obrtništvu nl-kakega pomena, temveč da ga je celo popolnoma uničil; zakaj v Sovjetski zvezi nima nihče pravice, da bi odprl obrtniško ali kako podobno delavnico domače industrije. Tudi kmečko gospodarstvo je bilo popolnoma koloktiviz rano. Z izključitvijo osebne odgovornosti ter osebne podjetnosti, ki sta kot pogoj napredka zasidrana v obrtniškem in kmečkem stanu, je bila uničena tudi vsaka možnost izražanja osebne, la :tne volje; Namesto tega upoštevanja posameznika so postavili zahtevo po uveljavljanju splošuosti. Vendar se je prav v vojni pokazalo, da je le zavest lastne narodne samobitnosti in ne kakih mednarodnih tvorb, povzročila, da so ljudje branli to, kar daje po njihovem mnenju življenju vrednost. Sovjetsko navdušenje nekaterih maloštevilnih švicarskih slojev torej pač ne bo moglo najti odziva v obrtniškem sloju. Ne-le zato, ker bi postal
s tem ogrožen njihov lastni obstoj, ker, kakor smo omenili, v Sovjetski zvezi obrtništvo že dolgo več ne obstoja, temveč tudi zaradi tega, ker je prav v Švici v obrtniških in kmečkih krogih čut za odgovornost in za lastno delo še vedno polno-veljaven. Za vsakega švicarskega obrtnika in kmeta, ki čuti, da je z dušo in telesom povezan z domovino ln s svojim stanom, bo zatorej stalno nerazumljivo, kako morejo prav v Švici nekateri ljudje imeti za svoj ideal državo, v kateri sploh ne obstojata več svoboda in samostojno delovanje obrtnikov in kmetov, ki sta po švicarskih pojmih najvišji dobrini življenja.
X Španski časopis o evropskem boju za obstoj.
Evropa se bori za svoj obstoj in zaradi tega se bodo evropski narodi bili do smrti, piše list »In-formaciones« v članku »Čemu se bore?« Last ugotavlja, da se vojna ne bije zaradi poljskega prehoda, niti ne zaradi neodvisnosti češkoslovaške ali Poljske ali za že davno pokopano Atlantsko listino, temveč so ta svetovni spor povzročili židje, ki hočejo doseči svetovno gospostvo in zatiranje vseh ostalih plemen.
X Z enoletno zamudo. Aprila 1943 je bil pri
Novi Gvineji "potopljen veliki ameriški potniški parnik »President Coolidge«, ki je služil za prevoz čet. Ameriška vlada je letos 12. aprila z enoletno zamudo vendarle objavila, da ie ta parnik v Pacifiku »trčil na mino«
X 300 milijonov let stare ribe je v Kodanju opisal Eigil Nielsen, 31 letni kandidat za doktorski naslov je proučil mnogo okamenln in med njimi je našel približno 300 milijonov let stare okamenele ribe. Udeležil se je znanstvene ekspe-dicije na Grenlandijo, kjer je zbral mnogo zanimivih podatkov o okameninah. Na podlagi odtisov v kamnih je izdelal mladi učenjak več voščenih modelov čudovitih rib Tako lahko zdaj ljudje vidijo, kakšne so bile pred 300 milijoni let živeče ribe. Seveda bo pa ostalo za vse čase nepojasnjeno vprašanje njihove barve okusa in podrobnosti njihovega ustroja.
.Rastline m nekatere živali vedo uganiti, kdaj bo rnila ali huda zima. Mačehe in nekatere čebulnice kakor jesenski podlestk in druge — poženejo koren ne ln nastavijo čebule mnogo globlje, če ne bo prihodnja zima huda Pri jesenskem podit ku zavisi globočina čebulice, kakor so ugotovile meritve, v prav izredni meri od bodoče zime. Včasih je čeiiulica pred hudo zimo še globlje kakor pol metra v zemlji, pred milo pa komaj četrt metra. Kako rastline to uganejo, znanost še nI odkrila. Prav tako še ni dognano, zakaj ptice selil-ke odlete nekatera leta pre^ ali pozneje ter se tudi različno vračajo. Prav takšna uganka je vprašanje gostejših ali redkejših zimsk'h kožuščkov pri živalih
vse do popolnega okrevanja brigal za bolnika. Ko je umrl, so ljudje Izpregll konje ln sami peljali krsto na pokopališče.
