nserati s« sprejemajo in valjA tristopua vrsta : H kr., če so tiska Ikrat, 1 - 1» II "I II - II i> n n n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji sv Otma primerim v,manjka. Rokopisi • e ne vračajo, nolrankovaiia pisma se ne sprejemajo. N iročnlno prejema opravništvo (atlni nistraeija) in cks| edicija na K areni trgu h. St. Iti. PoIltiCeo lisi za ;i iiiiroil. Po poŠti prejemati volja : Za eelo loto . . 10 gl. — kri ssa poileta . . 6 „ _ za četrt lota . . ■> ,, 50 V administraciji velja: N Za celo leto . , S gl. 40 kr /.a pol leta . 4 ,, 20 „ »a četrt leta "i „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan veJjA fin kr. več na leto. VredniStvo v Hitlerjevi ulici štev. d. Izhaja po trikrat na teden iti sicer v torek, četrtek in soboto Sarajevo vzeto! Z bojiSča v Bosni došla jo vesela novica, da so naši vzeli glavno mesto Sarajevo po tr dem, sedemurnem boji. Ko ho naši pridrli v mesto, pričelo se je srdito streljanje iu klanje, iz vseh oken, vrat in špranj so ua naše streljali, in to ne samo turški vojaki in ustaši, ampak celo ženske in ranjeni. Le dobrosrčnost naših vojakov in ojstra disciplina ste zabra-nili, da naši niso, hudo s hudim povračevajo, mesta pokončali. Podrobnejšega poročila še. pričakujemo, boj je moral vsakako strašen hiti, in pri tem se moramo — to se da misliti pripraviti še na žalostno vest, da je tam tudi uaših mnogo mrtvili 111 ranjenih; gotovo so bili naši slovenski vojaki, kakor vselej, med prvimi, ki so v mesto pridrli, in marsikteru slovenska mati bo žalovala jio hrabrem sinu. Prt tej žalosti uas to laži zavest, da je slovenska kri tekla za dobro stvar, za osvobodjenje slovanskih in krščanskih bratov v Bosni; kajti, naj bo avstrij ska politika kakoršna koli, ta dogodek je ne-ovržljiv, da bo naša vojska le zatrla ošal nost in moč bosanskega plemstva , oholih iu fanatičnih begov, ker le ti se našim ustavljajo, in le z - uničenjem tega zmaja mogoče je bilo krščenim in zatiranim Bošnjakom boljšo prihodnost zagotoviti. Sedaj nastane vprašanje, ali jo to /.a-č e t e k od k o n c a , ali pa so nam obetajo še novi težki boji V Nekteri mislijo, da se bodo ustajniki v hribe vniaknili in mi todi našo še dolgo nadlegovali, ali pu cehi utrudili jih. Nam pa so ta bojazen ne zdi opravičena. Naši bodo zdaj prodrli do meje m tam v-0|irijemal; od spredaj |ia že hitijo novi avstrijski polki Szapaiy-u na pomoč, 111 ne bodo tedni minuli, |>u bodo oholi m piv vzetni begi prisiljeni, milost prositi, položivši svoje kruto orožje pred noge vrlega in blago-dušnega generala Pilijiovičn. Padec Sarajeva vidi so nam začetek konca celega upora; bali smo se, da se bo mesto več časa braniti zamoglo, zlasti, ker so toliko pravili, kuko Tinki ograde, m nasipe delajo, kakor da bi hoteli ustvariti drugo Plovno; pu Iladži Loja menda ni O.-muu paša, ter je bolj fanatik, nogo vojak. Bosna bo v kratkem osvo jena po Avstriji, osvojena s krvjo naših sinov, tedaj pravno pride pod neposredno oblast naše monarhije. F,n dobiček ima Avstrija od turškega upora, namreč tega, da jej iti treba več sti- kati po vzrokih, tla si to deželo prilasti. Turčija je upor očitno podpirala, tako položila vse. svoje pravice do Bosne na ojstrino meča. Bila je premagana in zgubila tako Bosno , ter jo zamore le z mečem nazaj dobiti Tako jo bosensko vprašanje veliko bolj jasno postalo , nego bi bilo v sluč:t|i, da se Turčija ni ustavljala; ker niti svetoštefanski, niti berlinski mir Turčiji ne odreka popolnem vseli pravic do Bosne, ampak prepuSča le uvetlenje reform in začasno vladanje Avstriji; da parni vladamo Bosno v imenu m po dovoljenji Turčije, postali bi njeni vazali , kakor Anglija na Kipru ; irt da smo rešeni take sramotne naloge, zahvalimo se turški dvoje/,ičnosti in trmi Djmjmn, da bo padec Sarajeva vzel ustaj-nikom pogum in celi ustnji dušek, ker le tam je bilo srce celega upora, od tam so hodili