Ameriška Domovina iArt. • //^ 4GUA6€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 18, 1968 HOfWl E SLOVCNIAN morhing ncwsp, STEV. LXVI — VOL. LXVI Za zajamčeno delo, ne za zajamčen dohodek! Novi grobovi Charles Lampe V nedeljo je umrl v Woman’s bolnišnici 82 let stari Charles Lampe z 29393 White Rd., Willoughby Hills, rojen v Črnem vrhu pri Pregrižah v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, mož Jennie, roj. Mrak na Bledu, oče Walterja, Alme Lokar, Charlesa in pok. Richarda, 6-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Julija (Jug.). Do upokojitve pred 12 leti je delal kot stavbni mizar. Bil je član Wa- Callup je dognal, da nasprotuje 58% prebivalstva jam-čenemu letnemu dohodku, 78% pa jih podpira zajam-eenje dela z $60 tedenskega dohodka. PRINCETON, N.J. — Gallup je povprašal ameriško javnost, kaj misli o predlogu za zajamčen dohodek vsem ameriškim družinam in posameznikom. OdUerloo Camp No. 281 W. of W. vseh povprašanih se jih je izja- hn Kluba slov. upokojencev v vilo proti 58%, za 36% , 6r/n pa Euclidu. Pogreb bo iz Želeto-ni imelo jasnega mnenja. vega pogreb, zavoda na E. 152 Predlog predvideva, da naj bi st. jutri, v sredo, popoldne ob zvezna blagajna plačala vsaki enih na Knollwood pokopališče, družini toliko, da bi imela letni M Urbas dohodek $3200. Zagovorniki te- Včeraj zjutraj je‘nenadoma ga predloga trdijo, da je daleko doma umr]a Mary Urbas z 967 boljši od sedanjega načina pod-H, gg gb) stara 78 let, rojena v piranja potrebnih, ki da je nuj- Velikih "Laščah> fara Rob na no potrebno temeljite reorgani- Dol, od koder jg prišla pred 60 zacije. Za predlog sta se pretek-Umrli v družini so mož li teden vneto zavzemala na jokrp sinova Victor in Albert konferenci mestnih županov žu- L,, h’či justina) sestri Caroline pan New Yorka J. Lindsay in Uj'^g in Frances Petrie. Tukaj župan Clevelanda C. Stokes. zapUšče hčer Mary Kovelan, sina Od belih, ki so bili vprašani, j0hna, 5 vnukov in 6 pravnu-kaj mislijo o predlogu, se jih je kov. Bila je članica Društva izjavilo proti njemu 60%, zanj Danica št. 11 ADZ in Podr. št. 33%, 7% jih ni imelo jasnega 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek stališča. Od črncev jih je bilo za zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega predlog 66% , proti 30%), 4%> pa pogrebnega zavoda, v cerkev sv. neodločeni. Nasprotniki predlo- Vida ob devetih, nato na poko-ga so bili na stališču, naj nihče pališče Kalvarija. Truplo bo ne “dobi nekaj za nič”. Torej do- položeno na mrtvaški oder dohodek, ne da bi se zanj trudil! nes popoldne ob petih. Drugačen je bil odgovor, ko je Joseph Fink Gallup povprašal, kaj mislijo k Včeraj zjutraj je po kratki predlogu, naj zvezna vlada pre- bolezni umrl 73 Iet stari joseph vzame jamstvo, da bo vsaka dru- M Fink z 18406 Highland Dr., zina imela možnost $60 teden- L4ap|e Heights, rojen v New skega zaslužka z rednim (Ječorn- burghu, kjer je obiskoval šolo Povprečno se je za^ predlog iz- Sv. Lovrenca., mož Josephine, roj. javilo 78%' povprašanih, Pr°t' giiek, s katero sta se pripra-njemu 18% , 4'c niso imeli las-1 vljala na praznovanje zlate po-nega stališča. Od belih je glaso- Loke prihodnjo nedeljo, oče Valo za predlog 77%, proti 19% • Normana, Josepha, Richarda in neodločenih je bilo 4%. OdU-)oro^by Trabert, 13-krat stari črnih je glasovalo za Predlog 0£ej brat Anthonyja, Sophie 86%, proti 13%, in le 1% je o- Mozjna in Ros,e Stergar. Pokoj-stal neodločen. nik je bil član Cleveland Hive Številke govore jasno. Tudi No. 566 T. M. in Catholic Club črnci sami hočejo v veliki veči- ra Maple Heights. Do svoje ni redno delo in reden zaslužek up0kojitve leta 1960 je bil zapo-in dajajo temu prednost pred sjen preko 26 let pri Aluminum Podporami. Te človeka lenijo, I Co. of America. Pogreb bo iz niu jemljejo podjetnost, pa tudi perfolia pogreb, zavoda v četr-ponos. Koncem koncev postaja- Ufck ob 8.45, v cerkev sv. Vence-jo ovira vsaki podjetnosti. slava ob 9.30, nato na Kalvarijo. Čigav naj bo Bahrein v Perzijskem zalivu! Iran skuša uveljaviti svoje stare “pravice” do otočja, ki ima precejšnja ležišča petroleja. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Bahreinsko otožje leži v Perzijskem zalivu, na njem vlada šejk Isa bin Sulman, ki je posle narodne obrambe in zunanje politike odstopil Angliji. Sedaj bo Anglija odšla iz Perzijskega zaliva in pojavilo se je vprašanje, pod čigav nadzor naj otočje pride. Ob Perzijskem zalivu se nahajajo Savdska Arabija, Kuvajt, Qatar in Oman, toda nobena med temi državami ni dosti močna, da bi mogla osporavati iransko zahtevo po Bahreinu. Otočje Bahrein leži sicer blizu Savdske Arabije, toda kralj Fejsal se ne zanima zanj in trdi, da je šejk Isa bin Sulman res neodvisen gospodar, ki ga bo Savdska Arabija podpirala. Iran se otočju ni nikoli odpovedal. Je bil proti temu, da je zadeva prišla 1. 