Drugi tak človekoljub se je pisal za Franceljna, Nihče ga ni klical drugače. Meni se je zdel takrat kakih pet in štirideset let star. Živel Je iz rok v usta, postregel je vsakemu, saj je vse vedel in znal prijeti za vsako delo. Največkrat pa je prevažal ali prenašal kot mula. Pazil je na svojo zunanjost in nikoli se ni zdel zanemarjen. Od sile rad je imel mladino. »Francelj, Francelj!« smo ga klicali že od daleč ln se spustili v dir. Obesili amo se mu za komolce ln se mu laskali. Izbral je dva, tri, včasi pa, ko je dobro zaslužil, tudi deset aH več ln jih peljal v kino. Takrat se je Šopiril prvi ljubljanski »Kino Pate« v prostorih današnje trgovine Prelog pred Evropo. Dajali so Buffalo-Bila, prerijskega junaka, in zabavne kose z Maksom Linderjem, ki ga Se vidim, kako se skriva v nekem haremu pod preprogo in kako sedajo nanj, misleč, da je divan, čemur smo se slino smejali. Pozneje nas je Francelj povabil v »Ideal«. Zadovoljili smo se s samim, četudi kar se di naivnim gibanjem nemih postav na poniavi, spodaj pa je brenkal razglašen klavir kak Holz-hakermarš, improviziral strele pušk in kanonov z razbijanjem po klavirju in stolih okrog sebe, pozneje s pripravami za mukanje ln podobnega, sila zabavnega Se več. Zaljubljene vzdihe ln vzklike .so cskrbell vojaki ln Micke, Študentje in dekleta v naročju teme, strogo oko postave je včasl kar sredi predstave pogledalo z električnimi očmi v vse kote, nakar se je nadaljevalo tam zgoraj in tu spodaj.
Nekaj posebnega je bil nedeljski Tivoli s svojimi gugalnlcaml, lutkovnim gledališčem, kjer sta se pobijala Smrt ln Gašperček, ki ju je spretno sukala, ovita okrog roke, nevidna sila pod polico, predstavljajočo oder. Potem si se lahko kar hitro fotografiral na avtomat, se preizkusil v streljanju in si ogledal panoptikum s krvavimi figurami Iz zgodovine revolucij. Največji hal6 Je napravil cirkus Kludskl, prišel pa Je tudi cirkus Zavatta, oba s sloni, levi, kamelam! to smradom. NovejSI čas je počistil prostor, ostali pa so drevoredi z zaljubljenimi pari.
Kdor se spominja velike maSkar^ae na dvorišču belgijske vojašnice in ogromnega navala ob-čirutva, bo gotovo obžaloval, da je ia zabava prenehala. Vojaki, med njimi pravcati ž\>ng>erji, komiki in rokohitreci, so zabavali vse popoldne. Z navzdol obrujenimi puškami ln glasno stokaje so spremili Pusta do smetišča v kotu in odJali salvo s kopit1 v zrak. Po prostranem dvo' ižču ''o str.i-šile čudne zveri na štiri noge, vmes ogr »men slon, ki je moral nastopiti vsako leto. Po ulicah pa so se podile maškare in trkale na vrara, proseč darove. Zdaj smo pa olikani ln si tega javno-več ne privoščimo. Najrajši uganjamo maškare za štirimi stenami na najbolj uglajen način. Oni preprosti Izraz atavistične radosti nad prihodom pomladi je nadomestil zahtevnejši, a bolj naravi oan.aknjeni kult sredstva za stopnjevanje užitka.