turški rovarji na vse kraje ter nagovarjali mo hamedance, da naj se hranijo , od tam so pošiljali iistajnikom denar, strelivo, pomočile čete poveljnike, živež. Ustnji je s padcem Saraieva [»odlaga izpodbita llstnjniki najpametneje store, če se podvržejo in udajo; nko pa hočejo -voi lastni pogin, naj se bore naprej, Avstrija se par tisoč bradatih Turkov ne ustraši, tega se bodo prepričali l/. Ilosne po padu Serajcva ni še novih poročil. Umevno je, da si našo čete po tolikih trudapolnih marših iu bojih nekoliko odpočivajo. Kadi bi žo zvedeli /gube naših slovenskih bataljonov, pa smo primeram s težkim srcem Čakati. Zagrebški listi vedo že imena vseh vojakov od />:!. polka Nove šege sleperstvo. (Dalje ) Smolovski poznal jo poročnika plemenitega Kaminskega, občeval je jirav mnogo z njim, ker je veselo in lahkomiselno živel. Denar je imel za Kaminskega malo vrednosti, z rokami ga jo jemal povsod , kjer je le kaj dobil. Smolovski je pozvodol, da ima oče Kaminskega lepo grajščino, tla pa ne da sinu to lilco denarja, kolikor bi se temu nepremišljencu zapraviti zljubilo. Namenil hc je toraj Kaminskega oskubiti, in je (Irabežu žo tudi naznanil, tla mu kmalo zopet dovede novo žrtvo. Nekega večera sta Smolovski in Kaminski jm stari navadi igrala. Kaminski jo, kakor navadno, veliko zgubil. Drugekrati to sicer njega ni veliko skrbelo, ali ta večer se je le čmerno držal, in čeravno jo precej pil, se ni mogel do veselosti pospeti. Pripaše si toraj sabljo iu odide. Smolovski se 11111 pridruži, i kakor po naključbi. Med potjo Kaminskega I vpraša: Kuj vam je neki danes ? Navadno sem! vas videl vedno veselega, in nocojšnji večer vas nisem videl, da bi se bili smijali. Kaminski nekaj času potnolč', potem pa odgovori : Ju/, sem v silni stiski, pojutrujnim imam menjieo 200 tolarjev plačati , pa sem zadnji denar, ki sem gu še imel, nocoj zaigral. Podaljšujte menjieo, mu svetuje Smolovski. Ko bi bilo to mogoče, bi bil že stori), ali lastnik menjieo je človek, ki se no da pogovoriti, on trdi, da hoče nu vsak način plačan biti. Ce mu dolgu ne povrnem, preti mi s tožbo m ovadbo pri polkovniku. To bi mi ravno še manjkalo, tu me že tako pisano gleda, odkar na zadnjem plesu nisem hotel z njegovimi nič man] ko lepimi hčerami plesati. Se ve, da ste s tem veliko zakrivili, zu-tipije Smolovski, verjemite mi pn, du tudi jaz ua vašem mestu ne Iii bil drugače ravnal. Ali vendar vas ne razumi m, dragi Kaminski; kaj ui dosti drugih tacih , ki prav radi častniku denarje posiljujejo, ali se niste ozrli po kakem takem možu V Več kakor je to zu mo dobro, odvrne Kaminski. Žiti Aron mi je do zdaj vselej iz zadrege pomagal, ravno zdaj pa iiii na krat neče nič več. dati, če mu ravno prav visoko obresti plačujem. Koliko morate Židu plačevati'/ Deloma t ti in deloma celo 20 odstotkov. Nezaslišano I znupijo Smolovski jezno. Ta človek je res oderuh prve vrste. Vselej, kadar mi je menjieo podaljšal, je tudi odstotke povekšal. lo v to ste vi dovolili / Kaj sem hotel, če sem bil v zadregi'/ Ti ljudje zaslužijo strašanski denar, nadaljuje Smolovski, prav jezi me. to, kajti oni so zares pravi roparji. Kaminski, jaz mislim, tla mi bo mogočo, vum pomagati. Jaz poznam prav poštenega in tudi premožnega moža, ki včasih častnikom rud posodi; sicer to stori le več iz dobroto, kajti no zahteva nikoli več ko 7 nli H odstotkov. Njegov brat je tudi častnik, zato ve on iz skušnje, kako lahko poročnik v stisko zaide, in kako grdo potem oderuhi ž njim ravnajo. Veselo Kaminski popraša: Kako se imenuje ta mož? (Leopold), ki so pri Jajci padli mrtvi ali ranjeni. Zakaj da se o našem polku nične zve? O Banjaluki slišale so se zadnje dni različne novice: eni so pravili: „Turki so vse naše ranjence poklali", drugi: , Banjaluka gori", drugi : je že vsa zgorela". Resnica je na tem, da so Turki našo posadko s COOO možmi napadli , da so naše v grad pregnali, kjer so