U0
p. 5»n:n« plačana * gotovini
LETO LX
N Ljubljani, v četrtek 26. maja 1912.
Štev. I^a
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izcteja celoletno 96 Din, za inozemstvo l20Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/N1
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%. 2994 in 2050
Cena 1 Uia -W
Ček. račnn: Ljubljana It. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Itv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, raren pondeljka in dneva po prazniku
Nov duh
bu
V katoliškem mednarodnem akademskem klu-v Parizu je te dni predaval ideolog sodobne
francoske katoliške mladine o novem katolišikem-rodu v Franciji. Ustanovitelj znanih »Equippes so-ciales«, ravnatelj >La Nouvelle Revue de« Jeunes« in eden najpriljubljenejših profesorjev Sorbonne, Garric, je v silnem prerezu podal sliko hotenja modernega francoskega katoliškega mladinskega pokreta.
Dočim je pred vojno mladino označevala neka romantična borbenost in težnja po idealističnih konstrukcijah, gleda današnja mladina življenje popolnoma drugače. Neposredno pred vojno se je tedanja generacija nahajala v mladostni borbi za osvojitev novih vrednot; (o je bila faza Marc San-gierjevega pokreta. Današnja mladina pa se nekako boji takih previsokih idej, ki v titanskem zanosu hočejo ustvariti nov svet. Današnja mladina ima več smisla za realno življenje in naravnost sovraži ideološke špekulacije. Vera v zmago nedosegljivega se ruši, vse postaja nekako majhno in bolj enostavno in mladina je postala skromna. Pojavlja in okreplja se misel solidarnosti med prostimi in sedanjimi generacijami in nova katoliška mladina v Franciji smatra za svojo dolžnost, oziroma za osnovni problem: vse slare vrednote postavili v novi red. V socialnem oziru je treba ustvariti generacijo največje aktivnosti, ki se bo zavedala svoje velike odgovornosti v praktičnem delu. Ena deset ina vseh študentov pariških šol je razumela lo odgovornosl in dela danes na socialnem polju s silnim elanom. Tudi na polju mednarodne politike je mladina odklonila vse teoretsko razglabljanje in razpravljanje. Nadomestila je to s silnim in odkritim hotenjem po medsebojnem razumevanju, o. čemer pričajo številni sestanki katoliške mladine.
Na verskem poliu je današnja mladina osredotočila svoje' hotenje predvsem na dvoje: na natančno poznanje vere. to je katekizma, in na prizadevanje' po močnem notranjem verskem doživljanju. To je želja, živeti s Cerkvijo in ne obstali ob njenih vratih. Ni več človeškega strahu pred izpovedovanjem vere, ker za sodobno mladino vera ni gola ideologija ali inlimni misticizem, ampak najenostavnejša realnost življenja. Kjer se razna naziranja in slruje križajo, lam je za sodobno mladino odločilen argument lastnega iskrenega verskega življenja v praksi. V verskih zadevah in v doživetju Zahteva nova mladež striktno preciznost in vse je lako iskreno enostavno, kakor je enostavna in preprosta mladostnikova športna obleka.
Okoli'leta 1000 ni bilo v vodilni francoski šoli Eeole Normale od 500 slušateljev niti enega katoliškega dijaka. Leta 1914 jih je bilo že 35, danes pa jih je 60 od vseli 150 učencev. Ta vodilna francoska katoliška mladinska skupina .je razdelila svoje delo na tri panoge: študijsko skupino, duhovne vaje in socialno akcijo. Študijska skupina prireja tedenske sestanke, kjer se šludirajo stari cerkveni teksti, vsako prvo nedeljo v mesecu prireja za vse duhovne vaje, poleg tega letno dvakrat po Iri dni v enem izmed samostanov pariške okolice, socialno aktivnost pa osredotočuje v svoji Vincencijevi konferenci. Ta socialna aktivnost je silno intenzivna. Skoraj polovica njenih članov že v soboto popoldne odhaja v delavska predmestja, kjer preobremenjenim župnikom pomaga pri veronauku in pastirstvu. Na tej visoki šoli. ki je dala v preteklosti največ vodilnih framasonskih ideologov Irelje republike, je lo danes najmočnejša dijaška skupina, ki se v j vseh ozirih dviguje nad socialistično in komunistično. O ostalih vodilnih pariških visokih šolah je možno reči, da sta dve tretjini dijašlva odločno katoliški, a na vsaki šoli ima vsaka skupina svoj način življenja. Toda vse so edine v zahtevi no močnem verskem življenju svojih članov in po pospešeni socialni delavnosti na zunaj, ki je edina of-.iittka velike notranje urejenosti. Kljub velikim stanovskim dolžnostim je večina teh dijakov dvakrat na teden po pol dneva v krogu mladine delavskih predmestij.
Toda to ni samo v pariških šolali, ampak v vse i francoskih šolali po provinci. Osemnajstletni fantje in dekleta povsod žive lako intenzivno versko življenje, da čestokrat vsej okolici dajo oznako svoje religioznosti. Velika je zavesi odgovornosti le mladine, ki je najbolj spečna takrat, ko lahko zagrabi najtežavnejše naloge. Trideset lisoč katoliških skavtov nosi popolnoma novega duha v rodbinsko življenje francoskih tradicij. V enem velikih srednješolskih zavodov francoske province se je na pobudo duhovnika od 50 članov katoliškega krožka 25 odločilo za to, da po pismih delijo poduk otrokom s podedovanimi boleznimi slaboumja in duševne manjvrednosti — najtežje delo, kar si ga je mogoče misliti. Ali drug zgled. V Lyonu se je n davno vršil mladinski misijonski kongres. Na lem kongresu je vzbudil pozornost predvsem 18 letni predstavnik osmeročlanske misijonske dijaške skupine z univerze v Lillu. Teh osmero še ne dvajset lel starih mladeničev je izdelalo velikopotezen načrt svoje delavnosti., Vsy misijonsko propagando Severne Francije so vzeli v lastne roke in provin-cialno časopisje oskrbujejo sami z misijonskim gradivom. Trije medicinci te skupine so se odločili, da kol zdravniki odpotujejo po diplomi v misijonske province. Navzoči duhovni vodilelj skupine j* mogel zatrditi le, da v aktivnosti svojim prijateljem ne more blizu. Med francosko katoliško mladino veje silna mistika aktivnosti, ki se izživlja v dokazih popolne predanosti,
V krogih proletariala je slika skorajda slična. Katoliški delavci — žosisli — v delavnice in tovarne zanašajo duha novega bratstva. Če je prej ka toliški delavec nosil na sebi nek neviden vertifical de lrahison> — izpričevalo izdajstva — je danes žosist ocnievit uropaeandisi oosvečene stanovske
Velepretep v pruskem dež. zboru
Predsednik nove zbornice fašist - Huda bitka med fašisti in komunisti
Več komunistov hudo ranjenih
i Berlin, 25. maja. Ig. V pruskem deželnem zboru so danes izvolili predsedništvo. Za predsednika deželnega zbora je bil izvoljen narodni socialisl K e r r 1 z 262 glasovi, za prvega podpredsednika socialni demokrat Wiltmaack s 167 glasovi, za drugega podpredsednika poslanec centruma Baumhoff s 354 glasovi, za tretjega pa nemški nacionalec Knies z 254 glasovi. Komunisti bi sicer imeli dobili tretjega podpredsednika, pa so propadli.
V svojem nastopnem govoru je izjavili predsednik Kerrl, da bo opravljal svoje mesto nepristransko in po določbah poslovnega reda; Kerrlove izjave so neprestano motili komunisti, radi česar je novi predsednik takoj zagrozil levičarskim radikalom z oslrimi odredbami. Potem je prišlo do nepopisnega viharja in zvečer do tako velikega pretepa, kakršnega še ni bilo niti v pruskem deželnem zboru, niti v nemškem državnem zboru. Narodni socialisl dr. Kreisler je namreč zahteval, ria naj se takoj sestavi preiskovalni odbor, ki naj pregleda sodnopravno postopanje na Pruskem. Med drugim je navajal, dn Je v nekem sodnem procesu radi uboja predlagal državni pravdnik proti narodnim 1
socialistom kazni ječe od 7 do 10 let in da mora pruski deželni zbor zavzeti v tem svoje stališče, še preden bo sodišče izreklo svojo razsodbo.
Nekateri socialnodemokratični poslanci so protestirali proti takemu poseganju v pravosodslvo. Komunistični poslanec Pieck je zaklical, da na-rodnosocialističha stranka ninia nobene pravice razburjati se radi sodnih razsodb, ker ima vendar mnogo morilcev v svojih vrstah. To je bil signal za pretep. Narodnosocialistični poslanci so takoj skočili s svojih klopi in drvili proti govorniški tribuni, dočim je več komunističnih poslancev kar čez mize stenografov hitelo na pomoč Piecku.