1927 pred takratno Zvezo narodov, je protestiral, da bi šejk delil koncesije na svojo roko, toda na mednaroden položaj otoka ti protesti niso vplivali, ker je šejka varovala Anglija. Sedaj bo to varstvo izginilo in iranski šah Riža Pahlevi je načel to vprašanje tudi v Washingtonu na sedanjem obisku. Šah se najbolj boji, da bi začela moskovska diplomacija in-trigirati in ustvarila stanje, ki bi škodovalo iranskim težnjam. Verjetno bo že prihodnje leto zadeva zopet prišla pred Združene narode. Iz slov. naselbin yS| DRŽAVLJANI IMAJO POVSEM ISTE PRAVICE! CHICAGO, 111. — V soboto, 8. junija, je umrl Matija Mavec, 1911 W. 23 St, rojen 1901 v Krvavi peči v Sloveniji, mož Angele, oče Danice, por. z Jožetom Šenkom, Štefke, por. z Radom Pirihom, Jožeta in Marjana, stari oče Marijana, Jožka, Henryja in Viktorja Šenk ter Marije, Petra, Tonyja in Eliza-bethe Pirih. Pogreb je bil iz Žafranovega pogreb, zavoda na Cermak Rd., v cerkev sv. Štefana, nato pa na Resurrection pokopališče. Washington ne mara nove berlinske krize WASHINGTON, D.C. — Čeprav se Nemčija hudo jezi nad predrznostjo W. Ulbrichta, ki je napovedal, da bo zahteval od zahodnih Nemcev redne potne liste in vize, ako hočejo po avtomobilski cesti ali z vlakom v Berlin, diplomacija ne pričakuje, da se bo iz taktike vzhodnonemških komunistov izcimila večja berlinska kriza. Proti krizi je namreč Amerika. Johnson in Rusk se ravno sedaj trudita, da bi obdržala Moskvo pri dobri volji in jima možnost nove berlinske krize ne gre v račun. Zato je Rusk že preteklo nedeljo protestiral proti Ulbrichtovi napovedi, toda iz ameriškega protesta se je lahko čutilo, da Amerika noče gnati spora na nož. To je hitro uvidel tudi nemški zunanji minister Brandt. Ko je prišel iz Beograda nazaj v Bonn, je takoj izjavil, da bo stopil v stik z Moskvo in skušal tam doseči poravnavo. Akoravno se grožnja Ulbrichta tiče le Amerike, Anglije in Francije, bodo zadevo vendarle obravnavali tudi na seji NATO 23. junija v glavnem mestu Islandije Reykjaviku. Seje se bo udeležil državni tajnik Rusk in skušal Nemčijo pridobiti za kompromis vsaj v načelu. V Washingtonu tudi ne kažejo nobenega zanimanja za obisk dr. Kie-singerja, verjetno ga bo nemški kancler radi tega odložil. Nemčija in Jugoslavija ^ ^feraiSlS napoveduje s^-tlJkoMC slrelev na Saigon Minister W. Brandt je tekom SAIGON, J. Viet. Novi po-svojega uradnega obiska in raz- veljnik ameriških sil v Južnem govorom z vodniki SFRJ izjavil, Vietnamu gen. C.W. Abrams je da bosta Zahodna Nemčija in dejal: Mi bomo ustavili rdeče Jugoslavija odpravili vize vi raketne napade na Saigon, ker Oiedsebojnem osebnem prome- jih moramo ustaviti in imamo tu. To je posebno poudaril kot tudi sredstva, da to storimo. Ge-hasprotje politiki Vzhodne aeral ni povedal nič podrobnega Nemčije, ki je uvedla pretekli o tem, kako misli cilj doseči, teden vize za potovanje prebi- Iz drugih virov prihaja vest, Valstva Zahodne Nemčije preko da so ameriške sile namestile Vzhodne Nemčije v Berlin. pretekli teden posebne elektron-Za vstop v Jugoslavijo lani in ske naprave, ki omogočajo na-tetos ni potrebna nobena viza. glo odkritje položaja, s katerega Jugoslavija jih je začasno uki- z raketami streljajo, in vodijo ■Uila v korist povečanja tujskega avtomatično vodstvo radarju za prometa. topovski ogenj na nje. Pretekli Po razgovorih z vodniki vlade teden je bil imenovan gen. John ^ Belgradu je šel W. Brandt še J- Hay na čelo ameriškega napo-°biskat Tita v njegovo bivališče ra za obrambo Saigona. Ta je izba Brionih. | javil časnikarjem: Mi imamo dovolj človeških in elektronskih sredstev za uspešno obrambo. Prvi uspehi novih sredstev in novih naporov so se že pokazali. Kolikšni bodo in v kaki meri bodo odstranili nevarnost rdečega streljanja na Saigon, bodo pokazali naslednji dnevi. Rdeči so namreč napovedovali že za včeraj izstrelitev 100 raket na Sai-Večinoma sončno, toplo. Naj-1 gon, nato pa toliko vsak dan Wšja temperatura okoli 75. [skozi naslednjih 100 dni. Papež zavrača nasilje VATIKAN. — V nedeljo je papež v svojem govoru zbranim vernikom na Trgu sv. Petra obsodil nasilje kot sredstvo k socialnim spremembam, te same pa je pozdravil. “Mi moramo braniti načela miru, predvsem svobode za vse ljudi, izključitev nasilja, bratstvo in sodelovanje med vsemi razredi in narodi v spoštovanju zakonov in oblasti,” je dejal sv. nija avtomobilskega delavstva oče, ko je priznal “dobre name- ni plačala članarine, predsedni-ne novih generacij”. 'ka Unije jeklarjev I. W. Abela. Zvezno vrhovno sodišče je odločilo na temelju zakona o civilnih pravicah iz leta 1866, da “imajo vsi državljani ZDA iste pravice, kot jih uživajo beli državljani v pogledu dedovanja, kupovanja, najemanja, prodajanja in lastovanja nepremičnin in osebne lastnine”. WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je včeraj na temelju zakona o civilnih pravicah iz leta 1866 odpravilo vse omejitve pri kupovanju, prodaji in najemanju stanovanj. V tem je šlo preko zakona, ki je bil letos sprejet v Kongresu in je predvideval nekatere omejitve tako v pogledu manjših stanovanjskih hiš in v pogledu domov, ki jih lastniki sami prodajajo. Do letošnjega zakona je prišlo po dolgi razpravi in vrsti kompromisov. Njegova določila so šla tako daleč, kot je bilo pri sedanjem razpoloženju javnosti mogoče pričakovati. Vrhovno sodišče je preko tega enostavno potegnilo črto in privleklo na dan zakon, ki ga skozi desetletja ni nihče uporabljal. Člana sodišča John M. Harlan in Byron R. White sta odločitev večine o-značila “za slabo preudarjeno in slabo svetovano” Včerajšnja odločitev Zveznega vrhovnega sodišča je v zvezi s tožbo Josepha Lee Jonesa, črnca iz St. Louisa, Mo., poročenega z belko Barbaro, ki jima je bila odklonjena prodaje hiše zaradi tega, ker je Jones črne rase. Zvezno sodišče je pritožbo odklonilo, prav tako tudi zvezno prizivno sodišče. Obe sta bili na stališču, da civilni zakon iz leta 1866 ne velja za prodajo nepremičnin po njihovih privatnih lastnikih. Vrhovno zvezno sodišče je sprejelo priziv v preteklem decembru in včeraj objavilo svojo odločitev, ki je nasprotna odločitvi Vrhovnega sodišča iz leta 1883. To je tedaj