ranjenci ležali, iu bi bili še grad kmalo vzeli; pa je prišla še o pravem času pomoč iz Gra-diške, namreč baterija topov , ki so izvrstuo začeli streljati med turško druhal, da se je koj razkropila. Naših je mrtvih in ranjenih pri tej priliki okoli 200 , večidel od polka VVeber (Istrijani in Dalmatinci). V Sarajevu so naši dobili 27 topov , med njimi nekaj Krujipovih. General Jovanovič poroča iz Stolca, da so bili vstajniki pri Stolcu premagani dne 21. avgusta po večurnem boju, iu da je zdaj zveza s Stolcem zagotovljena. Prva odlikovauja so: Feldzeugmeister Filipovič postal je viši vojni poveljnik druge armade (tedaj zna dobiti poveljuištvo tudi v kaki veliki vojski) — Armeeoberkomandaut, ter je dobil veliki križ Leopoldovega reda. Feldmar-šallajtuant Wiirtemberg, ki je s Kranjci iu Ilrvati zmagal pri Jajci, postal je Feldzeugmeister, ter dobi poveljnštvo 13. armaduega kora (tistega, ki je šel prvi v Bosno). Bam-berg, Szapary in Bienerth (lobodo tudi povelj-ništva armadnih korov. Politični pregled. V Ljubljani, 23. uvgusta. Avstrijske dežele. .tleti Avstrijo Rusijo, Srbijo in Čr-uogoro so čedalje prijaznejše razmere, ker sprevidijo, da je Turčija proti vsem nepoštena. Volilna si^iturijii za deželne zbore seje povsod pričela. Kandidati velike politike, v volilnih shodili ne obravnavajo, samo Dumba je bil v svoj govor vpletel tudi vzhodno politiko, tponjiujaje na to, da delegaciji o zasedenji Bosne niste hotili uič vedeti, je rekel: „l)a nes še ui čas račun zahtevati za korak, kterega je vlada storila. Danes mora vsakega rodoljuba navdajati želja, du bi čast Avstrije, ktero so zastavili v Bosni, ne prišla v uevaruost, iu z vso odločuostjo je treba vse moči napeti , da se naša zastava slavno obdrži, da se naši sinovi ne bodo zastonj klali, in du bo grdi vstanek zadušeu. To je zdaj naša naloga. Drugače pa se bode reč zasukala v delegacijah, in vsta-voverna stranka, kakor za trdno verujem, temu ue bode pritrdila.' Vstavoverua stranka se bode pač premislila, preden bode kaj tacega storila, če ne, bode njenega gosjiodstva še prej konec, kar bi bilo prav zelo želeti. Vnauje države. Iz fllcrliim se naznanja, da se bode kupčijska zveza med Nemčijo iu Avstrijo težko skleuila, ker se Bismark potezuje za varovalno coluiuo. — Vse radovedno pričakuje shoda državnega zbora iu zlasti obravnave o socialistični postavi, ktero hočejo konservativni in katoliški poslanci zavreči. Narodni liberalci mislijo, da si tega ne bodo ujmli storiti. „Reforma" poroča, da o porazumljenji med Bismar-kom in Vatikanom ni nobenega dvoma več. Privolil je, da se bodo smeli vrniti pregnan' škofje Ledohovski, Briukmann, Melchers, Martin in Blum. Novi škofi za Fuldo, Trier in Osuabriick se bodo izvolili po skupnem dogovoru med vlado in cerkvijo, škofje pa bodo svobodno imenovali fajmoštre. Ilimlti car, ki je odšel na Krm-ki po-luotok, je zapovedal razpustiti vse deželne brambovce, ki so bili najprej sklicani. — Napada načelnika policijskega oddelka ne pripisujejo nihilistom, ampak pauslavistom , ki so zarad tega razburjeni, ker je vlada Aksakova izgnala iz Moskve. ti 'uojforci so se začeli s Turki zopet vojskovati pri Podgorici, če je istina, kar poroča neki telegram iz Kotora. Pri nepoštenem ravnanji Turkov bi to ne bilo nič čudnega. Izvirni dopisi, M* Itisiriške^a okraja na Notranjskem. — V sredo due 21. avgusta so Tržaški škof v Jelšanah ua Reški cesti zakrament sv. birme delili. Prej ta večer pa so dobili telegram iz Trsta , da so uaši junaki pred Sarajevom Turka popolnoma nabili in mesto vzeli. To preveselo novico so mil. škof v cerkvi ljudstvu uaznaniii, so sami „te Deum laudamus" zapeli, iu ljudstvo po cerkvi je z dobnmi malimi pevkami na koru navdušeno pelo zahvalno pesem — in po dokončanih cerkvenih opravilih je gosp. učitelj zaigral cesarsko himno. Pri obedu nupituica na cesarja — ua Filipoviča iu naše junake. — Živili! — Spod (11 vini. uu Goriškem 19. avg. (L a h o n s k e d e m o n š t r a c i j e in za- Za zdaj vam ne smem še imena povedati, gospodu bi ne bilo ljubo, ko bi se razglasilo, da denar razposojuje, kajti on lo poso^' iz vstrežljivosti, ueza dobiček. Jutri v jutro bom prišel po vas, potem greva skupaj k njemu. Se li smem trdno zauesti? Zastavim vam častno besedo! Ali ste prepričani, da mi gotovo iz zadrege pomaga? Da, prepričan sem, dragi mi prijatelj, suj vas bom jaz kot svojega prijatelja predstavil. Ni dolgo, kar sem mu neko dobroto ska-zal, iu on kaj tacega ue pozabi. Nekaj vas pa le moram ojiomuiti. Ta gospod se ne peča z malenkostmi, on je, kokor sem vam že povedal, zelo premožen, računa toraj vse z drugimi številkami, kakor mi drug;. To je lepo I zakliče Kaminski, 200 tolarjev moram ua vsaki način imeti, ga bom toraj za 300 tolarjev prosil. Smolovski gane z ramami: Ne vem, uli se bo hotel s to malenkostjo pečati. Zakaj ne? vpraša poročnik. Svota mu bo premajhna, prosite ga za GOO tolarjev iu porok sem vam, da vam jih tudi da. Tim bolje, Smolovski! Če mi pomagate, da jih res dobim, vam bom vedno hvaležen. Za zdaj vas povabim na jutri zvečer na prav dobro večerjo. V kraljevem hotelu imajo izvrstnega šampanjca, tam bova večerjala Prijatelj 1 sodijo me , da sem lahkoživec, tudi sam spoznam, da ne čisto po krivem, ali tega mi ne more nobeden oponašati, da nisem vstrežljiv svojim prijateljem. To sem bil vedno in na to sem tudi ponosen. Vem — zuauo mi je dobro vse to, vstavi ga Kaminski, akorav o o tej lepi lastnosti Smolovskega še nikdar ni slišal. Toraj ostane pri tem, kakor sva se zmenila, zagotovi šo enkrat Smolovski. Jaz pridem jutri po vas in potem greva k omenjenemu gospodu. Le mirni bodite , še jutri dobite denar, da zumorete o pravem času menjieo jilačati. Poročnik hvaležno stisne prijatelju rešitelju roko, ločita se, in Kaminski je brez skrbi spal. Diugo jutro pričakuje poročnik prijatelja. pori pa velkanska demonštracija slovenskih Primorcev proti goriški m u e s r a m n i m 1 a h o n o m.) Saj ste že čitali po časuikih, kako predrzni so goriški lahoni, kteri bi s slovenskim Primorjem radi obrobili raztrgani laški čevelj, ki postaja čedalje bolj luknjast. Odkar so bili razobesili ponoči ua stolpu stolne cerkve laško zastavo: „risi, bisi-fragole" imenovano, — zato ker ima barvo kot „risi, rajž, (belo) bisi, grah (zeleno) in fragole jagode, (rudečo)1, in se je nekaj tih ,,nebodijih treba"*) rogoviležev v „kajho" potegnilo, so lahoni preplašeni, ker so na sledu družbe „Italija irredenta". Zalibog pa, da glavarji te družbe niso še izvohani. Imena zaprtih dišijo manj ali bolj po slovenskih korenikah. N. pr. Erjaviz (Erjavec), Mullitsch - Mulič, Podgorau, po kterega slednjega pismu je prišel eden glavarjev te družbe na dan , namreč zidarski mojster Taboj, ki je imel mnogo zaslužkov ravno pri vsaduih stavbah in pri vojašnici, iu je ravno prevzel od države prekritje strehe na goriškem gradu za 35.000 gld., kar ga nenadoma pred vojašnico na Travniku stoječega žaudurijski stražmešter vrli Balas iz Bovca v zapor povabi, kamor je moral takoj odriniti. Na stanovanju tega že 18GG zarad enakega političnega veleizdajskega hudodelstva zasačenega in izgnanega pa zopet pomiloščenega nehvaležnega lahona so naš1 i sumljiva kotn-promitovalna pisma, vsled česa so zaprli in zajiečatili tudi znano lahonsko gnjezdo ,,tipo-gruiia uazionale", Da bi tem lahouskim demonstracijam nasproti vedeli goriški lahoni in tudi videli z lastnimi očmi, kakor tudi „iielianissimi", un-stran primorski Slovenci brez najmanjše izjeme svojemu presvitlemu cesarju, so napravile vse občine po vsem Primorju po vsih vzvišenih krajih, po grebenih kraškega iu alpinskega jtogorju in Brdih, vse polno velikanskih grmad, kresov, ktere so goreli predvečer cesarjevega godu v tolikem številu, da jih ni bilo mogoče sošteti. Zraven so