Cesar smo se na svoj poseben načto veselili so bile šmarni ce pri šenpetru. Prihajali smo po doživljaje, za molitve nam nI bilo dosti. Ob tej priliki se je dozorevajoči drobiž šele prav razgleda! In ugotovil, da skriva fara neverjetno Število lepo opravijeriih deklet ln vražje zraslih fantov. Tu so se sklepala znanja na vse načine. Od plahega pogleda in zardenja se je vzpenjala lestvica vse do robatega pretepa zaradi simpatije, ki jo je kanit tekmec prevzeti. Tako sredi maja je že vsak našel svojo in ji dvoril, jo spremljal do hišnega praga ali do bližnjega voga a, da bi starši ne videli. Vse skupaj je pa bilo brez težjih pre-greškov ter je ostalo v mejah n.orale. Vendar pa se je naši trojici. Izmed katerih 1e Jiril užival prednost lepctlce, primerilo tole. Stanovala je ne-kj<* blizu Zelene jame, lepotlčka sladkih oči, ki nas je vse tri zmedla. Toda njene oči so uhajale samo za Cirilom ln tako sva se druga dva znašla v vlogah čuvarjev srečnega para, čeprav naju je ljubosumn,;.»t razjedala. Prijateljstva' pa ;e več ko prazna beseda, zate sva ostali v pravi razdalji, ker si zaradi še nekaj dni šmarnlc nisva utegnila poiskati vr-ak svoje. Po nekih šmarnlcah sva ju spremljala do železniškega pod .-oz 9. Tam smo se navadno lcčili. Nismo pa si še podali rok. kar pridrvl sesedov fant, pravi hrust, z grabljaml v rokah ln se zakadi med nas. Že je parkrat po-Stsno '_ažvižgalo z grabljiščem, ml pa vsi trije
kakor euen vanj. Povailall smo se pod aostom, da se ji. videlo Iz nastalega primi zgolj nekaj razmrfenih glav ln umazanih hlač, s 'taterinii smo, sedaj že vsi na tleh, zasedli bojišče. Izpulili smo mu grablje, jih zlomili na njegovem hrbtu ln ga nakad'll domov. Lepotica je z dopadenjem opazovala bitko; dobil je pa ni nihče, ne mi, ne Ciril, ne oni, in tako je bilo vsem prav Pozneje smo si fantje postali kar dobri prijatelj' ln si hinavsko zatrjevali, da nam do nje, ne enemu ne drugemu, ni nič. Nama dvema je ta izjava prišla iz srca, saj sva si mislila, če ni najino, naj pa ne bo niti tvoje, čeprav si prijatelj. In to nas jO potem še bolj zvezalo; če bi se bilo pa zgodilo naopak, bi se bili na kraju krajev zagotovo skregali za vse večne čase.
Doma v tihi hišici Zalokarjeve ulice pa je medtem prihajala Smrt na obiske. Svet je odmeval od krvavih krikov svetovne vojne in tam so padala mlada življenja, tu pa je dozorevalo. Najprej ml je umrl oče Avgust. Tisto popoldne je ostala sestra Tončka sama ž njim, Jaz nisem mogel zdržati prihajanja koščene žene ln tako se Je ločil, medtem ko je mati Katarina v sosedni sobi. priklenjena na postelj, Šepetala molitve za umirajočo Potem, nekaj mesecev pozneje, je v krogu družine izdihnila trpinka mati. Nekaj mesecev kasneje Je Tončka odšla v samostan ln oblekla re-dovnlško obleko. Odslej se Je imenovala sestra Adalvina. Tudi stara postrežnica Lenka, ki se ja bila z nami vred preselila ln živela v podstreSinl, je umrla. Ostal sem dobesedno sam. In potem sem odšel jaz, sedemnajst let star, na vojsko. Tako je Izumrla hišica Adamičevih, z njo pa so za« Sli tudi dnevi Sole v predmestju.