Podpredsednik Baumhoff, ki je ravno, takrat vodil predsedstvo, ni mogel storiti ničesar in je moral brez moči gledati pretep. Trdi se, da je neki komunistični poslanec s pestjo udaril uarodno-so-cialističnega poslanca po obrazu. Narodni socialisti so bili v veliki premoči in so zagrabili za stole in z njimi udrihali po nasprotnikih. V par minutah so bili zapleteni v pretep skoraj vsi narodno-soriali-stični in komunistični poslanci. Predsednik Kerrl je prevzel od Baumlioffa predsedstvo, pa tudi on
} ni mogel ničesar popraviti. Zalo je zaključil sejo Pretep pa se j« vršil dalje. Težki stoli pri vladnih mizah so kar frčali po zraku. Poslanci s® se obmetavali s tintniki, čašami. pokrovi itd. Nekega komunističnega poslanca so nesli iz dvorane hudo ra-| njenega. Ker so bili narodni socialisti v veliki večini, so med neprestanim pretepom izrinili i* dvorane vse komuniste drugega za drugim. Pri tem je bilo ranjenih tudi več iieudeležcnih poslancev. Sns eialnodemokratskcga poslanca Irgweiia so odnesli iz dvorane nezavestnega z veliko poškodbo na spodnji čeljusti.
Ker so zapustili dvorano ludi slkoraj vsi poslanci drugih strank, so ostali v njej samo narodni socialisti. Pozneje se je izkazalo, da so bili v prelepa hudo ranjeni komunisti Gohle, Kunst, Kram-mer in Flasung, posebno zadnji, žalosten je bil pogled v dvorano po pretepu. Mnogi stoli, posebno usnjati stoli pri mizah vlade, so razbiti in leiijo vsevprek. Razmetani so tintniki, klopi, raztresene so miznire s svojo vsebino, polomljene noge stolov štrlijo na vse strani. Najbrž bo prihodnja seja deželnega zbora sklicana na dan 1. junija.
Podonavje zopet na dnevnem redu
Angleži napovedujejo „Anschluss" - Podonavje in socialistična internacionala
Pariz, 25. maja. V zvezi z vestjo o prošnji Poljske za posojilo 600 milijonov frankov, nadalje v zvezi z glasovi, da je ludi neka druga prijateljska država prosila v Parizu denar za konec tega meseca, ter v zvezi z bližnjo proglasitvijo avstrijskega moratorija, se je pričel tukajšnji tisk zopet baviti s problemom Podonavja.
Že iz informacij, ki jih je zbral dopisnik agencije »Havas« pri Zvezi narodov in pri Banki za mednarodna izplačila v Baslu. je razvidno, da namerava Francija na lausanski konferenci postaviti na dnevni red tudi to vprašanje. Da bi Francija zmanjšala odp<ir Nemčije in Italije, je pripravila načrt, po katerem naj bi izven petero podonavskih držav, ki bi tvorile gospodarski blok, tudi Fran. eija, Nemčija. Italija ia Poljska uživale posebne prednostne carine. Poročila iz Berlina pravijo, da se je celo nemški demokratski tisk uprl tudi temu francoskemu načrtu, ker so Nemci načelno proti vsakemu političnemu ali gospodarskemu bloku, ki bi utegnil odtegniti Avstrijo nemškemu vplivu in preprečiti Anschluss.
Že načrt za finančno sanacijo Avstrije se je v Ženevi ponesrečil, ker je Francija stavila za posojilo pogoj, da mora Avstrija opustili bojkotiranje ideje podonavskega gospodarskega bloka, prav lako kakor misel na Anschluss. Angleži, ki edini pridejo v poštev poleg Francozov kot posojevalci denarja, so na drugi strani zahtevali, naj se nov denar porabi za povrnitev starih angleških terjatev na Dunaju. V tem pogledu so značilni ostri napadi, ki jih priohčtije desničarski tisk proti novemu ministrskemu predsedniku dr. Dolftissu. Eclio de Pariš vidi v pozdravni brzojavki, ki jo je poslal Dol-fuss takoj po svojem nastopu kanclerju Brllningu, poseben simptom. Ako je brzojavil dr. Dollfuss dr. Briiningu. da bo deloval za utrditev in poglobitev prijateljstva med Avstrijo in Nemčijo in ako je dr. Brtining odgovoril, da bo Nemčija še nadalje z velikim zanimanjem iu bratsko skrbjo sledila dogodkom ua Dunaju, pomeni lo mnogo. Dr. Buresch je padel, ker je iz svojega kabineta odstranil dr. Sclio-bra, pobudnika carinske zveze z Nemčijo. Brezdvomno gremo z naglimi koraki naproti Anschlus-su, ker se bo Avstrija vrgla v naročje Nemčiji, potem ko ni dobila denarja v Ženevi.
Pisanje angleškega tiska kaže, da je tudi v Londonu mnogo odkritih zagovornikov priklopitve Avstrije v Nemčiji. Tako je Daily Express<- protestiral proti namenu, da bi Anglija vnovič posodila Avstriji denar. »Avstrija itak ne bo mogla dolgo
zavesti. V Belgiji jih je danes 100.000 in v Franciji še enkrat toliko.
Med obema skupinama je pred desetimi !eli Garric sam ustanovil >Equippes sociales — socialna krdela.- dijaštva, ki naj tvorijo most med katoliško, delavslvu odtujeno inteligenco in prole-tariatom. člani leh »socialnih krdel se zavežejo, da bo vsakdo od njih z lastnimi metodami sam ustanovil šolsko edinico delavske mladine, kateri bo moral biti učitelj, voditelj in družabni tovariš. Prva pol takega apostola krščanske ljubezni vodi na kako križišče v delavskem predmestju, kjer mimoidočim razdeljuje lastnoročno spisana vabila, da ho ta in la dan v lej in tej delavski beznici na razpolago vsem. ki hočejo računati na pomoč it' prijateljstvo mladega študenta. Po vseh ulicah pariškega predmestja danes obstojajo laki krožki. Leta 1920 so z Garricom bili trije, ki so enako mislili v leh zadevah. Danes jih je v Parizu nad 24001 Tako v pariški trdeči coni vstaja krdelo apostolov živega, katoliškega bralstva.
Francoski katoliški mladinski pokrel spominja nehote na čase prvega krščanstva. Zato ima lako prepričevalno moč in deluje na okolico, ker je njena vera čisla in neposredna. To je generacija, ki ve. da je to. kar živi. Resnica.	J.. Pariz, mnla.
živeti kot samostojna država. Izbirati bo morala med Berlinom in Parizom. Njen zemljepisni položaj, jezik njenega ljudstva in razum ji nasvetujejo gospodarsko zvezo z Nemčijo. Francosko zlato in francoski bajoneti kažejo pot v Pariz. Avstrija se mora odločiti sama. To ni naša zadeva. Ako bi ji mi dali denar, bi samo problem odložili in povečali katastrofo, ko pride do končnega poloma.,: »Titnes-f se precej približuje francoskemu stališču, ko pravi, da je Avstrija deloma sama pripomogla do sedanje krize in da je mogoče rešiti vprašanje gospodarske obnovitve Avstrije definitivno edino v zvezi i rešitvijo vsega podonavskega problema. Trenutno bi Avstrijo lahko rešili s posojilom, ako bi ta holela pristati na finančno nadzorstvo po Zvezi narodov, ki se je izkazalo že za izdatno.
Da je vprašanj« Podonavja res zainteresiralo že širšo evropsko javnost in da tvori še vedno predmet resnih razglabljanj mednarodne diplomacije. je razvidno iz tega, da jc izvršilni odbor socialistične interaniconale smatral zn potrebno, da zavzame v tem pogledu stališče v posebni resoluciji.
V uvodu ugotavlja resolucija, da socialistična inter-nationala pozdravlja vsako pobudo, ki stremi za tem, da se odstranijo carinske ovire. Sistem prednostnih carin med podonavskimi državami, bi pomenil v tem pogledu napredek edino pod pogojem, ako bi prednostne carine med temi državami bile nižje kakor so sedanje in ako bi te države nikakor ne povišale carin proti ostalim državam. Socialistična internacionala zahteva, da ne sme la blok rabiti v imperialistične namene ne Francije, ne Italije ne Nemčije. Kksekutivni odbor končno na Inga tajništvu, da takoj skliče mednarodno konte rento prizadetih socialističnih strank, kakor hitro bo vprašanje Podonavja zadohilo povsem konkretno obliko, da se bodo socialistične stranke lahke zavzele za izvedbo podonavskega načrta v smislu te resolucije. Končno socialistična internacionala protestira proti namenu, da bi se nad nekaterimi državami uvedla finančna kontrola Zveze narodov; ta kontrola je v škodo delavskega stanu, ker ima za posledico znižanje delavskih plač in znižanje prispevkov za socialno skrbstvo.
Krvava
zaria na Vzhodu
Japonska armada koraka proti severu
London. 25. maja. ž. Dopisnik Reuterjevega urada poroča iz Harbina, da .ie vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, general Honjo. s svojim štabom prispel v Miikilea. Obenem napreduje japonska vojska zelo hitro proti ruski meji. da odreže vstaže ml njihove baze. ki se n»lyi.ja na ruskem teritoriju. Premestitev glavnega stana japonske vojske iz južne Mandžurije v llarbin zelo živahno komentirajo v mednarodnih političnih krogih. ker obstoja bojazen, da ho radi tega prišlo do hudega konflikta med Sovjeti in Japonsko. Ker Zveza narodov nima na Rusijo nobenega, na Japonsko pa le neznaten vpliv, bo zelo težko konflikt
poravnati, ako bi pripeljal do oboroženega spi^pada. Edina nada bi v tem slučaja bila ta. da bi ostal konflikt omejen na azijsko bojišče, ker Amerika ni naklonjena niti Sovjetski Rusiji niti Japonski. Nemčija nima niti volje in ne razloga, da se vmeša in zavzame za to ali ono stran, Francija pa, če bi hotela kaj ukreniti, bi se morala najprej sporazn-meti z Nemčijo, modte-in ko bi Poljska in Romunija lahko stopile v akcijo samo na francoski stTani. Zaradi tega je skoraj neverjetno, da bi azijski po žar zajel tudi Evropo: lako menijo angleški diplo-matični krogi.