pritrkovali zvonovi, pokali možnarji in spuščali se umetni ognji v visoki zrak. Omenjeni kresovi su goreli po najvišjih gričih, in so bili tako veliki, da so jih lahko videli čez mejo, tje v Videm, gotovo do Talja jmenta in tudi v Benetkah so se lahko z dalj uovidi prepričali, da Primorje je za Italijo *) Ko bi b li bolj zunaj potrebni, bi jih no smeli zapreti ! l'is. Ura mine za uro, pričakovanega pa le ni. Poslal bi rad slnžabnika k njemu, pa stanovanja ni vedel. Je li morebiti svojo obljubo pozabil, ali se je skesal? To se mu je nemogoče zdelo. Skrb iu nemirnost postajali ste večji in večji, kajti če jutri meujice ue plača, bo to imelo hude nasledke zanj. O poludne prisopiha Smolovski. Ne zamerite, nisem mogel prej priti , mu reče, celo ljubo leto imam časa zadosti, iu ravno danes imel sem zadržke, kterim se nisem mogel umakniti. Bilo mi je samemu, kakor bi bil na žrjavici sede). Ideva zdaj k gospodu ? vpraša poročnik. Zdaj j" pri obedu, ga ne smeva nadlegovati, jaz sem vas hotel lo pomiriti, saj vem, da ni nobena stvar tako situa kot čakanje. Precej po obedu pa obiščeva gospoda, vem za gotovo, da ga tedaj dobiva. Kaminski povabi prijatelja v hotel k obedu saj mu je bil rad hvaležen. Smolovski pomagal mu je iz velike zadrege, zato mu tudi rad plača kake steklenice šampanjca. Pri obedu sta bila oba prav vesela, vino kislo jabelko in da se ne bode dalo s to prite kliuo obrobiti nam sovražnega Čevlja. Laška nebvaležnost proti Avstriji je pa tim bolj ostudna, ker ravno pa Avstriji najde na tisoče in tisoče Labov svoj kruh iu zaslužek, tako, da če bi Avstrija svoje meje zaprla proti Italiji ali jih zapreti zamogla, bi bilo skoraj slišati od strašne lakote po vsej gorenji Italiji, ktera, — zlasti Benečija — ui tolikanj rodovitna, kakor se sploh misli, ker je večidel plitva , s hruščem naplov Ijena zemlja , kakor sem se sam popotovaje po njej svoje dui prc pričal. Zraven pa je treba vedeti, da naših ljudi nikoli noben ne gre v bližnjo Italijo kruha iskati, ker ga še sama za svoje sinove nima dovolj! Iu ti lahouski delavci, sloveuski Rezi-jani, kterih , — memogrede rečeno, — ui nikoli v kaki cerkvi videti, ter živo kot neumna živinica, se drzrejo še ljudem po vaseh groziti , da jim bo že Humbert, novi kralj , kteri bo kmalo v Primorje pridrl, dal občutiti luške blagre; tudi se ti nehvaležneži ne sramujejo svojega kralja do uebes povzdigovati, našega prcsvitlega cesarja pa zasramovati iu žaliti. Pač uaj bi slovenski župani in ces. oblasti bolj pazili na te laške gade, ktere Avstrija na lastnih prsih goji, ter takim nesramnežem za vselej pot iz Avstrije pokazali. Posebno pa je ravuo zdaj slabo, da je meja laškim konjskim kupcem odprta, kteri gonijo po nočnem hladu cele čede konj v revno Italijo. Prej j»> bila moja tako strogo zaprta, zdaj pa popolnoma odprta 1 Kai to pomaga? lles da so koujerejci škodo trpeli, ali kjir gre za blagor vse države, morajo posamezni držav ljaoi nekoliko potrpeti. Da bi pa Italija ue menila, da je že vse Primorje laške narodnosti , naj bi se laško vradovanje po slovenskih uradnijah ščinoma zatrlo, imena goriških ulic in trgov naj bi bilu tudi slovenska , v obče , vse kar je laškega, naj bi se omejilo v svoje meje! to bi bil najboljši pripomoček proti laški propagand', ob enem pa bi se ua način tudi Slovencem k enakopravnosti najložje pripomoglo. Pač smo Slovenci kot najbolj zvesti državljani vredni vsaj enakopravni z rovarskimi Lahi biti. Več ne tirjamo. Če imajo naši državniki še kaj uma iu razuma, bodo vvidili in spoznali, da naše tirjutve so le prepravične, pomočkov, nam te želje spolniti, državi pa gotovo ne manjka. V to ime pomozi Bog I — 1% železni Iiu v, DI. avgusta. (Slo- jih je oživelo. Putem sta si zajialila prav dobre smodke. Smolovski reče: Pojdiva, zduj dobiva go spoda gotovo doma , poznoj bi morebiti kam odšel, iu meni bi zavoljo vas ne bilo jiruv, če bi