izjavilo, da se določila zakona o civilnih pravicah iz leta 1866 nanašajo samo na odpravo suženjstva in vseh drugih neprostovoljnih oblik službovanja, ne pa tudi na stanovanja in lastnino. V včerajšnji utemeljitvi pravi sodnik Stewart, da je zapostavljanje črncev v vprašanju najemanja, kupovanja in prodajanj a nepremičnin “posledica suženjstva” in je torej vključena v 13. dopolnilo zvezne ustave. V republiki Urugvaj imajo izjemno stanje MONTEVIDEO, Urug. — Kot povsod na svetu so tudi v Urugvaju začeli rogoviliti študentje. Imajo iste upravičene pritožbe kot drugje po svetu. So pa tudi d odej ali politične zahteve kot drugod po svetu. Nemiri so morali biti precejšnji, kajti nekaj policijskih u-radnikov je bilo ranjenih, 236 študentov pa aretiranih. Nemirom na univerzi se je pridružil še štrajk uradnikov v javni u-pravi. To pomeni kaos in anarhijo. Zato je predsednik Pacheco A-reco proglasil izjemno stanje. Dobil je pravico, da lahko razpusti unije, prepove vse manifestacije in uvede cenzuro. Seveda je dobil tudi pravico, da lah- zlasti košati Gorjanci, kralje' stvo »pravljic in vil pisatelja Trdine. Čar in krasota vsa Sl° venija. Zato res vsi ponovimo 2 “goriškim slavčkom”: Nebeški čuvaj Te vladar, ne zabim Te nikdar, nikdai- Prav iskren pozdrav vsem! Bog živi! Peter »Selak KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Slovenci pomagamo zidati cerkev v Zambiji v Afriki Cesto tožimo sami nad seboj: •ta naša narodna zavest pojema, ^ duševno pešamo, da nam ve-ra usiha, da ponehavamo biti kulturni in podobno. Pa so vendar na svetu raztreseni Spomenki, ki pričajo o nasprotnem. V briški državi Zambija n. pr. denejo slovenski misijonarji-je-Zuiti, ki prav v teh dneh zidajo n°Vo cerkev, za katero tamkaj-^aja škofija ne bo mogla ničesar Prispevati. Domovina Slovenija tudi ne; poprijeti bomo morali z°pet Slovenci iz svobodne Slo-venije. Gotovo nas bo zanimalo, kaj piše oče-misijonar Jože Kokalj iz Lusake. Pismo je poslal Predsedniku misijonskega krožka pri Mariji Pomagaj g. Jako-bu Kvasu in se glasi: “Vaš prispevek (poslali smo $220, kot je bilo že poroča-P°) prihaja res o pravem času. Gradnja naše nove cerkve, ki bo Pajvečja in najlepša v Matero, kjar je okrog 15 kar lepih krščanskih cerkva, tako hitro Napreduje, da bi se še največji °Ptimisti čudili. Po manj kot e-mesecu imamo že temelje, Vidove do oken in že vso kon-Ptrukeijo. Namen je bil, da bi Cerkev bila pod streho do 1. sap-vembra, ko je prva obletnica na-^ega misijona, toda ne dvomim, Pa bo cilj dosežen precej predjf.' eto datumom. Vse gre tako Palrno, brez zapletljajev, brez Parvoze, le da je precej dela, ,er sam nabavljam ves materi-lal, da je ceneje. ^ Cerkev stoji v predmestju, ve milji od naše farne cerkve Matero. Tam je nastalo veliko Predmestje s preprostimi kočami in to predmestje se nenehno siri. Imamo tam pouk stotin o-trok pod vedrim nebom in vsako nedeljo mašo za okrog 700 prisotnih. Vedno prihaja tudi Precej poganov in imamo stalne Ročaje za krst odrastlih. Tu je Mev res obilna. Krščanstvo se v Matero tako hitro širi, da bo računih vsako leto narastlo ?a več kot 1000 samo s krsti. stroške za novo cerkev °firno sami. škofija ničesar ne Pr*speva, ker je uboga in ima , ruge važne stroške. Zelo smo ^Valežni Slovencem v ZDA in ariadi, saj brez njihove pomoči bi rrmcrli misliti na veli'ko in j mogli misliti na ®Po cerkev že v prvih sedmih ^esecih misijona. Ko pa bo cer-6v pod streho, bo treba misliti ^ Notranjo ureditev, da bo cer-J;v tudi znotraj tako lepa kot P zunaj. Cerkev bo posvečena ugand-ernu mučencu sv. Kizitu. “Ki-j.Ito Church” jo boi Ob njej že imamo “Kizito cP°ol” in ljudje že celemu na-ykiu pravijo Kizito predmestje, n župniji že imamo “Kizito Tako bodo važni cerkveni j Jekti v našem misijonu nosili o ® afriškega mučenca novejše jP ve. Tudi to je način, kako >, s^anstvo postaja del afriškega lvIienja. j. Seveda ne pozabim spodbuja-žejVerriike v župniji, da prispe-. ° za novo cerkev. Zbiramo ^biov drobiž po šolah, organi-y ^ah, pri pouku, v cerkvi. e^dar kljub temu ne moremo s^aikovati| da bo njihov dopri- ^ a j novejše GRAMOFONSKE *i1 u Vl s^arc^a kraja, televl- jske in radijske aparate, pisalne ‘šivalne stroje, hladilnike, plinske in električne rat lln‘kc, foto in filmske apa-H0! tudi vso hišno opremo Ut. Pa-,.arno ‘>a odplačilo po zelo Pol P0S°jih. Obrnite ^ ° f n i m zaupanjem Sv°iem jeziku. nos res velik. Farani v Matero prispevajo več kot je to navada v drugih popolnoma afriških župnijah. Vsak mesec zberejo o-krog 140 dolarjev, toda to je premalo le za plačo kuharju in trem katehistom, ki jih zaposlujemo. Misijonske dežele so torej še vedno odvisne od pomoči krščanskih narodov, če želimo graditi nove cerkve in uspešno razvijati socialno delo. Zelo me veseli misijonska gorečnost vašega krožka. S tem dajete lep zgled tudi drugim slovenskim skupnostim in jih opozarjate na našo skupno dožnost apostolata. Zelo bi nam prav prišla ponošena obleka, ki bi jo poslali na naslov misijona in bi jo mi razdelili revnim, ki jih tu ne manjka. Posebno primerno je, da za revne otroke razdelimo takšno obleko ravnateljem katoliških šol, ki vedo,: kdo je potreben. Mi pa pokažemo, da želimo delovati preko Afrikancev samih, ne pa samo kot nekakšni bogati strici. Vzdrževanje misij onarja v Zambiji stane približno $60. Potem pa seveda pridejo še izredni stroški kot so potovanja, zdravila, obleka itd. Prav radi sprejmemo korespondenco z mlajšimi člani krožka. Veseli bomo, če nam bodo stavili vprašanja, na katera bi želeli