Imenovanje komisarja v Ljubljanski kreditni banki
Glej uredbo na 9. strani
Belgrad, 25. maja. AA. Na podlagi člena 5 za. j kona o zaščiti kmeta in o uveljavitvi posameznih i predpisov o izvršbi in Zavarovanju z dne 20. aprila j je minister za trgovino in industrijo postavil g. dr. ! Frana Novaka, senatorja, za komisarja »Ljub-j Ijanske kreditne banke , d. d. v Ljubljani. Komi-: sarjeva naloga je:
1. da prisostvuje s pravico do posvetovalnega glasu vsem sejam upravnega odbora in ravnateljstva banke; 2. da kontrolira vse posle banke; 3. da prisostvuje rednim in izrednim pregledom blagajne in bančnih knjig; 4. da prisostvuje občnim zborom delničarjev, in 5. da sklicuje občne zbore delničarjev, kadar se mu lo zdi potrebno.
Če komisar vidi, da je kaleri sklep upravnega
odbora, ravnateljstva ali občnega zbora delničarjev v nasprotju s pravili družbe ali v nasprotju z uredbo o rokih izplačila vlog in drugih dolgov »Ljubljanske kreditne banke ali v nasprotju z lokalnimi zakoni, ga ima pravico sislirati in je dolžan o leni takoj obvesliti ministra za trgovino in industrijo, ki bo o lem izdal sklep v roku 15 dni. Ta sklep bo izvršen. Ce minister za trgovino in industrijo v gori navedenem roku ne bi izdal svojega sklepa, stopi sklep zbora odnosno upravnega odbora ali ravnateljstva v veljavo.
Da bo komisar mogel uspešno vršiti svojo dolžnost, bo imel pravico zahtevati v lo svrho pojasnil od bančnih organov, ki so mu jih dolžni dati po svoji najboljši vednosti.
Grčija pred vojaško diktaturo?
Atene, 25. maja. Ig. Ker se je prizadevanje za sestavo koalicije republikanskih strank izjalovilo, je popolnoma nejasno, kako se bo kriza vlade rešila. Zalo stopa zopel v ospredje vprašanje vojaške diktature. General Kondilis je izjavil, da je pripravljen sestavili novo vlado, zahteval pa je, da mora imeli popolnoma svobodne roke za rešitev grški odnošajev napram inozemskim lastnikom grških obveznic. Sliši se. da je general Kondilis sklenil, da v slučaju, če se ma posreči sestaviti novo vlado, takoj proglasi preki sod. Nadalje bo uvi-de! cenzuro iti splošno diktaturo. Finančni program Kondilisa vsebuje sledeče ločke: 1. splošen
moratorij za inozemske dolgove, 2. obdavčenje tivo za, 3. uvedba novega davka na nove zgradbe od 20 do 30 odstotkov. Angleški poslanik v Atenah Uamsay je snoči obiskal zunanjega ministra Miha-lokopulosa in mu priporočil, da se grška vlada sporazume z angleškimi lastniki grških obveznic. Mi-halokopulos mu je odgovoril, da v tej zadevi ne more ničesar ukreniti, ker je v demisiji. da pa bo svojim naslednikom sporočil Hnmsayevo željo.
Dunajska vremenska napoved: Dosedanji značaj vremena bo oslal še nadalje
Straff 211 v
»SLOVENEC,-, dne 20. maju 1D32.
Stev. 119.
Jos, V. Majcet
Četrt stoletja češke katoliške stranke
| Herriot odklanja socialiste
Politični pokret čeških katoličanov, ki danes I vedno bolj pridobiva na veljavi in moči, ni šele novejšega datuma, ampak sega njegov začetek že I v prvo dobo splošne volilne pravice, V dneh 14. 1 in 21. maja je poteklo ravno 25 let, odkar je pri volitvah v dunajski parlament, ki so se vršile prvič na podlagi splošne volilne pravice, češko katoliško ljudstvo nastopilo samostojno, Bile so to prve volitve, ki so jasno pokazale diferenciacijo češke politike. Politična generacija, ki danes vodi državo in vse vodilne politične osebnosti vseh strank so se takrat borile za zaupanje ljudstva. Večina današnjih voditeljev je takrat začela svojo politično karijero in bila izvoljena v parlament. Volilna borba v teh dveh majskih dneh je v gro-Vih obrisih za celo generacijo razvrstila politično moč češkega naroda.
Leto 1907 je mejnik češke politike, posebno še katoliške. Že pred tem letom so potom diferenciacije nastala različna politična gibanja, ki so obračunavala s konservativnimi Staročehi in liberalnimi Mladočehi. Predvsem je nastopil dobro organizirano agrarno in socialistično gibanje. Češka politika, ki jo je vodila stranka Staročehov in Mladočehov je pokazala veliko nezmožnost in nerazumevanje za pereča vprašanja tedanje dobe in zato je rezultat majskih volitev pokazal velik preobrat. Pri teh prvih volitvah je bilo izvoljeno tudi prvih 7 katoliških poslancev iz Češke in 13 iz Moravske. Statistika iz teh volitev je sledeča: socialni demokrati 400.000 glasov, agrarniki 200,381 glasov, stranka katoliškega ljudstva 184.304 glasove, Mladočehi 92.692 glasov, narodni socialisti 85.300 glasov. Staročehi 31.238 glasov, naprednjaki in realisti 13.008 glasov. Volilno pravico so imeli U možje od 24. leta dalje. Stranka katoliškega ljudstva, ki je na Moravskem nastopila kot katoliška-narodna stranka in krščansko socialna stranka na ieškem pa kot katoliška stranka je dosegla tretje mesto, lz celotnega števila tej stranki oddanih (»lasov odpade na češko krilo 81.C00 glasov. Pri prvih volitvah katoliški poslanci niso nikjer dobili ibsolutne večine, kljub temu, da je nekaterim manjkalo le nekaj glasov. Pri ožjih volitvah pa so ^ili izvoljeni: Dr. Rudolf Horsky, J. Adamek, F. Šabata, Šachl, dr. Josip Myslivec in njegov brat Vaclav Myslivec in Milo Zaruba. Na Moravskem pa so med drugimi bili izvoljeni: Dr. Hruban, dr. Stojan, Šamalik, Kadlčak, Volaušek itd. Mnogo izmed takrat izvoljenih poslancev je igralo v češki politiki važno vlogo. Vodja češke katoliške stranke dr. Horsky, je prav za prav ustanovitelj katoliškega političnega gibanja. Z Vaclavom in dr. .Josipom Myslivcem je organiziral in vodil krščansko socialno krilo. Umrl je v sredi prvega desetletja svobodne države v pozabljenju kot župnik v Sarki pri Pragi. Vaclav Myslivec, vedno čili ljudski tribun, je še danes ena najbolj popularnih političnih osebnosti v katoliškem gibanju. Razen njega še nc-,-aj drugih takrat izvoljenih poslancev vodijo katoliško politiko še sedaj posebno dr. Hruban, ki je podpredsednik senata in v vseh krogih čislana osebnost. Dr. Stojan je umrl kot nadškof v Olo-moucu.
Po lej slavni zmagi je sicer prišla doba preizkušnje za katoliške volilce, kajti leta 1911 je vseli sedem poslancev v ožjih volitvah podleglo združeni
X. svetovni kongres PEN-hlabov
Budapešta, 21. maja
Sinoči jr bil z lopo vožnjo po l>ona\i in zu-kivo \ zdraviliškem liotelu bt. GelMrt zaključen ■X. mednarodni kongres PKN-klubov. Zastopanih jc bilo |M> delegatih okrog 30 centrov iz nekako-20 drža\ celega .-vem. predstavijajočih več tisoč uglednih pisateljev, publicistov in izdajateljev, torej pravcati parlament svetovne književnosti. Jugoslovanski centri so bili rudi soseščine z Ogrsko naravno precej številno zastopani. Od slovenskega centra so se kongresa udeležili: Jos. Vidmar in dr. Fr. Šteli' kot delegat. F. S. 1'inžgnr kot častni gost in dr. L Cankar. dr. A. Gradnik in dr. N. Gruden kot člnni. Seje so s(. \ ršile \ \eliki in mali dvorani lnad-jiirske akademije znanosti. Slovesna otvoritev jc bila \ nedeljo, 13. majn v slavnostni dvorani. Vodil jo je predsednik mad jurske akademije in eden predsednikov mudj. PEN-klubn Benzeviczv. Drugi <lnn kongresa, l(>. maja je bil ves posvečen izletu nu Blatno jezero, pri katerem so se delegatje in gostje mogli spoznati nied seboj.