Toda samo navidezno, za nas ki smo JI odrasli. Obogatena z izsledki svoje dobe pa živi naprej in Je za te, ki jo doživljajo, prav taka, in če bodo kdaj o njej pisali, ne bo nič manj zanimiva. Na odru so pač drugi ljudje, mi pa smo gledalci, toda tudi ml smo Igralci za koga, ki nas zdaj gleda. Večen je krog, prava slika košate sončnice, kakršna raste na vrtu pred šentpetrsko mežnarljo danes. Obrača se za soncem, a ne more do njega. Vzcve-tč, daje napoj, se ospč in rodi seme. Vse lz hrepenenja po življenju, ki je eno samo.

smeSnice
NA DAVKARIJI
Podjetnik Glavan Je prlSel na davkarijo ln zahteval davčnega upravitelja. Upravitelj pride ln Glavan mu reče: »Prosim vas za mesec dni dopusta.«
Upravitelj: »Kako? Saj niste pri nas usluž-benL«
Glavan: »Res je, toda jaz delam za vas že dvajset let...«
ZLOBNO
Peter: »Oče moje neveste je cenilec v zastavljalnici.«
Pavel: »No, potem pa že vs, kaj vse hnai!«
IZ UREDNIŠTVA
Pisatelj uredniku: »Prinesel sem vam naslov za Imeniten roman in prosim za predujem.«
VI&EK
»Rečem vam, moja žena Je vzor reda, snage in čistoče. Naš kmečki dom je vsej občini za vzor. Moja žena vsako soboto Se strašilom na polju preobleče perilo.«
EDINA MOŽNOST
A.:	»Ali se res ne da premostiti brezdno med vami in vašo taSčo?«
B.:	»Seveda se da, toda le s poveljniškim mostom. na katerem bi ona stala.«
NA RAZSTAVI SLIK
Mojster bere v katalogu pod sliko št. 40: »Slika neznanega mojstra ..,«
Vajenec: »Kako pa potem sploh vedo, da Je bil mojster?«
TEHNIČNI MOTIV
—	Zakaj pa ste gospoda soproga tako razburili ? Kaj vam je storil?
—	Nič posebnega! A, danes ml mora pomagati pri iztepanju ln če Je razburjen, temeljiteje udari.
RAZLIKA
Profesor: »Kako uživa mravlja hrano?« Dijak: »Prav tako kakor slon, samo dosti manj.«
CENENA NOBLESA
On: »Kaj si dala hišni pomočnici za god? Ona: »Ker Je boljše družine, sem ji dala na krožniku tvojo in mojo vizitko s pripisom: Vse najboljše!«
NEPREMIŠLJENO
Starejša gospodična: »Veste, gospod ravnatelj, jaz se dam vsako leto enkrat fotografirati.« Kavalir: »Potem Imate pa že kar lepo zbirko.«
ZLOBNO
»Prijatelj, napiši vendar kakšno dramo!« »Zakaj?«
»Veš, rad bi spet enkrat slišal žvižganje v teatru ...«"
POBOLJŠAN J B
Vaščanka: »Prej se je moj mož vsako nedeljo napil.«
župnik: »Meni Je obljubil, da bo odslej drugačen. Ali drži besedo?«
Vaščanka: »Točno! Zdaj ni nobeno nedeljo več pijan, pač pa med tednom.«
NEPREVIDNOST žena: »Zakaj se pa tako jeziš?« Zdravnik: »Pomisli, kakšna smola! Na smrtni list mojega pacienta sem v rubriko ,Vzrok smrti' zapisal — sebe!«
KAZEN
Gospa Rak: »Ali vi sami kuhate?« Gospa Jak: »Samo takrat, kadar hočem moža jeziti!«
RAZTRESEN
»Oj, oj, edini svinčnik sem izgubil... To si moram takoj zapisati.«
V NEDELJO DOPOLDNE
Berač stopi v gostilniško sobo, kjer nekaj va-ščanov popiva in kvarta, in prosi veseljake za mllodar.