odgovor, da boste ime-.li več idej za debato pri krožku in za vse misijonske molitve. Če se med vami porodi kakšen misijonski poklic, naj se le hitro javi. V bodočnosti moramo računati s tem, da države ne bodo rade sprejemale tuje misijonarje. Ta razvoj je že opažen v nekaterih afriških in azijskih državah. Končno priporočam delo zambijskih slovenskih misijonarjev vašim molitvam. Misijonska molitev nas povezuje bolj kot karkoli drugega. Ko molimo drug za drugega, se o-benem vzgajamo v pravem Kristusovem duhu in ker smo združeni v Njegovem imenu, je On sredi med nami. S toplimi afriškimi pozdravi, Vaš v Kristusu hvaležni p. J. Kokalj S.J.” Kakor poročamo na drugem mestu, smo očetu-misijonarju takoj po prejemu tega pisma poslali nov stotak. Ko bi le tudi od širše javnosti prišel kak denarni odziv, da bi mogli g. J. Kokalju poslati še več stotakov. se nas COMET RADIO 555 St. Clair Ave. W. Toronto 10; Ont. Canada 535-72G9 Dekleta, že je minulo 20 let! Že je preteklo 20 let, ko je prva skupina slovenskih deklet po drugi svetovni vojni stopila na kanadska tla. Ni jim bilo dano, da bi v svobodni Sloveniji gojile rože in poslušale fantovsko pesem, ki bi donela pod njihovimi okni. Morale so v svet, morale daleč od doma, daleč na tuje ... Dne 27. decembra 1947 je odšlo iz koroških taborišč kakih 30 mladih Slovenk. Slovo je bilo dvakrat bridko. Pri odhodu je bilo veliko neprijateljskega nerazumevanja. Dekleta so se odpeljala v Nemčijo, kjer so se 6. januarja 1948 ukrcale na ladjo v pristanišču Bremerhaven. Ladja, ki jih je peljala čez Atlantik, se je imenovala “General Heizerman”. Po 11 dnevih vožnje so se izkrcale v Halifaxu in se nato odpeljale v St. Paul pri Montrealu. Prijavile so se za gospodinjske pomočnice in strežnice po bolnicah. Dne 23. januarja 1948 so že odšle na delo: 9 jih je odšlo v Peterborough, Ont., 12 v Guelph, Ont., 5 v Hamilton, ostale pa v Montreal. Treba je bilo odslužiti enoletno pogodbo. Ančka, Zinka, Francka in dfuge, ki ste prve stopile na [kanadska tla pred 20 leti, glejte, da pridete na IX. SLOVENSKI DAN, ki bo letos posvečen tudi vam, ki danes niste več samska dekleta, temveč žene in matere ter zveste oskrbnice slovenskih domov v tej veliki deželi svobode. Na svidenje! Pripeljite s seboj vse svoje drage! (Zapisano po pripovedovanju deklet.) Pred križem in slovensko zastavo Križ je simbol veličastnega trpljenja, trpljenja, ki odrešuje. Na križu se je odigrala tista velika stiska božjega Sina, ki je v telesnih bolečinah in v duhovni osamelosti zaklical: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” Ob razsvetljenem križu je visela slovenska zastava na odru župnijske dvorane pri Mariji Pomagaj. Pred tem simbolom so se na prvi petek v juniju letos zbrali ostanki slovenskih borcev proti komunizmu. Spomin na tragedijo, ki jo je slovenski narod doživljal med drugo svetovno vojno in po njej, spomin na žrtve, ki so bile mučene in pobite za pravo svobodo slovenskega naroda, se je letos začel pri sv. maši, ki jo je daroval bivši domobranski kurat g. J. Mejač C.M. Molitev za drage rajne je naj lepši spomin; prošnja k mučencem je znak zvestobe njihovim idealom. Spominsko svečanost v dvorani je začel z uvodnim in pozdravnim govorom g. Otmar Mauser, tiskovni referent Društva S.P.B. (Predsednik DSPB g. Ciril Preželj je pred kratkim prestal ponovno operacijo zaradi rane, ki jo je dobil v borbi s komunisti.) Po uvodnem govoru je recitator pod križem izrekel “Prošnjo s Turjaka”... “prijatelj, daj, v spomin nas jemlji, da z vami v lepšem bi živeli spet.” Po tej prošnji je imel govor g. Stane Pleško, predsednik borčevske skupine “Tabor”. V svojem govoru je potožil, da med preostalimi ne najde več idealizma, kot so ga poznali padli borci. Toplo se je spominjal njihovih zadnjih ur in besed, s katerimi so žive spodbujali k slogi in edinosti. Govoru je sledila zborna deklamacija, ki jo je za to priliko napisal pisatelj Karel Mauser in ima naslov: “Slovenska hvalnica”. V njej nastopajo: dva moška, ženska, otrok in zbor in izrečejo Bogu hvalo za žive in mrtve, za zemljo očetov, za kruh in vodo, za trpljenje in smrt... Por. Denar in otroci Denar je sveta vladar. Denar je poguba. Je dobrina ali pa vodilo v nesrečo, kakor ga kdo u-porablja. Nekdo vsak večer o-pravlja pred njim “večerno molitev”, drugi ga večer za večerom zapravlja in tako zgublja zdravje, srečo, mir in zadovoljstvo ... Zato je pa važno, da se že o-troci naučijo ravnati z denar- Na pomoč, na pomoč . . ! Lepega spomladanskega veče ra (četrtek, 6. junija) so se zopet zbrali člani misijonske družine pri Mariji Pomagaj. Sestanek je zaradi Zadržanosti predsednika vodil podpredsednik g. R. Šircelj, Duhovno misel za začetek je podal g. Janez Marentič. Dve pismi — dva ponižna klica po pomoči — je prebral in komentiral član krožka. Nato se je razvil razgovor, kako pomagati. Člani so soglasno sklenili: Takoj zopet pošljimo $100 za cerkev, ki jo oče misijonar J. Kokalj D.J. zida v Lusaki, Zambija. Iz njegovega pisma je bilo razvidno, kako nujno potrebuje denarja. $100 pa naj pošlje blagajničarka g. misijonarju Ivanu Obala, da bo kupil cement za mostove, ki mu jih je odnesla voda. Na sestanku so člani tudi zvedeli, da je neimenovani Slovenec iz Toronta obljubil dati za cerkev v Lusaki, Zambija, $3,000. (Ne pa $1000, kot je po pomoti poročala B. B.) Končni razgovor na sestanku je bil o pripravi misijonske nedelje. Darila bo treba začeti čim-prej zbirati. Če bi kdo, bi bere te-le vrstice, želel pomagati slovenskim misijonarjem