Pravo delo se je pričelo dne I", maju m sc zaključilo /večer dne lc>. maju. Pri prvi seji. dne 17. maja. je' predsednik svetovne zveze PEN-klu-bov! J. Oulsuorthv. prečital najprej poslanico na navzoče. \ kateri jim je v kratkih, jedrnatih ugotovitvah ponovil osnovne ideje, s katerimi Pl N-klub stoji in pade, je to pred vsem ideja izključitve političnih metod in političnih ozirov iz delovanja PEN-kluba in ideje svetovnega miru. po katerem mora stremeti vse delo celote in posameznikov. Galsworthy je pravilno presodil položaj, kajti potek zborovanja je zadostno pokazal, da je (o gibanje, ki je lansko leto praznovalo svojo desetletnico, v občutni krizi, predvsem za to, ker se je tu in tam zabrisalo jasno gledanje na načela in so se začele v gibanje vtihotnpljali ideje, ki so zmožne Spodkopati solidarnost celote. Poročila generalnega tajnika 11. Okla je bilo mirno vzeto na z,nan je, takoj na to pa se je pokazalo, da utegne priti do ostrejših nasprotstev, zu kar je dal neposredni povod pozdravni govor italijanskega delegata Marinettija na otvoritveni seji. ker je vzbujal sum, da je bil narekovan od političnih ozirov italijanskega in madjarskega nacionalizma.
Prvi je dal duška temu občutku nemški komunistični pesnik Toller. ki je vprašal, ali šc veljajo po predsedniku in pravilih proglašena os-ii ov n u načela nli ne. Pod utisoin I oller jeve izjave in temperamentnega Marinettijevega odgovora je ostal kongres vse do konca. Načel se (e razgovor o osnovah gibanj«, ki ga je s temperamentnim. deloma sarkastičnim govorom uvedel poljsk i delegat K a d e n -Ban d r o w -s k i. Dni je duška občutku, du je minul čas banketov«nja i» oficielnih sprejemov. Prišel je čas revizije dosedanjih metod iu intenzivnega delu; če tega nismo zmožni, je bolje, <lu se ra-zideino. Toller se je zavzel v -/vezi s tem za preganjano književnost in njene predstavnike in naštel celo vrsto imen i/, raznih držav, kur je izzvalo burno izražanje simpatij /n preganjane književnike in tudi gromov it i Marinctti-iev odgovor ni mogel zabrisati tega odziva. — Marino! t i je ugotovil, du je v Italiji resnična, iv i soka c književnost popolnoma svobodna in kot primer navedel B. Croceju; to je izzvalo burne ovacije Croceju. Zdelo sc je, da si stojita nepomirliivo nasproti dve fronti, ki utegjjetu
agrarno-socialistični koaliciji, vendar pa je kader volilcev ostal zvest, dobili so 83.000 glasov. S tem kadrom je tudi stopila novo prerojena stranka po prevratu v boj. V konstiluanto bi morala stranka po svoji volilni moči poslati najmanj 50 zastopnikov, vendar se je agrarno-socialističnim manevrom posrečilo omejiti jo samo na 24 zastopnikov.
Če primerjamo statistiko, vidimo, da katoliška stranka stalno, četudi počasi narašča. Njena moč ne leži v pridobitvi pristašev drugih strank, ampak v vzgoji naraščaja in v tem jc njena bodočnost in moč, kajti na Češkem nobena druga stranka nima tako stalnega naraščaja kot ravno katoliška. Češke katoliške stranke so leta 1907 dobile 184.301 glasove, lela 1929 pa 599.2C8 glasov, kar je proti letu 1907 prirastek 225%, splošni prirastek volilcev pa znaša okoli 244%. Iz tega je videti stalnost ljudskega gibanja v korist katoliško orientirane politike.
Danes se vrši v Pragi kongres ljudske stranke za Češko. Ni ta kongres samo pregled izvršenega dela, kajti na to je ljudska stranka lahko ponosna. Pod vodstvom kanonika Bogumila Staška, ki je preje kot generalni tajnik in sedaj kot predsednik stranke izvršil reorganizacijo in ustanovil široko razširjeno mrežo strankinih organizacij, je stranka izvršila predvsem konsolidacijo ter se pripravila za odločilno borbo. Položaj stranke je na Češkem veliko bolj težak kot oni na Moravskem, zato je zasluga g. Staška lim večja, ker se ima boriti z organizacijsko in finančno sijajno opremljenimi nasprotniki. Njegova zasluga je, da veš aparat stranke dobro funkcionira. Kot dalekoviden politik je sprevidel in ocenil moč časopisja in njemu gre zasluga, da ima stranka v Pragi eno izmed najbolj modernih tiskarskih podjetij, kjer se razen dveh dnevnikov tiska nebroj tednikov in mesečnih listov ter revij, Zadnje občinske volitve so pokazale, da stranka vsled dobro vodene politike stalno in presenetljivo napreduje, zalo je grožnja novih volitev ne straši, ampak si jih celo želi.
Strankin kongres pa ima razen običajnega pregleda političnega in organizalornega še posebno nalogo rešiti nastop mlade generacije. Splošno se opaža v vseh strankah močno gibanje mladih, ki niso popolnoma zadovoljni z dosedanjo politiko. Stari politiki ki danes vodijo državo se po miselnosti niso nič spremenili iz predvojne dobe. Mlada generacija, ki jo je že 14 volilnih letnikov, kar gotovo predstavlja premisleka vredno moč, skoro v nobeni stranki ni zadovoljna z oficielno politiko starih. Mladina išče nova pota in ne more doumeti težnje starih še predvojnih programov, ki so za razmere svobodne države bile le deloma prikrojene. Ona zahteva udejstvovanja. Hillerov in komunističen vzgled vlečeta. Ni trdnih, jasnih smernic. Edino katoliška omladina, ki je vzgojena v večnih bojih po prevratu, ta ima jasni cilj pred seboj: po-kristjanjenje republike. Kakšno taktiko bo izbrala mlada generacija, se bo videlo kmalu. Gotovo pa je, da bo strankin kongres odprl nova polja možnosti udejstvovanja in to nove generacije hočejo, V ljudski stranki že danes stojijo na čelu raznih panog mladini, kar je stranki le v korist. Mlada generacija češke ljudske stranke trdno in neomajno stoji za programom stranke, kar pa ni tako tudi v drugih strankah.
ra/.klati enoto PENklubskega gibanja. V imenu Nemcev je poskusil lu litis zabrisati F, SuHen / lepim nagovorom. \ katerem je branil živo-tvornost princi|H>\ PENkluba in so odločno zavzel za preganjano književnost. Češki delegat Konrad je »poročil, da se je večletnim pri/a- ] devanjein češkega centru posrečilo doseči, du j.: s I. junijem 1932 ukinjena prepoved inadjurske literature v Češkoslovaško republiko pod pogojem. du ni politična. Poti vtisom te debate je prešla osnovna točka programa sedanjega- kongresu, vrsta -kratkih izjav odličnih književnikov. ki ls<> bili 'zu to posebej nuprošeni, o tem, kako naj pisatelj nepolitično deluje za mir. kar nekam neopaženo. Govorili so: F. Salte n, Švicar korrotli. Jugoslovan dr. S. S I e fa novi č, \ln-<l jar Baibics. Nemec- Svdovv in dr., toda niso mogli ogreti slušateljev. V toku debat je bilo predlaganih mnogo rezolucij, .katerih končna formulacija je bila poverjena posebnemu odboru, ki jih je pretresel v seji dne 19. maja dopoldne. \ suk Center je določil za to posvetovali je enega zastopniku, predsednik Galsvvorth sum pa je predložil v imenu Angležev in osrednjega izv ršilnega odbora formulo,'ki nu j bi v bistvu vsebovala vse želje in bila oblikovana tako, dn bi varovala PENkln.b vsakega očitka kake pristru-nosti. Debata je stahi zopet pod vtisom ankete I oller—Murineiiti: pri večini je končno znuignlu angleška diplomatičnost. ki je oblikovala Cult-vvorthvjcvo besedilo. S to rezolucijo, ki je biln v zaključni seji soglasno odobrena od plenumu kongresa, je storjen vsekakor važen korak k realiziranju PENklubskego idealu: ustanovila sc je namreč institucija PENklubskega protesta v slučaju preganjanja književnih del ali književnikov, kadar se ugotovi, dn je kdo preganjan zato, ker je uveljavil svoje svobodno mišljenje v literarnem delu. Da PENklub more v tem oziru doseči praktične uspehe, če se povzpne preko vseli političnih in nacionalističnih ozirov nn strogo načelno stališče, je dokazal češko-madjarski slučaj.
Važen je tudi sklep, s katerim se priporočajo manjši kongresi med sosedi, med katerimi vladajo razne disharmonije.
Zaključno sejo jc -vodil jugoslovanski delegat dr. S. Stefnnovič, ki jc v imenu jugoslovanske delegacije povabil svetovni PENklub na XI. svetovni kongres 1. 1933 v Dubrovnik.
Nn zakl jučnem banketu je še enkrat prišel do izraza odpor proti prvemu Marinettijevemu govoru in Pekarijevemu pozdravu, ki je prezrl Slovane, s tem, da je Poljak Knden-Bnndrovvski v francoskem govoru ugotovil velike zasluge Slovanov za svetovno književnost ler med izbranci. ki opravičujejo vsestransko enakopravnost slovanskega elementa v svetovni književnosti, ponosno proglasil tudi ime našega Ivana Cankarja. Našo enakopravnost je manifestiral tudi s kratkim nagovorom nn slovanske udeležence v poljščini.