pravi čas zamudila. Ko dospeta do Grabeževega stanovanju, odpre jima služabnica vrata, ter ju potem, ko Smolovski svoj obiskovalui list (Visitkarte) od dfi, v lepo sprejemuo sobo pelje. Malo potem vstopi Grabež. Postavljal se je enako možu, ki je vajen bogato živeti in se prav dobro imeti. O, gospod Smolovski, prav prijazno reče, komu se imam zahvaliti za čast, da me vendar zopet obiščete? Pristopi k rimolovskemu in mu roko podil. Smolovski predstavi svojega prijatelja — pl. Kaminskega. Me veseli, prav srčno veseli, odgovori se priklanjajoči Grabež, prosim, izvolite so vsesti. Smolovski gu potegne k oknu: Prosim na par besedi. (Dalje sledi.) vesno s ti.) Dasiravno se zdaj vse Jle bolj zanima za osodo in krvave boje hrabrih sinov naše domovine na jugu , vendar si dovoljujem poročiti „Slovencu" o dveh slovesnostih, ki ste se zadnji čas slavili v naši farni novi cerkvi. 4. t. m. je obhajal tukajšnji rojak čast. g. A. Koblar v radost vseh faranov prelepo prvo sveto mašo. Komaj je po novi maši odgrmel jek inožnarjev po naših gorah, že so se včeraj vdrugič oglasili in naznanjali drugo slav-nost, namreč rojstni dan Njegovega Veličanstva. Ob 10. je bila velika sveta maša z asi-steucijo, pri kteri je bil tudi navzoč v polnem svitu generalni naš konzul iz Benetk, baron Pilat, kateri zadnji čas vsako poletje razveseli naš kraj s svojo prijaznostjo. Čast. g. župnik je po jiri^';! povdarjal, da naj ljudje goreče molijo danes za zdravje in blagor prcsvitlega cesarja, da bi ga Bog vodil s svojo modrostjo v sedanjih butnili časih, in kako veliko večje reve bi bili mi, ko bi ne imeli tako dobrega očeta. Tudi jaz naj zakličem: Bog živi Franca Jožefa ! Dostavim uaj še , da so daues šli iz Železnikov s sv. mašo k prijazui cerkvici M. D. na Sušo za srečen izid vojne, za zdravje iu srečo uaših vojakov. . avgustu, bodo odšli daljo, eni pravijo v Osiek, eni pa, da idejo v Carigrad. Včeraj sem videl več ranje u i Ii naših „,Janezov". Ranjeni ho večidel v roke Pravili so mi, da so se bili srdito sprijeli Turčinom m da so njih zgube bile velike. Tudi o l polka „Weber" je dosti ranjenih tukaj. Včeraj se je govorilo, da so naši zapalili llanjaluko. Kaj je na tem res, ne vem, tukaj se vidiku govori, pu veliko pretiranega. Ver jeti sme človek le to, kar vidi, zarad tega tudi uočeui to morda neresnične vesti trositi po svetu, to je pa menda res, da je divisioner S z a p a r i velike zgube pretrpel in da se jt moral pred vstajniki nazaj umakniti. Sploh se naše vojaštvo nadeja še dosti upora v Turčiji. Kavno čujom, da je danes tukaj skozi šel en batalijon Turkov (uizamov), ki gredo nek v Komorn. Domače novice V Ljubljani 24. uvguntH. (Kranjska etkovitna družim) je t.e dni nn eksekutivni dražbi llarttnauovo nekdaj Klemen čičevo 51.100 gld cenjeno pivarno na Vrhniki za 9313 gld. kupila. (I'isma ihi vojakov » Jiosni) so poštnim prosta in naj se oddajajo lire/, mark z natan čuim naznanilom vojnega oddelka, linijnega ali reservinega polka ali batalijona m vojne pošt Tudi pisma z denarjem so poštnine prosta vendar se pa denarne more pošiljati po poštnih nakaznicah, ampak samo v zapečatenih pismih (Cele. vrsta nakup!jenih kunj z žeheti) no skoraj vsaki dan v tem tednu po večkrat, ka kor se nam zdi, laški skupčevalci skozi mesto gonili. Prihajali so po dolenjski centi. Zivnl so na videz kaj borne in shujšane, kakor se mnogokrat vidijo pri ciganskih četah. Takih bi Lahi menda vendar ne vpotrebljevali v oven tunini vojski , k večemu mesto mul, za pole-ganje v kakem gorovji! ('J. izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za zapuščene rodovine » vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po I. izkazu 2514 gohl. <11 kr., c. kr. okr. glavarstvo v Ha doljici nabito med tamošnjimi uradniki 42 gold gosp. ,1. Klenienčič, c. k. sodn. služabnik v Logatcu (50 kr., županstvo v Krškem jo poslalo v Krškem, v Leskovcu m na ftrajburskcm turnu nahranili Hi« golil., nabira županstva v Gorri jem Logatcu, poslana po c. k. okrajnem glavarstvu Logaškem 12 gold. 14 kr., trgovska hiša L. C. Lukman v Ljubljani 50 gld., gosp vite/. Jos. Pagliaruzzi , dež. olicijal 5 gold., gospa. Josipina Terpinec iz Ljubljane. 