»Zgini! Ali te ni sram med dopoldansko službo božjo prosjačiti po krčmah?«
»Oprostite, da sem vas pri vaši pobožnostl motil!«
SKROMNA
Stric: »Torej, ljuba Milka, praviš, da imaš že pet odraslih hčera. Ali si ne želiš kakšnega sina?« Nečakinja: »Sina ne, pač pa zeta!«
BREZ ZAMERE
Mati: »Ivanček, povej, ali bi rajši danes pri meni obedoval, ali pri babici?« Ivanček: »Ugani!« Mati: »Pri meni!«
Ivanček: »Prosim, ugani še enkrat!« GROŽNJA
Berač hišnemu gospodarju: »Ako ml ne bost« ničesar dali, se bom pa na novopleskana hišna vrata naslonil ln bom vse blato, kl Je na mojt obleki, nanje odložil.«
PROSTODUSNO
Carinski uradnik: »Kaj imate v kovčku?« Potnik: »Uganite, gospod!«
V 2ENITNI POSREDOVALNICI
Ženitni posredovalec: »Prosim, položite za vpi»« nlno 100 lir.«
2enln: »Cs bi Imel sto lir, gospod, se pač M bi ženil!«
TOLAŽBA
»Kaj vam pa Je, da ste tako slabe volje?« »Zobje me bollje!« odvrne starček. »O, čestitam !<
»Kaj se norčujete ob mojih bolečinah!« »Ne! Osemdesetletnlku Je treba le čestitati ob zobobolu!«
DOBRO ZNAMENJE
Jaka: j AH misliš, da me je zdajle gospodična Majda opazila?«
Janez: »Seveda te je, drugače pa ne & stran pogledala!«
BAHARIJA
»Ali Je vaš gospod soprog že ozdravel?« »Hvala! Danes je prvič zapustil naš salon ln naših sedem sob.«
DOBRO SRCE
»Zakaj te kot hišni gospodar odpovedali stanovanje ubogemu človeku z osmimi otroki ln ga postavili z družino in opremo na cesto?«
»Moje dobro srce nI moglo več prenašati revščine, ki jo je gledalo oko.«
ZVITO
Lovec: »Kaj delate tu v gozdu?« Starka: »Vaša gospa je naročila, naj vas srečam, ker vam bo potem lahek izgovor, da nista nič ustrelili.«
Križanka št. 17
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. štor, čok; 7. italijanska narodna jed (sedaj tekne tudi Slovencem); 13. doba, razdobje; 14. mesna jed, juha; 15. živo bitje; 17. obrtnik, žebelj z veliko glavo; 19. nenaraven; 21. zavesa; 25. utežne enote za drago kamenje; 26. reka v Angliji; 27. češk' pisatelj; 28. vrsta rastlin; 29. clma, poganjek; 31. svetopisemska oseba; 35. mallk; 38. prenaša; 39. listnato drevo (množ.); 41 zasledovalec, preganjalec; 42. začetnice slovenske knjižne zbirke; 43 moško ime; 44. del zidu; 45. tenko svileno blago; 47. diplomatski dopisi; 48. bog starih Slovanov; 50. skrajna točka osi; 53. v srednjem veku zveza nemških trgovcev v tujini; 54. z3raviHšče v Slavoniji; 56. nedoločni zaimek; 59. z zaprekami, s težavami; 61. zadovoljen, ugodnega počutja; 62. široko, obilno, bohotno; 64. breme, naloženo blago; 67. obrtnik, izdelovalec toaletne potrebščine; 68. vzpetina pri Beogradu; 70. koledarji, letopisi; 72. odbit, zavrnjen; 73. Igllčasto drevesce.