Ugotoviti je treba končno, <la so bila poročila nekaterih časopisov, med n jimi posebno pri nas mnogo eitanega Neues Wiener Jon mu iu--o kongresu več ko netočna. Končno je. tako se nam zeli. vsestransko zmagala PENklubsku načelnost. ki jo dala. v instituciji .PENkiiibskegn protesta, ki ,sc bo vršil v diplomatsko službeni obliki pri prizadetih vladah, prav gotovo važno pozitivno vrednoto. Nacionalizem, komunizem in fašizem, ki so -zaplesali pred tem kongresom, so vzbudili lene duhove in sami pomagali, <lu se je kongres, čeprav kompromisno, (oda jasno povzpel do nje.	Fr. StrIš.
Zagrebška vremenska napoved Oblačno, nestalno, plohe, hladnejše,
Variz, 23. maja. Ig. Tardieu je izročil danes .svojemu nasledniku ilerriotu vse uradne spise o tekočih in političnih vprašanjih, o razorožitveni. konferenci, reparacijskem problemu, donavskem načrtu in o posojilni pomoči za Poljsko. Oficielni krogi -si prizadevajo pomirili rastočo nervoznosi gotovega dela javnega mnenja. Tudi najmanjšemu varčevalcu hočejo vliti prepričanje, da tvori Francija mirni otok v razburkanem morju in da hoče to ludi ostati. Zaiti jo razumljivo, da radikalna stranka noče sestaviti skupno s socialisti karlclnc
vlade, <la se s leni ogne vsakemu povodu za paniko radi socializacije. Intrinisigeant-. naglasa, da so lic da v prav nobenem zunanjepolitičnem vprašanju doseči sporazum med radikali in socialisti.
Treba se jo samo spomniti na to, kako strastno so socialisti napadali kredite za Jugoslavijo, Itomuni-jo in Madjarsko. :Information dostavlja, da je razen tega pomislili ludi na težko vprašanje mednarodnega finančnega položaja. Z avstrijskim moratorijem se bo pač začelo zadnje dejanje evropske krize.
Britanski imperij še vedno prvi
London, 23. maja..ž. Radi predstoječe državno konference britanskega imperija v Ottavvi je imel snoči MacDonald v svojem rojstnem kraju govor v radiu, v katerem je naglašal, da je svoboda nekaterih narodnosti v svetovnem britanskem imperiju mnogo večja kakor v drugih zveznih svobodnih ti i — zavali. Britanski imperij se jo do sedaj izogibal nevarnosti, da bi se trabuntne države grupirale okrog enega središča, radi česar bi bil ogrožen mir kakor ludi nevtralnost posameznih držav. Do rešitve .jalovih problemov do sedaj ni prišlo zaradi napačnih metod, katerih se je do sedaj v borbi posluževala indijska kongresna stranka. Za spremembo obstoječih pogodb obstoja le ena metoda, in ta je medsebojna diskusija in pogajanja, kajti le na ta način ho mogoče ustvarili medsebojno stabilnost 111 zaupanje. Metode, da se pogodbe proglašajo za krpe
pri Kreagerja
Belgrad, 23. maja. AA. Uprava državnih monopolov je položila 23. t. m. banki Lee Higgilson & Co v Ne\vyorku na račun švedske vžigališke družbe vsoto 087.500 dolarjev ali S8;«48.43t.25 Din, kolikor znašajo šestmesečne obresti za šest in četrt-odstotno monopolsko posojilo 22 milijonov dolarjev, plačljive 1. junija t. I.
V skladu z določili pogodbe z gori omenjeno družbo jc uprava državnih monopolov vnesla enkratno v fond za amortizacijo omenjenega posojila, ki se nahaja pri njej na obrestovanju, znesek 10,810.150 dolarjev ali 608,030.606 Din. Ta znesek se bo po besedilu pogodbe naložil v državne vrednostne papirje in prav lako tudi vsi ostali pologi na račun amortizacije vse dotlej, dokler nc ho kapital amortiziranega fonda dosegel vrednosti 22 milijonov dolarjev in omogočil popolno povrnitev sklenjenega posojila naenkrat.
Atentati se množe
Madrid. 23. maja. A A. Teroristični atentati se m nože, posebno v Sevilji, Malagi, Maureši in Ba-daloni.
Sporazum
med AngBijo in Francijo
Berlin, 25. maja. ž. ■ Berliner Tageblatt poroča iz Londona, da je bil med Veliko Britanijo iu Francijo dosežen sporazum, ki bo imel praktično vrednost v reparacijskem vprašanju. Predvsem bo podaljšan Nemčiji moratorij in takoj, ko bo končana konferenca v Ottavvi, bodo pričeli reševati rc-paracijski problem. Isti list trdi, da jc sporazum dosežen v vseli podrobnostih. Sporazumeli pa se šc nista v vprašanju odplačevanja nezaščitenih anuitet.
Anglija pfačaje svoje dolgove
AVasliingtoii, 25. maja. AA. Angicško-amcriška pogajanja o odplačilu anuitet vojnih dolgov, preloženih s Hoovrovim moratorijem, so bila končana ■s sporazumom v glavnih vprašanjih. Po tem sporazumu, ki se naslanja v bistvu na prejšnji sporazum v Londonu, bo Anglija plačala tc anuitete v desetih letih od I. julija 1933 naprej.
Anglija bo še bolj štedita
London, 25. maja. ž. Angleška vlada namerava i/.vesli novo varčevanje za kakih slo milijonov funtov šterlingov. Predvsem bodo zmanjšani vsi socialni izdatki, v prvi vrsti pomoč brezposelnim. Sliši se, da. so liberalni ministri s leni načrtom zelo nezadovoljni.
Finančne operacije v Avstriji
Dunaj, 25. maja. tg. Avstrijski transferni moratorij bo služi I obenem za zmanjšanje obtoka bankovcev, ki je kljub skrčenju avstrijskega gospodarstva po polomu v Creditanstaltu narastel za 46 milijonov, to je nu 931 milijonov šilingov. Služil bo takorekoč. deflaciji. Zneski v šilingih, ki se bodo plačevali za inozemske dolgove, ne bodo brezpogojno na prosto razpolago upnikov, temveč bodo za golov čas popolnoma zaprti, poleni pa se bodo mogli porabiti samo za nakup gotovih predmetov, posebno vrednostnih papirjev, posestev in hipotek.
Od tc dc.flacije pričakujejo radi transfernega moratorija rolo zvišanje vrednosti, šilinga v inozemstvu in šele potem nameravajo razpisati že dolgo časa nameravano notranje posojilo. V ostalem bo nova Dollfussova vlada tudi zopet spravila proračun v ravnotežje s tem, da bo izločila zavarovanje za brezposelnost iz proračuna in uvedla nov davek na nameščence. Anglosaksonski odbor upnikov Creditanstalta ji; pod vodstvom sira Kinders-leysa zopet dospel na Dunaj radi ureditve dolgov Creditanstalta polom državnih obligacij, toda brez vpliva n« trnnsferni moratorij.
Kreugerjeva afera
Stockholm, 25. maja. AA. Policija je aretirala ravnatelja tvrdke : Kreuger et Toll: iu intimnega prijatelju pokojnega Kreugcrju Ljeslroema.
Rdeči športniki
Moskva, 25. maja. ž. Na Rdečem trgu je bilu včeraj velika športna prireditev, v kateri je sodelovalo 75.000 moskovskih športnikov. Prireditve se je udf ležil sam Staliti z diplomatskim zborom in člani v lado.
ničvrednega papirja, počivajo na sili 3n nikdar ne na poštenju. Te besede je MacDonald najbrže naperil proti Irski.
Kar se tiče državne konference v Ottavvi, je MacDonald opozoril, da se morajo tam v prvi vrsti ustvariti temelji za politiko, od katere bo britanski imperij črpal koristi brez škode za splošno svetovno trgovino. Britanska vlada že več mesecev pripravlja točen program svojo nove gospodarske politike. Točno so preštudirani vsi problemi od najmanjšega pa do največjega ter so predvidena sredstva za okrepitev trgovine in dela v okvirju britanskega imperija. MacDonald upu, da bo oprostitev nekaterih dominionov od carin zadosten dokaz, da angleška vlada v resnici skrbi za splošni gospodarski razvoj vsega britanskega imperija.
Osebne vesti
Belgrad, 23. maja. A A. 1/, državne službe je ovl puščen g, Pavle Gregorič, višji pristav šole narodnega zdravja v Zagrebu v 7. skupini.
Kot zastopnik ministra- za gozdove in rudnike na mednarodni lesni konferenci, ki se bo vršila 9. junija nu Dunaju, jo določen inž. Krešimir Ka-lič, svetnik ministrstva.
V belgrajski finančni direkciji jc postavljen za pomočnika finančnega direktorja v 4. skupini 2. st. g. Kosta Koslič, finančni svetnik iste skupine in isto finančne direkcije.
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani jo postavljen za višjega kontrolorja v 6. skupini pro-me-tnokomerdalnega oddelka Vladimir Gomiljšek, višji kontrolor iste skupine na postaji Ljubljana glavni kolodvor.