25 gold gospoda Val. in Alb. Zeschko i/. Ljubljane 25 golti., blagajnica polnočnega društva v Ljubljani 50 gold., gosp. ller. llalbensteincr v Ljubljani 10 gold., gosp. Lorettc Zdošar iz Lju hljaue 5 gold,, gospii. Uršula Klopčič i/. Lju bljane 5 gold., gosp. Janez Lesjuk, župnik \ Kostanjevici 5 golil., nabira e. k. okr. glavar stva v Člrnomlji i) gold., nabira županstva v Črnem vrhu !> gold. 44 kr., M. (i, 20 gold., gosp. (1 ust. Kosti, župnik v Ljubljani 5 gold., gosp. Obilčnik Simon, posestnik v Ljubljani 5 gold., nabira županstva v Starem trgu pri Ložu 15 gohl. 30 kr., nabira pri c. kr. urad nikih v Krškem 3i> gold. 54 kr., in nabira pri c. kr. uradnikih v Kostanjevici !l gold. 70 kr., gosp. Janez Zupanec, posestnik v Trnov- skem pristanu 5 gold., 10 ljubljanskih gospodov kanonikov po 5 gold., skupaj 50 gold., nabira županstva v Ložu 13 gold. 70, c. k. okr. glavarstvo v Kočevji je poslalo nabranih 77 gold. (iti kr., nabira c. k. uradnikov v Cr-nomlji 12 gold., meščanska družba za stanišča vojakov v Ljubljani 50 gld., družba evangeli-čank v Ljubljani 25 gold., gosp. dr. T. Kudež dohodek glasbene zabavo v Ribniškem gradu 54 gld. lio kr., gosp. Anton bar. Codelli 50 gold., skupni znesek 3351) gold. 33 kr. Od županstva v Cerknici je došlo (52 gold. 40 kr. katere so zložili gg. Janez Oblak, dekan gold., Adolf Obreza, posestnik, 3 gold., Kranj o Seru o :i golil, Andrej Mtlavec, posestnik 2 gold., Aloj/.i Pogačnik 2 golil., Miha Koželj kaplan 2 golil., Frnnjo Geibic, operni pevec 2 gold., Jožef Milavec, posestnik 2 gohl., Jožef Kome. kaplan 1 golil., Janez Milavec, posest uik i gold., Franjo Zagorjan, poštar 1 gohl. Martin 1'avlovčič, posestnik I gold., Janez Orudič, posestnik 1 golil., Leonard Verli, tr govec I gold, Viceuci de Toni, trgovec 1 gold Matevž Završnik, posestnik 1 gold., Ignacij Majdič, jioscstuik l gold. Janez Potokar, pek I gohl., Jernej trebar, posestnik 1 gold., Jurij Klančar, krčmar l gold., gospa Karolina Hren krčmarica 1 gold., Karol Kšavder, krčmar i gold., Aut. Milavec, krčmar 1 gold., J. Novak dacar l gold., J a že 1 Skuk, l gold., c. k. žau-iarmerijBka postaja 70 kr., Matija Rožanc, kr čmur 50 kr., Anton Milavec, krčmar 50 kr., \ndrej Kos, krčmar 5» kr., Janez Milavec, posestnik 50 kr., Dragotin Drmelj, učitelj 60 kr., Ana Detoni, krčmarica 50 kr, Janez žitnik. posestnik69 kr., Jernej Kiišlan, posestnik 40 kr., Anton Krašovic, posestnik 3 gold., Kranju Vitlrih, posestnik 2 gold., Jurij Meden 1 gold., Janko Zirovnik, učitelj 1 gold., Anton Blažon, trgovc i gold., Krmijo Otomčar, posest n k I gold., Joži f Skerlj, posestnik I gold., Anton Houuč, trgovec 1 gold., Jožef Meden, krčmar l gold, Mat. Turšič, posestnik 1 gold. lakoti Oašpari, trgovec t gold , Miha Debevec, posestnik 50 kr., gospodičina Ivana Švigelj 2 gold, Jožef Honač, posestnik 30 kr., Anton Obreza, posestnik 50 kr , Janez Obreza, po-s.tst. 50 kr., Janez Uren 50 kr., Andrej Debevec, posestnik 50 kr., Krmijo Malavašič, dimnikar 50 kr. Razne reči. I > u h o v s k e s ji r e m e m b e v Iv r š k i škofiji. Proč. gosp, Khrlich Aut., mestni faj-mošer v Struasburgu , je postal korar stolne cerkve , dekan in fajmošter pri sv. Hemi. — Preč. g. korar Uauscher Jan., prošt, in dekan se je oil sv. Home preselil za fajmoštra stolne cerkve v Celovec. — Kare so dobili čč. gg.: Richter Aut., zakrlstan iu kaplan pri glavni fari v Celovcu, 1'aro Sokolovo; Uroša Juri, fajmošter v Nemškem Orebinji, faro Klanhofen; Kiedl Jož, kaplan v Sinarji, faro na Komu in Kristyniak And., provizor v St.. Jakobu v Lo-ah , ondot.no faro. Prestavljeni so