po svetu, naj svoj denar nakaže blagajničarki ge. Mariji Kramar, 15 Big-gar Ave., Toronto 4, Ont. Mlade študentke in študentje iz misijonskega krožka so že začeli do-pisovalno akcijo z misijonarkami in misijonarji širom sveta. Ko bo poletja konec, nam bodo že povedali o uspehu svoje akcije. Misijonski por. Roženvenska nedelja od oktobra na junij Že dolga leta je bila prva nedelja v oktobru roženvenska. Katoličani torontske nadškofije so jo vedno praznovali z živim rožnim vencem na velese j mskih prostorih, kjer se je navadno zbralo čez 30,000 vernikov. Bila je to vsako leto največja prireditev Zveze društev N.I.J. Zveza se je preimenovala v Zvezo katoliških mož in ta je letos prireditev rožen venske nedelje prenesla na 9. junij v upanju, da bo lepo vreme pritegnilo še več ljudi. Bilo pa je ravno nasprotno. Zbralo se jih je samo kakih 15,000 ali morda kak tisoč več. Polovica torej. Vsa prireditev je bila tudi u-smerjena v to, da bi nabrali potrebna denarna sredstva ra revno škofijo v Braziliji, ki se imenuje Itacotiara in ki je pod va-ruštvom toronske nadškofije. Navzoč je bil tudi škof imenovane škofije. Nekak častni predsednik vse prireditve je bil kanadski primas Maurice kardinal Roy, nadškof iz Kvebeka. On je imel tudi slavnostni govor, v katerem je pozival oblasti in posameznike, naj dajo pomoč tja, kjer je revščina. To nedeljo je kakih 2000 mladincev iz katoliških šol izvedlo t. zv. “dolarski pohod” v prid škofije Itacoatiara. Pohod je bil dolg od 15 do 17 milj in je prinesel čez $30,000. Svoje posebne g. Andrej Dolenc. Poroka je bila v cerkvi Marije Pomagaj, poročno slavje pa v dvorani Slovenskega doma na 864 Pape Ave. Čez 300 svatov se je zbralo. Nevesta Dragica je hčerka Janeza in Frančiške Adamič, ženin Andrej pa sin Lojzeta in Marjane Dolenc. G. Lojze Dolenc je predsednik Slovenskega doma. V Kanado je prišel pred 20 leti sam. 14. avg. 1948 je prvič zagrabil za delo v Kanadi in mu do sedaj delo še ni padlo iz rok. Danes je spoštovan samostojen podjetnik. Isto je tudi njegov sin Andrej, ki je prišel za očetom z mamo 19. febr. 1949. Bog daj, da bi v mladem paru ostala tista zavednost in odločnost, ki je lastna podjetnemu Lojzetu in ženi Marjani Dolenc. Por. Ob 20-!etnici prihoda v Kanado do denar gledali kot na sredstvo (ne cilj!), s katerim je mogoče doseči cilj svojih mladostnih sanj, se bodo s pomočjo denarja znali dobro pripraviti z zakon in se bodo naučili, kako je treba biti samostojen in neodvisen. Denar kot sredstvo mora biti tudi v pomoč tistim, ki so v stiski. Denar sam na sebi ni ne dober ne slab. Slabo ali pa dobro je le uporabljanje denarja. Da bo uporaba denarja dobra, je pa treba šole v mladosti. Otroka je najlažje naučiti, toda le takrat, če sliši nauk in vidi zgled starejših. Tudi pri denarju je najboljša srednja pot: ne skopuh in ne zapravljivec. (Christopher.) jem, da že v mladosti zavzamejo do njega pravo razmerje. Če bo- prispevke so darovale tudi razne župnije. Vsa prireditev je trajala kaki dve uri in pol. Začela se je z obhodom godb, skavtov, škofov in duhovščine. V začetku so nastopile tudi narodnostne skupine: Hrvati, Ukrajinci, Poljaki in Irci. Verski del prireditve pa je obsegal poleg kardinalovega govora še živi rožni venec in blagoslov z Najsvetejšim. Bila je res lepa nedelja; prelepa, kar se tiče vremena, da bi se bil napolnil ves stadion. Poroka mladega para Ušla mi je novica, da sta se v soboto, 25. maja 1968, poročila v Torontu gdč. Dragica Adamič in TORONTO, Ont. — Ravno te dni poteka 20 let, ko sem dobil v taborišču Spittal na Koroškem pozivnico, naj se javim e vso družino kanadski komisiji za emigracijo v Kanado, v St. Martinu pri Beljaku. Kakor je bilo to za nas razveseljivo, pa vendar nas je razjedala skrita skrb, ali bomo vsi sprejeti? Zlasti nas je skrbela mama — žena — ki je bila vse prej kot pri dobrem zdravju. Odšli smo na določen dan okrog devete ure dopoldan na vlak in se odpeljali v St. Martin. Šli smo v barako, v kateri je delovala kanadska komisija in se postavili v vrsto. Pred nami je bilo že precej drugih, ki so čakali na isto komisijo. Pregled se je vršil tako počasi, da smo mi prišli na vrsto šele ob šestih zvečer in zgledalo je, da nam bodo pred nosom pisarno zaprli. Obrnil sem se do “basa” komisije in ga prosil, naj sprejmejo še nas, ker je z devetimi člani težko se prepeljavati sem in tja brez vseh sredstev in brez denarja. Vlak pa moramo plačati. Usmilil se nas je in naročil uslužbencem, naj delo podaljšajo za dve uri. Bil sem poklican kmalu nato prvi. Za menoj so klicali druge po vrstnem redu. Bilo je že blizu osme ure, ko smo bili že vsi drugi sprejeti — potrjeni, le žene niso nikakor izpustili iz zdravnikove pisarne. Skoraj smo že bili prepričani, da bomo morali ostati na Koroškem, ker brez žene in matere bi ne šli nikamor. Ali naj bi pustili samo na Koroškem? Nikakor ne! Bila je tam neka tolmačka in z njo sem šel prosit, naj jo pripustijo, ker če ona ne gre, bomo vsi ostali v Spittalu. In tako je končno zdravnik v dogovoru z drugimi odločujočimi le pristal in jo potrdil. Vsi zadovoljni smo odšli na kolodvor, čeprav zelo lačni, saj ves dan nismo nič jedli. Ker smo morali čakati na vlak do šeste ure, smgj šli v restavracijo. Po zaslugi dobrega mojega brata patra Bernarda sem imel še nekaj božja-kov v žepu. Naročil sem za vsakega eno juho. Za nič več nisem imel denarja, kot le še za vlak nazaj do taborišča. Juha je bila bolj čista kot gosta, okusa pa ni imela toliko, da bi se dalo ugotoviti, iz česa je