Odpuščen je iz državne službe Stanko Toplak, višji pristav kurilnice mariborske direkcije državnih železnic v Ljubljani, v 7. skupini.
Mednarodni kongres proti vojni
Pariz, 25. maja. Na pobudo pisateljev Romaina Rollandsa in Henrika Barbussea se je osnoval mednarodni odbor, ki ima namen sklicati »mednarodni kongres mož in žena proti vojni«, V pripravljalnem odboru so: Maksim Gorki, Henry Barbusse, Upton Sinclair, gospa Sun Yat-sen, Romain Rolland, Teodor Dreisier, prof. Einstein in Henrik Mann. Kongres naj bi se vršil 1. avgusta v Ženevi. Pripravljalni odbor je izdal proglas, v katerem je med drugi mrečeno: »Proračuni za oboroževanje $0: dosegli fantastične višine, proizvodnja orožja in kemična industrija vedno bolj narašča. Podpisani možje in žene hočejo vse storiti, da se ta zločin prepreči, in so prepričani, da ga ni človeka, ki bi mogel mirno prisostvovali tem pripravam za strahovito klanje. Zato poživljamo vse može in žene, ne glede na njihovo politično pripadnost, da se zberejo na tem mednarodnem kongresu in protestirajo proti vojnim pripravam.«
Rehordi Kaye Dona
London, 25. maja. AA. Za danes ali jutri sk pričakuje, da bo znani rekorder Kaye Don poskusil zboljišati svetovni rekord z motornim čolnom, ki znaša zdaj 111.7 milj na uro. Včeraj je. Kaye Don na motornem čolnu ; Miss England IlV nu Gurd-skem jezeru lo hilrost že prekoračil; dosegel ja namreč hitrost 112 in pol milje na uro (ISO ikm), vendar rekord ni verificirati, ker ga ni službeno podvzel. Kaye Don misli, da bo mogel s svojim -motornim čolnom doseči še znatno večjo hilros-i.
Rudniška nesreča
Johanncslmrg, 25. maja. AA. Tukaj se je zgodila eksplozija v rudniku. Iz zasutih rovov so doslej odstranili 17 trupel. Nesreča se je pripetila v nedeljo. Po mnenju strokovnjakov so se v rudniku vneli plini.
Strajk na Kitajskem
Sangliaj. 23. maja. ž. Tukaj so pričeli stavkati poštni uradniki ler se je stavka razširila na vso severno Kitajsko. V Pekingu in drugih severnih kitajskih mestih se pošta ne dostavlja. V Šanghaju jo mestna uprava prevzela nase odgovornost, da razdeli pošlo, ki prihaja z ladjami.
Drobne vesti
Belgrad, 25. maja. AA. Češkoslovaški poslanik dr. R. Flieder je včeraj izročil gg. dr, Mihajlu T, Jovanoviču načelniku drž. računovodstva in inž. Marku J. Markoviču, generalnemu upravniku monopolov, red belega leva 3. stopnje, ki ju je z njim blagovolil odlikovati predsednik češkoslovaške republike T. Masaryk.
Belgrad, 25. maja. AA. Francoski poslanik g. Maggiar se je danes odpeljal ob 15 na Avalo in tam položil venec na grob neznanega junaka. Na povratku z Avale je g. Maggiar odšel na francosko pokopališče, kjer je prav tako položil venec. V poslanikovem spremstvu sla bila gg. vojaški ataše general Lepetit in svetnik poslaništva Maxime Dubaille.
\Vasliington, 25. maja. AA. Socialistični vodja Thomas je.predložil svojo kandidaturo za predsednika republik?.
Pariz, 23. maja. AA. Havas poroča iz Sanghaja: Po poročilu agencije Rengo je bil general Širokava, ki so o njem lisli nedavno tega poročali, du je bil umrl, včeraj operiran. Operacija je uspela, vendar je zdravstveno slanjo bolnika še vedno hudo kritično. , jt {j. '
Belgrad, 23. majn. AA. Od 27. do 28. L m. se bo vršila v Dubrovniku konferenca za izdelavo ju-goslovnnsko-poljske železniške tarife zu prevoz blagu. Bazen delegatov naše železniške uprave se konference udeleže ludi delegati poljskih, nemških, češkoslovaških, avstrijskih, madžarskih in ruinun-skih železnic. .
ftt<w, 110.
»SLOVENEC', dne 26, maja 1032,
Stran 1!.
Milil
Beseda samo 50 par AJS motorno kolo
s prikolico, 1000 cms, malo voženo, ugodno proda Franjo Kunovar, Sv, Križ — Ljubljana.	(1)
Tovorni avto
?, tonski, znamke »Opel«, vožen 17.000 km, poceni naprodaj pri Anton Bre-mec, Celje.	(H
Prodam
2 dobro ohranjena motorja z ali brez prikolice, znamke »Ariel« 5 HP in »AJS« 8 HP, po zmerni ceni. Poizve se v trgovini Stane Drganc, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. (t)
Avto 5000 Din
znamke »Opel«, stara ty-pa, zelo izdržljiv motor, posebno močne vzmeti, dobre gume, poltovorna karoserija, prodam takoj. Ponudbe: »Tempo«, Ljub-ljana Gledališka 4. (t)
Tovorni avto
ki je prevozil ca. 60.000 km, generalno popravljen v brezhibnem stanju, se ugodno proda. Kapiteljska ulica 3.	(f)
Tovorni auto
znamke Perl, skoraj nov, prodam ozir. zamenjam za drva. Mejovšek, Maribor, Tattenbachova ul. 13,
telefon 24-57,
(f)
»Ford« limuzino
dobro ohranjeno - proda Ivan Šiška, Metelkova ul. št. 4.	(f)
Avto »Ford«
/imuzina, dobro ohranjen, se ugodno proda. Union« zavarovalna družba, Miklošičeva 7, III.	(f)
Motorno kolo
znamke B. S. A., 350 cem O. H. V. šport, v brezhibnem stanju — poceni prodam. Ogled v mehanični delavnici g. Gustinčiča, Tattenbachova 14, Maribor.	(f)
mmbdi
Beseda samo 50 par Posteljo
železno, zložljivo, takoj prodam. - Sp, Šiška, podaljšana Verovškova ulica 12, podstrešje, desno. V četrtek 26. ali nedeljo 29. maja dopoldne. (š)
i-
Novo jedilnico
krasno, prodam za vsako ceno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 8327. (š)
IfTTEETEl
Beseda samo 50 par
Cerkvene orgle
poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5980.	(g)
ORGLE
harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica.	(g)
B klarinet
skoraj nov, po zelo nizki ceni naprodaj. - Vprašati pri hišniku, Tržaška cesta št. 10.	(g)
C
J
Beseda samo 50 par la krompirja
jedilnega samo belega, izbranega, kupujem stalno vsako količino proti takoi-injemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija«, Zagreb,
Več stolov sena
prvovrstnega, ima naprodaj Karel Štrukelj, Zaloška cesta št. 9, Vodmat, Moste.	(y)
Prodam
3—4000 kg dobrega sena. Ivan Pavlin, Radomlje. (y)
naiiiBnaifflaaaiumBiiBiK
OGLAŠUJTE v
Franc Mohor
slaščičar in medičar
Lgubliana, KoiodvorsKa 6
Beseda samo 50 par Trajno kodranje
80 Din. — Dinter Drago, pri cerkvi Sv. Petra —-Ljubljana.	(t)
Soboslikarski vzorci
najlepši in najcenejši bodo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu E. Se priporoča Josip Božič, (t)
Pozor!
Najceneje se oblečeš pri Rusu na Selu, Predoviče-va ulica 12, Moste. — Bivši vodja delavnice firme Krošeli.	(t)
Po 30 Din
popravlja modroce Mohar, tapelnik, Ljubljana, Lepo-dvorska ulica 3, Na željo pride na dom.	(t)
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t)
Vinogradniki!
Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek - Maribor, Koroščeva 36.	(t)
Speeijalno torbarstvo 1. Karto, Maribor Trg Svobode G (poleu Radio Starkel)
Likalnike
kuhalnc plošče in ^vetilke kupite najceneje pri tv.
SLAVKA PETAN
Hotel Tratnik Sv. Petra cesta, Ljubljana
Telefon št.
2951
Tvrdka
IV. SCHUMI
Dolenjska ccstn, nudi lepa, suha drva in prvovrsten premog.
Koruzo m formo
oddaja najceneje veletrgovina žita in moka
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
DENTIST-TEI-INIK
Ž1BERT JOSIP
izvršuje vsa dela v zlatu in kavčuku naj-solidnejše in po zmernih cenah.
KAMNIK - Groben 12
Prvovrstne
fanene tropine 57j38%
prodajamo kmetovalcem
po Din
za 100 kg
Tovarna lauenega olja
HROVAT & COMP.