Navpično: 1. nekdaj smo tako Imenovali Bratislavo; 2. ubog; 3. cerkveni dostojanstvenik; 4. povzročajoč neprijetne občutke; 5 medmet; 6. Velika posoda; 7. znoj; 8. predlog; 9. strežaj, po-strežnik; 10. državna blagajna, Imovina; 11. po-grešen; 12. mesec; 18. naziv, označba; 18, oče; 20. prerokovan, v najprej ugotovljen; 21. hčerin mož; 22. pristanišče v Siriji; 23. zabela; 24. okrajšano žensko ime; 25. večji kraj med Počo iu Nevesinjem; 30. gospodarska shramba; 32. deli nog; 83. živahen, poskočen, živ; 34 užaljen, razsrjen; 8«. bivališče; 37. vrsta premikanja; 39. Industrijska rastlina; 40. število; 45. škoda, Izguba; 46. papirne enote; 48. trije enaki soglas-nikl; 49. vrsta žganja: 50. nesreča, ki lahko zadene ladjo; 51. srbohrvatski kazalnl zaimek; 52. obrtnik; 53. mesto v Abesinijl (fon.); 55. žuželka; 56. grdo vreme; 57. grška črka; 58. okrogla opeka; 60. podzemeljski hodniki; 63. čevljarska potrebščina; 65. nekdaj naziv za najvišjega predstavnika Hrvatske; 66. otok v Jadranskem morju; 69. francoski spolnik; 71. medmet
1		2	a	4	5	6
						
15	16					
19					20	
26		m 27				
			30			
			35	36		37
			41			
			44			
						
50	51	52		53		
59			60			
64						65
	m	68			69	
72						
22
23 24
28
31
32 33
38
46
7	8	9	10			12
14					m..	
		17			18	
	25					
				29		
			34			
39		40				
						
47						
54
61
49
55
56 57 58
67
70 71
73
63
REŠITEV KRIŽANKE ST. 16
Vodoravno: 1. kaligrafija, 8. ljubezen. 13. vrt, 14. Mars, 16. din. 17. Ala. 20. sterilen, 24. bar, 26. teta, 27. hren. 28. emir, 29. gora, 30. Ita, 32. prijazen, 36. lev, 37. co, 38. kra. 40. kuge. 41. Had, 42. ne, 43. asi, 45. erar. 48. Ganimed, 51. dan. 52. velikan. 53. Alabama. 57. Kropa. 5fl. obala, 62. oj, 63. lirik, 66. oj. 67. iti, 68. polk, 70. ser, 71. do, 72. rak, 74. vlomilec, 78. jaz. 79. oven, 80. prav, 81. Erik, 82. soha, 83. Sar, 85. trenutek, 89. boar, 90. eks, 92. dire. 93. pod, 96. Cor-novec, 96. zavarovanje.
Navpično: 1. kratica, 2. IV., 8. Grit, 4. r* 5. imenik, 6. jar, 7. ari, 9. ud, 10. bik. 11. m. 12. naraven, 15. silezena, 18. letos, 19. ata, 20u srp, 21. ter, 22. Eme, 23. Nin, 24. bol. 23. arena, 31. prelati, 33. Jug, 34. aga, 38. padalec, 39. aH 41. Heb, 44. Ivo, 46. ako, 47. Rab. 49. ilo, 30. maj, 51. dar, 53. spi, 54. napoved, 56. mir, 37. Korožec. 58. rjava, 60. lom. 61. ali, 64. Idaho. 63 Kožarje, 69. kletev, 78. ker, 74. vrt, 75. Lar, 74 ere, 77. cik, 78. Job, 84. oko. 80. niz. 87. ura, 88. nov, 90. en, 91. sv., 93, po, 94. do.
Fttr das Konsortlum — Za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner. Direktor L R. — direktor ▼ p., Igriška 8. — Schrtftlelter — uredniki Davorin RavIJen. JournaHst — novinar. Stari trg 7. — Filr dls Drackeret — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Fran Teran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — A1M
ln Lalbach — vsi v LJubljani.