bila narejena. Poživljeni s to juho smo veliko lažje čakali na vlak in se veselo pogovarjali v upanju, da bomo kar kmalu odšli iz taborišča, katerega smo bili že silno naveličani- ih čim dalje bolj je postajalo nevarno, saj se je mnogo šušljalo in tudi glasno govorilo, da nas bodo začeli pošiljati nazaj domov, da nas bodo Angleži prepustili Avstrijcem, ti se nas bodo pa poskušali čim-prej znebiti itd. Zato smo zelo želeli priti čimprej od tam. Kar takoj smo se pričeli pripravljati za odhod. Vendar pa ni šlo ta- ko hitro, kot smo mislili in želeli. Kar vleklo se je. Moj brat, pater Bernard, se je zelo trudil, da bi nas čimprej spravil čez morje, pa ne proti jugu, pač pa proti severu. Že nam je pripravil sponzorje in že smo imeli v rokah — vseh devet — po notarju uverovljene afida-vite za Združene države, a A-merika takrat še ni sprejemala beguncev. V skrbi, da bi nas kaj ne prehitelo, je brat Bernard takoj pisal v Toronto svojemu prijatelju, pomožnemu škofu Web-stru (sedaj na škofijski stolici v Peterboro), če morda on ve za kako mesto, kamor bi se naselila bratova — naša družina z devetimi člani, škof je hitro odpisal bratu in povedal, da so pred kratkim dobile sestre karmeličanke v dar več sto akrov obsegajočo farmo in sedaj iščejo kako družino, najrajši kako begunsko, da bi farmo oskrbovala in morda tudi obdelovala. Naročil mu je, naj kar takoj pošlje točne podatke o bratovi družini in bo on uredil vse potrebno na e-migracijskemu uradu in zaprosil za naš prihod. Ker je imel brat že vse podatke tam, ko je iskal sponzorje in urejal za afi-davidi, je podatke lahko kar takoj poslal. In res ni bilo treba dolgo čakati, da smo bili pozvani pred komisijo. Ni se nam pa hotelo izpolniti upanje, da bomo kar kmalu odšli. Stvar se je precej zavlekla, mi pa postajali vsi nestrpni. Pritiskal sem na brata in mu pisal, naj kaj pobeza na emigracijskem uradu; saj smo si vso to severno stran tam vse drugače predstavljali, kakršna v resnici je. Zlasti smo imeli prav nesmiselne predstave o Združenih državah Amerike. Brat je seveda povprašal škofa Webstra in sploh sta bila v stalnem stiku s pisanjem. Zato mi je potem on, škof, pisal pismo in me potolažil, naj le še malo potrpimo, pa bomo kmalu na vrsti. Da je na emigraciji vse urejeno, da je le še vprašanje časa, kdaj bomo poklicani. In res nismo potem dolgo več čakali, da smo bili na spisku za odhod. Nekateri prenapeti so me zelo obsojali in mi očitali, da nisem dovolj zaveden, ker tako družino odpeljavam proč in jo trgam od skupnosti. Povedal sem jim, da je prva moja dolžnost skrbeti za družino, potem šele pride v poštev skupnost in skrb zanjo, kar je seveda tudi dolžnost moža. (Konec sledi) Lojze Ambrožič, st. stanovanjskem bloku, kjer živijo drugi nekitajski komunisti, zaslužni za komunistično stvar v Peipingu. Lahko jo potegne tudi domov, kamor ji vrata niso zaprta. Najvišji viseči most DENVER, Colo. — Preko reke Arkansas v Coloradu je najvišji viseči most na svetu. Visok je 1,053 čevljev, njegov glavni razpon pa je 880 čevljev širok. CLEVELAND, O. Ženske dobijo dejo STROJNE ŠIVILJE Izkušene ali izučimo. Stalno delo, prijetni pogoji, visoka urna plača in od kosa. Plačani prazniki in, počitnice. Mnogo drugih koristi. WORK WEAR G0RP0RATI0N 17G8 East 25th St. (Južno od Payne Ave.) (124) Delo za žensko Majhen dom za upokojence išče snažilko za predpoldanski čas. Plača ugodno. Kličite: 486-0268. (123) Farma naprodaj 1514 aker zemlje, 5533 Rt. 20, North Madison, O. 6-sobna hiša, kopalnica, plinska gorkota, 2 rastlinjaka, $35,000. Se lahko takoj vselite. Več zemlje na razpolago. Nizka hipoteka. Lastnik 428-1280 ali 466-4719. -(122) Ženitna ponudba Slovenka srednjih let, dobro zaposlena, s pritiklinami za dom, okolici Montreala, želim spoznati Slovenca v starosti 35-45 et za bodoče življenje. Slika zaželjena. Pišite na A.D. pod značko “Prevarana ljubezen.” (121) Hiša naprodaj Ljubka 4-sobna enodružinska, 1 spalnica, klet, garaža in pol, krasen lot, pri E. 185 St. Za ogled pokličite 942-3852. (121 Tovarišica Anna Louise Strong padla v nemilost HONG KONG. — Malo je komunistk ameriškega rodu, ki bi bile tako dobro znane vsemu svetu, komunističnemu in kapitalističnemu, kot je Anna Louise Strong. Sedaj je stara že 83 let, toda še zmeraj rada šari komunistični politiki. Do mednarodne veljave je prišla 1. 1946 ko je potegnila s tovarišem Ma-om in postala njegova zaupnica in sotrudnica. Zato je nad dve desetletji uživala na Kitajskem velik ugled, pri tem je pa rdeči režim poskrbel, da se ji ni slabo godilo. Pečala se je večinoma pisanjem člankov, ki jih je pri' občevalo ne samo kitajsko rdeče časopisje, ampak tudi levičarska glasila po vsem svetu. Tupatam se je oglasila tudi ameriški jav nosti. Sedaj je njene slave in veljave konec. Padla je v nemilost pri kitajski rdeči gardi. Plakati rdeče garde so jo napadli in ji očitali, da je “kapitalistični a-gent”. Njenih dopisov seveda ne objavlja več noben kitajski časopis. Kaj bo tovarišica Strong delala sedaj? Ni izključeno, da bo še našla pot do tovariša Mao in mu potožila, kako nehvaležen je tudi rdeči mladi rod. Lahko bo pa odšla v pozabljenje in čakala na svoj konec v udobnem stanovanju v Peipingu, ki ga ima v MALI OGLASI Sobo in garažo oddajo Opremljeno sobo in garažo oddajo na 21431 Naumann Ave. Kličite IV 6-1105. (120) V najem Pet sob, blizu Eaton Axle in E. 140 St. Kličite 681-6668 ali 691-1395. (122) Izredna kupčija Dve dvodružinski hiši naprodaj na 6404 Carl Ave. Sprednja hiša ima 3 spalnice v vsakem