LJUBLJANA
pisarna Dunajska e. ta lil, tovarna Mostu pri Ljubljani
Moderne cauche in fotele
priporočamo samo z jeklenimi Sctilaraffla žičnimi vložki, kor so radi svojo olastič-nosti, stalno enako oblike in trajnosti v resnici najboljši. PoKlojto si vzorce v delavnici tapet. in dekor, obrti
Dragotin Puc-a, Ljubljana
Kolodvorska ulicu št. 2B,
vljudno naznanja cenjen, občinstvu, da je otvoril spe-eijalno delavnico slaščic in peciva. — Izdeluje vsakovrstne slaščice prvovrstne kakovosti. — Razne medene izdelke za sejparje in preprodajalce. Pošilja tudi v provinco. Dostavlja pecivo na dom, po naročilu ln zahtevi. Razne specliallfete. Cene solidne in konkurenčne. Postrežba točna. Poslužite se, da se bodete prepričali
OTVORITVENO NAZNANILO!
Tiskovine
ki jih rabite v Vaši pisarni (pisma, kuverte, poslovne knjige, opomini, okrožnice etc.) in vse one druge, ki jih kot moderen, po napredku stremeč podjetnik ob sezonskih in drugih prilikah razpošiljate in razširjate med občinstvom (okrožnice, letake, plakate) morajo imeti ne le po-rabno besedilo, temveč biti tudi v tiskarsko-tehničnem pogledu lepo in učinkovito dovršeni.
Jugo slovanska
Katerekoli vrste tiskovin potrebujete, obrnite se za nasvet in ponudbo na gornjo tiskarno. Vzorci so na razpolago, postrežba točna in solidna, cene umerjene. Telefon štev. 2992
iskarna
v Ljubljani
razpolaga z veliko zalogo modernih črk in okraskov, novodobnimi stroji za lito-grafijo, knjigotisk, offset-tisk in bakrotisk, in osobjem, ki je povsem vešče raznovrstnim delom svoje stroke.
•»■nBRanHBniiainaas
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
Gostilna Ljubljanski dvor
Kolodvorska ulica št. 28, opozarja cenj. občinstvo na svojo izborno kuhinjo finih jedil. — Kosilo, iino, za 8,— Din. Juha po izbiri. Meso, kuhano, po izbiri. Prikuhe, mešane ali salate. — Kosilo banket, za 12,— Din. Juha po izbiri. Pečenje po izbiri. Prikuha mešana ali salata Močnata jed ali kompot. Večerja, fina, za 12.— D. Rižot ali testenine po tržaškem. Pečenje po izbiri. Salate razne po izbiri. Kompot mešani, — Morske ribe in ribji ri-žolo. — Vina prvorazredna, zagrebško pivo, lep vrt.	(t)
VSilKi)
varčna gospodinja bo odslej naprej vedno rabila za pranje perila samo V1TEKOVO »V A R E -KIN O«, ker prihrani kuhanje perila, s tem prihrani na perilu, na kurjavi in zamudi časa. »VA-REKINA« pere snežno belo — perilu ne škodil Dobi se povsod.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-
_ stock, Voigtlander, Welta, Certo itd
ima vedno v zalogi
foloodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahtevajte ceniki m	w m* w	-m
FURNIRJI
vsake vrste pri tvrdki R. A L LE S, Ljubljana — Frankopanska 18.
MIRKO KOSIRNIK
ključavničarstvo aulogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77.
V. F. PEČAR
prevozništvo z avtomobili in konji ter žaganje drv na motorno žago, Ljubljana-Moste, Zadružna 17. Telefon 26-90.
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Pin, stenski prti. rdočo ali modro obrobljen! 1» llin, prtički od 1 Din naprej, blazino, milje etc. Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Malek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monograuiov etc. Entlanje, ažu rirauje. — »Breda« žepni robci komad 'J Din.
0(J. Irgovceni in posestnikom se priporoča za vsa sedlarska dela inia vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne ter vse potrebščine. Sprejema staro v popravilo. — Točna postrežba. - Cene solidne.
VIKTOR KLEŠNIK
sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska cesta 1»
Štev. 1630'1932.
Razglas
Pri mestni občini kočevski se odda mesto provizoričnega
občinskega stražnika
proti mesečni plači po dogovoru. Prošnje, svoje-ročno pisane in pravilno kolkovane, je vložiti do vštetega 5. junija t. 1. pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja ki je objavljen v »Službenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine št. 41 z dne 25. V. 1932. Županstvo mestne občine Kočevje, 20. maja 1932.
____w
PETER ŽITNIH splošno Klepar sivo
spedlaina instalacija strelovodov
C O M C O" izolacije za dravsko banovino
LJUBLJANA. Ambrožev frg Sle?. 9.--Telefon $lev. 31-46
Cene zmerne. — Delo uojsolidneje,
Priporočamo Vam	1101
najboljše šivalne stroje
in kolesa
fldler -
GRITZNER
Švicarski pietllui stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Teler. št. 2913	za vodo.	Telef. št. 2913
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno j »Bistvo.
Kolje za vinograde!
cepljeno, 1000 komadov, 300 Din; žagano, 1000 komadov, 220 Din — prodaja proti.gotovini »Drava«, Maribor. Mcljska cesta 91.
Sobno slikarstvo
Albert Špeletič
Ljubljana. Emonska cesta št. 25
Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne.
POHIŠTVO
Spalnico, jedilnice, sprcjcmnicc, saloni, kuhinjo iz vsakovrstnega lesa moderno izdelano. — Solidne cene. — Nudi GOLJAR IVAN Ljubljauu, Linhartova 30
roto-aparate, potrebščine in materiial
£5SBtah kupujete najceneje pri 11.
Gricsbach I Knans
ZagreD
Jurišideva ulica 1
Zalilevajte novi ilustrirani ceniki
Zahvala
Podpisani izrekam tem polom podpornemu društvu
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
za takoj izplačano pripadajočo znatno podporo po smrti mojega očeta g. Matevža Prijatelj najlepšo zahvalo in priporočani to za vse sloje prekoristno in največje društvo le vrste vsakomur v takojšen pristop, ako še ni njega član.
Vel. Poljane, dne 24. maja 1932.
Alojzij Prijatelj.
Zahvala
Za številne izraze sožalja ob smrti moje nepozabne soproge, gospe
Marije Muška
bodi vsem, ki so rajnico med njeno težko boleznijo obiskovali in jo tolažili, vsem darovalcem cvetja in vencev, častiti duhovščini in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, izrečena najtoplejša zahvala.
Novo mesto, dne 26. maja 1932.
KARL MUŠKA, soprog.
* Umrl nam je naš nad vse ljubljeni T soprog, oziroma dobri oče, gospod
Jurij Forstner
preglednik finančne kontrole v pokoju
dne 24. maja ob pol 9 zvečer po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 26. maja ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala 27. maja ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, clne 25. maja 1932.
Žalujoča soproga Frančiška, sin Franjo, učitelj, in hčerka Olga.
Stran
»SLOVENEC«, dno 26. maja 1932.
Otvoritev hotela In restavracije ^
TEGU v Zagradu pri Celju
dne 29. mala 1932
OZEBLINE
novo nastale vsake vrste na roki. prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako lih nainažete s poznano »BARTULICEVO LJEKOVITO MASTJO. Cena zavitku samo Din 10.- Proizvaj-i in v promet jo daje stara, leta 1590 ustanovljena Kapiol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelačičev trg 20 Dobi se v vsaki lekarni.
Otvoritveno naznanilo!
Tovarna JOS. REICH
naznanja, da je otvorila novo sprejemališče na
Miklošičevi c. 28
ter se uljudno priporoča za kemično snaženje, barvanje in plisiranje oblek Svetlolikanje ovratnikov in pranje domačega perila
Zohvalo
Vsem. ki so našega
Franceta Koširja
uradnika banovinske hranilnice
spremili 17. t. m. k večnemu počitku ali se ga spominjali v molitvi, iskrena hvala in Bog plačaj!
Maribor-Ljubljana, dne 26. maja 1932.
Franjo Košir, ravnatelj zemljiške knjige v pok., oče; Stanko Košir, davčni uradnik, brat; Albina Bartol roj. Košir, sestra; Amalija Košir roj. Nežič, svakinja; dr. Anton Bartol, notar, svak; Marijan, Zlata, Zorka in Majda, nečak in nečakinje.
Zahvala
Za vsa mnogoštevilna pismeno in ustmeno izražena sožalja. katera smo prejeli povodom tako nepričakovane nagle smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda
Ivana Hočevarja
župana, posestnika in gostilničarja
i
se iskreno zahvaljujemo, kakor tudi vsem. ki so dragega pokojnika v tako ogromnem številu spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, zdravnikom, vsem zastopnikom raznih društev in korporacij, vsem zastopnikom uradov, darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevcem in govornikom. Še enkrat Vam iskrena hvala! Velike Lašče, dne 25. maja 1932.
MARIJA HOČEVAR z otroci in ostalo sorodstvo.
Omišalj na Krha
je oddaljen od Sušaka 45 minut s parobrodom. Hoteli in vile so zgrajene na obali ter posedujejo lastna kopališča. Kopanje svobodno. Vodovod in električna razsvetljava. Krasni izpreliodi in izleti v okolico. — Nedaleč od Omišlja je malo mestece Njivice, prikladno zlasti za one, ki žele pojiolen mir. Informacije daje kojiališko poverjeništvo.
iPREDNO SE ODLOČITE ZA
VAŠ ODDIH NA JADRANU,
I ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
STRAND-HOTEL VOLARIč,
BASKA
Zavod dominikank
V GLEISDORFU PRI GRAZU
Višja gospodinjska šoln s 3 letniki. Trgovski tečaj. Posebni tečaji za tuje jezike; zlasti nemški počitniški tečaj za inozemke. Tečaji za glasbo. ■ Penzionat ima mirno, zdravo lego. — Izvrstna vzgoja in oskrba. Moderno opremljen. — Prospekti na razpolago.
Gospodarska
ZADRUGA MIZARSKIH M01STR0V
v Ljubljani
rtg. zadr. z o. z.
Vegova ulica ŠL 6, poleg realke
priporoma svojo stalno /.alogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela Izvrše se vsa stavbena in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno.
Pohištveno mizarstvo
Na zalogi razno pohištvo i v i,' v. v
izdelava po lastnih in po JOZ6 I\UnClC priloženih načrtih Podgora p.Šl.Vid n.Lj.
fV neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mati, stara mati, prababica in teta, gospa
Alojzija Hamer roj. Petrič
posestnica
danes 24. maja po dolgi, mučni bolezni, v 80. letu starosti Bogu vdano zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v petek 27. maja ob 8 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Št. Ilj v Slov. gor.
C e r š a k , dne 25. maja 1932.
Marija Kaloh roj. Hamer, hči; Franc, Alojzij, Josip in Rudoli,
sinovi — ter ostali sorodniki.
Ne odločite se prej, |>reden ne vprašate za ceno pri
JOSIPU KURNIKU
splošno mizarstvo, Zgornja Šiška 51, Pod Hribom.
V zalogi vsake vrste sjialnice in drugo pohištvo.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra soproga, skrbna mati, babica, prababica, teta, tašča in svakinja, gospa
ilira Zore roj. Ralland
soproga privatnega uradnika ▼ pokoju
dne 24. maja po dolgi, mukapolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno umrla.
Pogreb nepozabne bo v četrtek 26. maja ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti, Zibertova ulica 22 (Sp. Šiška), na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. maja 1932.
Žalujoče rodbine ZORC, KOTAR, ZUPANČIČ, GLANZ in KALIN
in ostali sorodniki.
.k« o
<E t^ 2 ^ 5
id 3 J — 3, rr
4) i! Jc
rs^ S
^ -
»gžlo
i- HSSm
a « co _r Si, "P
IsSiSg
T a E . £
► i/5
D^U ^ i« . -
•Is«
Z >> | a; »Sc? _ o
x.1 s £ x
5 šot - a - Sns
-s CM > tt
Roland Dorgeles:
Leseni križi
43
' T
i i "7 _ - - l
~ S '•, i : i
Vzdolž celega strmega brega so stali suhi, goli leseni križi iz desak in vej in zrli na reko. Povsodi j si jih videl, še po preplavljenem polju, kjer so ja- ! drale rdeče čapke kakor čuden lokvanj.
Če je reka narasla, je sivo vodovje križe odneslo in jih naplavilo kjersibodi nn breg, kjer je potem nemara kak otrok na zlomljeni deski s težavo razbral par črk: >... pešec ... za Francijo...« potem pa si iz nje naredil sabljo. Človek bi bil dejal, da vstajajo mrtvi na beg iz svojih pozabljenih grobov, neskončna vrsta ostalih padlih vojakov pa gleda njihov odhod — križi so stali tako blizu skupaj, kakor da bi si hoteli podati roke.
Iz gostega grmovja je molel Sipek svoje bele cvetno šope. Demachy si je mimogrede utrgal par vejic. Krenil je proti opekarni. Zastava Rdečega križa, ki je bila plapolala nad njo, je bila le še siva, raz-cefra a cunja nad zijajoči in strešnim ogrodjem, ki je trudno visela na praporišču. Zid, v katerem so itak že od septembra zijale strelnice, so poslej preluknjale še granate: stolpič se je zrušil, sprednja stena se je na mnogih mestih razklala in sj mogel sedaj kar na deset različnih mestih skozi vrzeli v zidu na obvezoval išče. Kl jub temu so tamkaj, odkar je bila voda udrla v kloti, obvezovali ranjence. In ker ponoči niso mogli tvegati, da bi na tem mestu, kj je bilo daleč vidno, prižgali luči, so obvezovali v temi in sp s prsti dotipavali do ran.
Kogar niso mogli rešiti, je imel posteljo že pripravljeno pred vrati: jama je bila izkopana in ni bilo treba drugega kakor da so ga odnesli ven. Tudi pokopališče se jo naučilo vojno; mrtvili ni hotelo več sprejemati posamez, marveč jih jc dalo pred opekarno
zbirati v stotnije. Kdor je iskal številko kakoga polka ali kako ime, se jo moral pripogniti in vzdigniti brš-Ijanov venec ali trak, ki je bil iz treh krp nekako spentljan v trobarvnico. Saj jo bil kdorsibodi od tovarišev vse te podatko s svojim nožem vrezal v spono na pasu, a rja je napis kmalu uničila, kakor da bi hotola smrt izbrisati vsak najmanjši spomin.
Demachy se je prod prvimi grobovi ustavil. Od sinoči so bili nanesli novih mrličev; ložali so mod križi in čakali na svoj grob. Eden jo bil zavit v šo-torko^ trd mrliški prt, ki se je lomil od krvi. Ostali so ložali, kakor so so bili borili, v svojih od glena zamazanih plaščih in zamusanili hlačah; niti obličja niso bila pokrita, ta nabrekla ali voščena lica, to uboge, spačeno poteze, ki so bile vidoti, kakor da bi bile onečejene s kalnim vinom. Samo glava nekoga sergcanta je bila pokrita. Tičala je v krušni malhi kakor v metliški kuti in njegova strašna rana se je dala pod mrliškim prtom strjeno krvi samo uganiti. Na prstu jo imol |>oročni prstan. Majhen lovec jo imel roko stegnjeno, kakor da bi hotel zaprotj pot; nohtovi so bili zagrebeni v rahlo prst. Kaj so se bili iz jarka pravlokli do som, da bi tukaj umrli?
Mod belimi in črnimi križi je Demachy iskal Nourry-jovoga, ki je bil padel prod osmimi dnevi v gozdu Studenci. Mali Belin jo bil raztrgal desko iz velikoga zaboja, jo razklal na dvoje in iz njo zbil skupaj križ. Gilbert ga jo spoznal od zadaj, ko je čital na njem Champag .. •• Ob vznožju groba jo nekdo zasadil prazno granato; v njej je bil šopek ovelih šmarnic. Demaehy jih je vzel iz nje in namesto njih vtaknil vanjo sipek.
Zaprl je oči in mislil na Nourrv jov zadnji dan. Krogla ga je bila zadela v trebuh, in kor bolničarjev ni bilo, jo vso nor hropel v stanišču: včasih jo okronil svoj suhi obraz s šiljastiin nosom proti nam in mrmral:
Oh, zaradi mene ne morete spati, ubogi fantje.«
Ob zori je umrl. Nočni ogenj iz pušk je bil ponehal, topovi še niso streljali. V hosti je pol ščinkovoc. V toj pokojni tišini smo njogovo smrt bolje umeli.
Da bi mu preskrbeli prav grob, jc naša skupina sklenila, da ga prenese v ozadjo. Po menažo so odšli štirje možje, namesto dveh; menjaje se, so nesli veliko truplo, zavito v rjavo odejo.'Za njimi je šel De-machy, nesoč pod pazduho križ, v drugi roki pa vrčo. Po smrti je prišlo za Nourry-ja par pisem. Lahko bi jih bih z opazko o njegovi smrti poslali nazaj — v kot bi bili enostavno zapisali: »Naslovljenec padel«, a Demachy je menil, da je bolje, čo jih sprejmemo. Soda.] jih jo vzol iz svoje nabojnice, jih raztrgal, no da bi jih bil odprl, in posul papirne koščke kakor cvetje po pravilno urejenem vojaškem grobu: bil jo cetverokoton kakor postelja v vojašnici; naj počiva vsaj pod besedami svojih dragih.
Ta tovariš mu jo sedaj, ko no živi več, ljubši, kakor proj. zal mu jo, da tega velikoga. plahega in pohlevnega fanta ni bil bolj ljubil, da ni bil bolj dobor nasproti njemu. Tako je nosil še nekaj imen svojih tovarišev v svoji duši, ki so bili ostali nekje po malih pokopališčih ob Aisno-i ali v Champagne-i ali pa colo v medpolju. Govoril je z njimi, poslušal tožbe trli ubogih ljudi, ki jih živih ni vedno ljubil, kor so bili včasih robati, tolosno in duševno okorni. Nobenega izmed njih ni pozabil, rad se jo sklanjal nad spominom nanjo, v tem '/.o je ostal mod tovariši njihovo skupine, ki lako radi pozabljajo, komaj šo spomin na brezpomembno imo. Čo je stal, kakor sedaj, ob kakem grobu, je čutil, da je njegova duša šo nedotaknjena, njegova otožna in plamoneča duša i z časov, ko šo ni bilo vojne; lo da jo spala, izčrpana po toni boutuMi življenju, po vsakdanjih potrebah in mučnem nlr-o-vanju z drugimi. V takih urah samoto pa jo zopet vstala — v takih bridkih urah ...
/n lugot>lovunšk(j tiskarno f Ljubljani; Karel Cet
Izdajatelj Ivan KaMovec.
IJ-.eduik; Franc Rremzar.