cč. gg. kaplani: Kanal Jož., iz nemške Kaplje za oskrbov. kaplana v Meiselding; \Vi|iller Ign iz Ktt.ondorlu v Koje in Siruik Jan. iz Terga v Požarnico. — Kot kaplani nustopijo pastirsko službo gg. bogoslovci : inanger Jan. v Kt,-tendorlu; llain Jož. v nemški Kaplji; Klemen-čič Aut. v Šmarji in Robas Nace v ftt. Martini nad Helakom. — č. g. Ažman, fajmošter vina lom St.. Vidu, je stopil v stalni pokoj. Potres. I/, Mokronoga hii nam poroča: V sredo 21. t. m. zjutraj kmalo po 7. uri se je čutil po dolgem prenehljeju zopet enkrat dokaj hud potres. Gibanje je navadno oil severozahoda proti jugovzhodu. — S o d n i j s k i a d j u n k t i so postali.. Kari Sock , dr. Jožef vitez Schcuchenstucl in Anton pl. Wurmser pri kresijski sodniji v Celji. Franc Vovšek pride iz Konjic in Viktor Pramherger iz Št. Lenarta za adjunkta v Maribor, Kari NVenger pa iz Šmarij v Ptuj. — Umrla je 21. t. m. v Kostanjevici spoštovana iu priljudna gospa Marija Zugel. Dobrosrčnost njena je vsakemu znana. Naj bodo tedaj v blagem spominu! — Zaslužena kazen doletela je me-hikanskega generala Kskobeda , ki je bil jx>-veljnik republikanske vojne iu edeu glavnih povzročiteljev smrti nesrečnega cesurja Maksimilijana. Kakor poroča , Memorial Diploma-tu|ue", se je Kskobedo vojskoval za prejšnjega predsednika Lerdo de Tojada, pa je bil 20. julija t. I. od rednih mehikanakih vojakov v mostu Cuatro Cienagas vjet in od vojaške sodnije v Monterezu k smrti obsojen. .Spred Niidi^n. 20. t. m. stala je pred porotniki Juliju Lecel, omožena Paravbek, tožena zarad goljufije. Njeu mož je bil od Franceta Sluka kupil neko hišo iu žena njegova so je zavezala z možem vred Sinki plačati na dolgu ostalih 500 uhl. ter je podpisala v ta namen neko meiijico. Ker pa ta ni bila pravilno narejena in Sluka ni dobil denarjev, tožil jo Karla in Julijo Paravbek j»t-i okrajni sodniji litijski, ki je razsodila, da Juliji Paravbek ui treba plačati omenjenega dolga, če priseže, da se ui nikdar zavezala za moža plačati omenjenene svote Julija Paraubek je prisegla in Prane Sluka jo je vsled tega tožil zarad goljufije in krive prisege. Zatoženka je pripoznaln, da je podpisala mcnjieo, izgovarjala se je pa, da še ni vedela, da so je s tem zavezala k poplačilu. Tudi m nikdar imela tega namena, da bi bila hotela oškodovati Sluka ter je popolnoma po vesti in prepričanju svojem prisegla. Tožnik se -klicuje na to, da je večkrat zatožeuko tir-jal, ki mu je vselej rekla, da bode šla v Ura-dec ter tam denarjev vzela ua posodo in dolg poplačala. Opiraje se na to izjavo je državni pravilnik priporočal obsodbi) zatožene Paravbek , zagovornik dr. Neumeyer Iz Gradca pa je povdarjal, da je reč jako zapletena in dn je. še praktičen jurist ue more lahko rešiti-Ker je le li porotnikov reklo, du jo zatoženka kriva, bila je oproščena. Listnica vrodnlštva. (i, li. I'. Mil lu Hll lil! Vlit Eksekutivne dražbo. 24. avgustu: 3. MoilIc iz Vidmu, 2. Iliiglor iz Podgoro, 1. 1'onikvnr iz IVe.del 111^0, vni v Ln-Slčnli. 3. Kuliur iz Mludju, 3. MuleSič. iz Kriiko viuii, 3. Uožič iz (JntoJSu, 2. 1'njcr iz Dobruvico, vni v Kosliinjiivioi. I. Vurhič nn Vrliuiki. 2. Sl.ulii ii Duhovnico v Kruiiji. 2. llttrgor iz Uilmiei', 2. /oboe. iz Doletijo virni , 3. Huh i/. Ileln vodu , 1. Mikolič, v«i v Dilmici. 2. Dobrin v Tržiču. 2. (Jo-viiiluik iz Dnigoinlju, KraSovoc iz Strnimko vimi, 1. Ogolio ii Urili«, pri (.'orovcu, vui v Metliki. I. Iliibnik z Mulflgn vrhu v Ljttbljnni. Umrli so; (lil 21. ilu 22. uvgiinl.ii : Jožidinu pl. Atidrioli ziiHub >.. 24 1., zn hiiSIco. .loliunii Selnviugl, de k I o., zn ilriiiltii. Tdcicrnllciir ili.iuirni' cen« 22. nvguHt.i HHpiruit ri.ntH (i2..'lfl Hrnliurnii r"iit.» li l liti — Alntnrimt.il Vi (15 — 1 miIOIimihi Hrv.nvn.i pnnojiln lil M) llHliliii... nlimjfl H10 — Krudit.n« nlii-ii« UfiH.HO Ijuiiiiiin 115.10 Hr..i.n. 100 75,— l'..in. lir (milini 5 512. S0-friinluiv O.aS,