stanovanju, zadnja hiša, zidana, po 2 spalnici v vsakem stanovanju; vroča voda, kurjava, dovoz in garaža. Velik lot v prvovrstnem stanju. Dober dohodek. Prosim ne nadlegujte te najemnike za informacije. Kličite JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (122) Naprodaj Prodamo hišo ha 6718 Bonna Ave. enodružinska, 6 sob in pritikline, zgoraj. Kličite EX 1-9716 po 5. uri. —(122) Avto naprodaj 1962 Mercedes — 220 S — avtomatičen, dobro ohranjen. Kličite Frank-a od 6. do 9. ure zvečer KE 1-9067. (121) V najem Oddamo 3 opremljene sobe in kuhinjo, zelo čisto, za 2 starejša moška ali 2 starejši ženski, na 19505 Chickasaw Ave. Naprodaj Zidana hiša, 3 spalnice, lot na vogalu 50 x 100, med E. 185 St., in E. 200 St., brez posrednika. Kličite 731-6862 med 7. in 10. zv. (123) Naprodaj V Euclidu blizu Recher in 210 St. se proda enodružinska hiša, 3 spalnice, moderna kuhinja, garaža, brez posrednika. Naslov: 874 E. 210 St. —(123) AMERIŠKA DOMOVINA, | D. RAULJEN: Mrtvi ognjenik I i Ves lik smrekovškega velikega kmeta, kakršen se je na sejmu kazal v kretnjah in besedah, je bil Mirtu na moč zanimiv. Zato mu je sledil za petami in užival ob vsem Artnikovem obnašanju: kako je skoraj nasršen pristopil k prvemu konju, ki mu je bil po životu, glavi in nogah najpri-kupnejši, ga prijel za gobec, pogledal v zobe in otepal z roke slino, ki se je bila konju pocedila iz gobca v gostem, penastem curku. Cena je bila všečna, izbira pri roki, sonce že visoko in Artnik ves v kupčijski vnemi, pa je zapovrstjo odbral tri grla, plačeval bahaško in potem vsevprek čez sejmišče klical Matica Topolovca, da mu izroči v vai’-stvo svojo novo pridobitev za planino. Se so ga oblegali meše-tarji in radovedneži in zavist-niki, ko je polagal poslednje metulje z oslinjenima prstoma v listnico. “Pojdite starim babam gost!” je sit nadlege odmahnil s paličico, da je zažvižgala po zraku. “Zdaj na pot!” je zapovedal in pogledal Lenko. Našobila je CHICAGO, ILL. usta. Stari je razumel. “A, seveda, likof, ne? Naj bo! Si zadovoljna, kar sem kupil?” “Kakor da sem sama izbrala, oče.” “I, vidiš, saj teče tako in tako vse po tvojem.” “Po mojem?” se je zavzela: “Kakor kane!” To njeno zavzetje je pa oče Artnik brž razumel. Dekle misli mačeho — je vedel — mačeho, ki doma hrumi včasih kakor huda ura. Zato je brž ponudil novo besedo: “Mislim, Lenka, kar se živine tiče. Po tvojem storim. Izčistim hlev in planino, da ne bo nobene pretegnjene krave več, — samo lepo čisto rejo hočem, da bo po tvojem ... In konji!” je pristavil, ko je videl, kako se je Lenka razvedrila. “Takih hočem, da se jim bodo hrbti vzboknili kakor šibe, kadar bodo stopali v pla- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN & GROCERY Well established — 5 rm. apt. and 2 rms. up — % acre land — Chain of Lakes area — Shown by appointment. Ph. 395-2777 (122) PIZZA and Ice Cream Truck By OWNER. — Good condition — Must sacrifice, being drafted — Call weekdays after 6 p.m. 585-4683 (121) DRUG STORE Established 19 years — Owner retiring. Excellent location. Fixtures and inventory. Total — $30,000. See to appreciate. 637-9541 ____________________________( 120) BEAUTY SALON — By Owner Reasonable location. Forest Park. Selling due to illness. Ask for Irene only. Call 366-9882 or evenings at 629-2348. (121) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — COMPANION Lite cooking. Permanent. To age 45. Must be neatly dressed, sober. Would prefer woman that could drive. References necessary. Call after 12 noon. 528-7446 _____________ (120) HOUSEKEEPER — to live in motherless suburban home—Father and 10 year old girl — Days — DE 2-7878 — Eves, and weekends HO 9-6292. (12i) HOUSEKEEPER — CHILD CARE Mature woman — Come & go _____ Archer and Harlem area. 5 days. 9 to 5. Ph. 458-8371. (122) BOOKKEEPER FULL CHARGE Excellent opening for capable person for busy nursing home. SALARY OPEN • Insurance Prograrm • Paid Holidays and Sick Pay ( P’or appointment phone: AL 2-2066 (122) HELP WANTED • Kurses Aids o Tray Girls Experienced not required. WILL TRAIN • Gleaning Porter Experience not required. Age not important Excellent .working conditions Paid Holidays, Sick Pay. STEADY WORK IN BUSY NURSING HOME Phone: AL 2-2066 (122) CANDY MAKER WANTED Experienced man preferred. Will train capable person with some experience. — also — MAN For Shipping and Receiving Department. With or without experience Work in clean modern, candy plant on Northwest Side. 6546 W. Belmont Ave. or call for Convenient Appointment 777-2770 (122) nino.” Pod Ločnikovimi kostanji si je Artnik široko razpel hodno srajco, izpod nje so silile na dan košate prsi, polne sivkastih in rjavih kocin. V dušku je izpraznil vrč piva, obrisal košate obrvi in z vlažno roko pritegnil k sebi Tonija, ki se je bil kakor na povelje znašel pri mizi, da mu likof ne bi ušel. “Kaj, njo si pa pozabil?” je vprašal po Katki. “Ne boj se, Artnik, tako gotovo pride, kakor sem prišel jaz,” se je hihital Toni, ko je sedel na njegovo stran. “Ta dva si poglej!” je Artnik mignil proti Mirtu in Lenki, ki si nista mogla dopovedati vsega, kar sta si dopovedati hotela.” “Vidiš, Toni, takim se nit ne utrga. Zdaj pa ti meni povej, kako je z vojsko. Ali bo, ali je ne bo?” V tem, ko sta se Trtnik in Toni vpletla v pogovor o vsem tistem, kar je že drugo leto bičalo možgane, je Mirt vabil Lenko, da bi še in še prišla v dolino, preden odide Mirt v Ljubljano. “Česa naj iščem tod?” je nagajivo odbijala. “Vidim dolino vsako jutro, ko je še v megli in ko