List 49.
Tergovina s stajarskim vinom.
Pod tem imenom je odbor c. k. kmetijske družbe šta-jarske osnoval družbo na akcije ali delnice, ktere namen je pripomoči, da se bojo stajarske vina, ktere še zmiraj niso tako obrajtane kakor zaslužijo, lože in bolje prodajale. Ta družba se bo pečala edino le s štajarskim vinom in bo naj bolj za to skerbela, da se to vino čisto in ne poblojeno ohrani in prodaja.
Kdor želi deležnik te družbe biti,   se zamore udeležiti ali z d na rje m ali z domačim vinom ali moštom. Za tega voljo so delnice   ali   akcije   razdeljene v d n ar ne  ali vinske.    3000 akcij,   akcija po 100 gold.,   bo zaklad te družbe.    2000 akcij se bo berž izdalo,   kadar bo družba v djanje stopila, 1000 se jih bo pa prideržalo. Polovica izdanih 2000 akcij se mora vzeti v dnarji. Kakor hitro se bo spečalo 200 dnarnih akcij ali kadar bo 20.000 gold. v dnarji podpisanih, se bojo poklicali deležniki v občni zbor, da bojo izvolili 13 odbornikov družtva in 13 namestnikov na 3 leta. Odborniki ti bojo namestniki cele družbe, in bojo volili izmed sebe predsednika, predsednikovega namestnika in pa   dnarničarja ali kasirja, zraven pa še 3 družbenike za vodje.    Berž ko oojo li očitno n« ziianje dani, začne družba svujo   opravili*. Kadar se je   družba začela,   se plača  perva   polovica podpisanega dnarja v pervih   6 tednih,   druga   polovica pa se odrajta v 3 mescih po tem.    Če želi družbenik svoj delež plačati z vinom ali moštom, se mora poprej z vodstvom zastopiti z a volj cene.    Naj manjša mera   mošta ali  vina, ki ga vodstvo   vzame za plačilo,  je   pol   starti na ali 5 veder ali 200 bokalov estrajške mere. Kdor ne odrajta podpisanega dnarja, ga bo vodstvo opomnilo, in če zaostalega dolga ne odrajta v 6   tednih,   bo   izbrisan   iz   družbe  in zgubi kar je že plačal.    Kdor   se  je podpisal  z vinom ali mostom,   ga mora naenkrat   zadnji   čas   do konca mesca j a n u a rj a (prosenca)v tistega leta odrajtati, ktero sledi po ustanovitvi   družbe.    Ce družba ponudenega vina  ali mošta vzeti noče, ima družbenik   pravico,  podpisani znesek   ali v gotovem dnarji plačati  ali pa reči,  da podpis nič ne velja. Kadar se bo prideržanih 1000 akcij izdalo, imajo pervo pravico do njih osnovavci družbe , to je ,  tisti ,   ki so že pred ustanovitvijo družbe kaj podpisali; če jih ti nočejo, se bojo ponudile vinorejcom domačim, in če bi jih tudi ti  ne hotli, se bojo dale vsakemu,   kdor odrajta  gotov dnar.    V vsem, kar bo družba počela,   se bo moglo ravnati po tem,  kar bojo deležniki sklenili   v   občnih  zborih.    V7sako leto mesca februarja ali marca bo tak občen zbor v Gradcu. Konec leta se bo rajtenga položila. To rajtengo bo potem odbor občnemu zboru na znanje dal in nasvetoval: kolikšni delež naj se za tisto leto izplača družbenikom.    Pred določbo deležev (Dividende) se morajo pa od grobih dohodkov odšteti vsi stroški, potem 6 odstotkov od vrednosti vse priprave, ki jo ima družba in kar se je čez leto pokvari (ob-nuca^ ali pogubi;   zraven   tega   se   ima tudi odšteti davek dohodnine, ki se bo utegnil plačevati, in pa tisti znesek, ki se bo prihodnje leto potreboval  za  gospodarstvo  tergovine. Razdreti se zamore ta družba le takrat, ako ste v občnem zboru dve tretjini družtvenikov pričujoče, in ako jih več kot polovica sklene ,   da naj se družba razdre.    Ako  bi se
utegnilo to zgoditi, se bo očitna dražba napravila, vse premoženje družbe prodalo in po meri vložbe razdelilo med deležnike ali njih dednike (erbe). — Poddružnice stajarske kmetijske drube sedaj nabirajo podpise za to družbo po deželi in oijo posebno velike vinorejce, naj stopijo v to družbo, kt re namen je: kupčijo s štajarskim vinom oživiti in povzdi jniti in potem nakloniti dobiček domačim vi-norejcem, pa ,udi dobro ime štajarskega vina — deželi na čast — razglasiti še bolj po tujih deželah.