lenuhi še spite kakor polhi, —in prav zadovoljna sem ob takih jutrih, da sem kmetica.” “Komu bi moglo biti lepše!” jo hvalil Mirt. “Veš kaj, zdaj bom pa kar huda. Take prazne čenče! Eno rečem: Da boš spoznal, kaj se pravi kmetovati, pojdi z nami! Čakaj, takoj rečem očetu, kar pripravi se! Pokaži se na konju! Izberi si od treh kupljenih, katerega koli hočeš. Ob košnji in če hočeš še delj boš lahko spoznaval, kaj se pravi živeti na planini.” Mirta je osupnilo in obenem ogrelo Lenkino vabilo. Živo se je zbudila stara želja, da bi prebil nekaj dni na Smrekovcu. In Lenka se ni šalila. “Ga že imam, oče!” “Kaj, koga?” je zinil Artnik, neljubo prekinjen, saj mu je Toni pravkar natančno razlagal, kako so zdaj reči po svetu. “Gonjača sem najela .,.. tegale tu. Z nama bo jezdil, pri košnji bo pomagal.” “Le le!” je prikimal oče in se spet obrnil k Toniju. Gostov je bil vajen kakor poletnih neviht in zimskih vetrov. Ampak zdajle mu je moral Toni še toliko, toliko povedati, zdaj je imel ušesa samo zanj in mu kar ni bilo všeč, ko je zapoznela prihitela Kati, da ne bi zamudila slovesa. “Blagor ti!” je rekla, ko je čula, da se Mirt odpravlja v planino. Vzdihnila je, kakor da hoče potožiti, kako hudo je v dolini, in se pripravljala, da pomore Mirtu pri spravilu vsega potrebnega za pot. “Nič skrbi zame, Kati! Vesela bodi, da ti ne bom v nadlego. In kar se moje cule tiče — en, dva, tri, pa je vse nared.” Spočite živali so veselo ponesle jezdece iz trga. “Cak no, da te vidim,” je zunaj na cesti mahoma ustavil Artnik, ki je jezdil naprej in vlekel za seboj dva kupljenca. Na tretjem je jezdil Mirt. Lenka in Mirt sta tedaj mimo njega pognala v drnec. “Bo!” je rekel Artnik in pognal za njima. Kmalu so bili spet vštric. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Renta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe H a b i a n , tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisni- karica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. i Imenik raznih društev - txtmttttmuttututtmunittimntmtiitmntutuuittmttutittxuttKtmttitmmtttmm: Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalyne Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25 v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsaki prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE WESTMONT — BY OWNER Well built frame ranch, 3 bdrm., tile bath, modern kit., full bsmt.j 2 car gar. — Nr. schls., parks, shopg., transp. $28,300. Ph. 964-3850. (120) male help rt GRIFFCO MANUFACTURING & ENGINEERING COMPANY is now hiring MACHINE REPAIRMEN DIE SETTERS BULLARD OPERATORS ACME GRIDLEY OPERATORS ACME AND BULLARD SET UP MEN Above Top Rate Wage for qualified Men. Apply In Person Or By Phone 821-5730 GRIFFCO MANUFACTURING & ENGINEERING COMPANY 611 Hillger Detroit, Michigan 48214 ________________________ (121) 3 FLAT BRICK INCOME PROPERTY — BY OWNER — 3-6’s, 2 full baths; 6-41/2,s; 1—3 room bsmt. apt. $90,000. Moving to Hawaii. — Ph. 338-1590. (122) BY OWNER — 4 lots and 44 acres on Squirrel Lake in MINOCQUA, WIS. Call 736-3439 or 237-9300. (123) Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month ait 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. John, Adamic, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o Ann Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Poqkar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Franc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gofenšek. Vaje so ob sobotah ob 6:30 zvečer v £>.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto nicar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. ANTIOCH — BY OWNER Lake Marie. 200’ off shore. 2 bdrms. cer. tile kit. and bath, w-w crptg., gas ht, 2 car htd. att. gar. $22,500. Ph. 395-1308 (124) DOWNERS GROVE — BY OWNER Large Cape Cod. 4-5 bdrms. 2 baths, Den, Liv. rm., Dining rm., Full bsmt. — Wooded acre lot. Nr. schls., transp. $39,900. — Ph. 971-3233. (123) DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno Obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevovodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje V BLAG SPOMIN OB SESTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, SIN, BRAT IN STRIC VINKO FERKUL Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 17. junija 1962 Prelepih spominov je polno srce; v gorečo se prošnjo preliva molitev: v nebesih, kjer srečni Gospoda slave, naj duša bo v družbi svetnikov. Žalujoči: soproga LEOPOLDA mati MARIJA otroci: VINKO, MARTIN, VILI in ERIKA, bratje: JOHN, CIRIL in STANKO sestra: JUSTINE GORIČAN in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, O., Biwabik, Minn. 18. junija, 1968. Pričetkom v torek 18, pnija ob 7* zvečer bodo v SEVERANCE CENTER vsak teden do 20. avpsfa vstopnine prosti poletni koncerti. 70 veletrgovin na Mayfield & Taylor Roads na Cleveland Heights od ponedeljka do petka do 9:30 zvečer, ob sobotah do 6. zvečer. Drogerije, restavracije in zabavišča odprta tudi ob nedeljah. ^nuuiiiiuiiimtiuumuiimiuuiiiiimuiimiiiiimiimimimmiiiiuiiiiiiiimmiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiniF. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averlkl. Premoženje-----------------------$16,300,000.00 Članov - 45,000 ______ Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolicL (ME .... NASLOV MESTO ... DRŽAVA CODE '4nnnimniiiiiiiiiniininniuiuiimHiiiMiiiiiininiiimiiiiiuii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimm!iiimiiimmiiumiimmni",nlk ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO