Slovenski glasnik.                                                  53
ložil storiti že občni zbor dne 5. decembra 1883. 1. Takrat se je sklenilo, naj se izredni občni zbor skliče meseca januvarija 1884. L, da se mu predloži račun za ). 1883. in bilanca društvenega premoženja. Da se je ta izredni občni zbor preložil na mesec april in pozneje na mesec junij, to se da, zagovarjati, ker obširnega računa ni možno sestaviti v nekaterih tednih; toda da odbor ta izredni občni zbor odlaga še zdaj od meseca do meseca, ne da bi objavil računski sklep zal. 1883. in zahtevano bilanco, tega mu ne moremo oprostiti. Gotovo nihče ne bode obsojal odbora, da je nekoliko glavnice porabil za knjige, a grajati ga mora vsak zaradi njegovega malomarnega ravnanja z društvenimi računi, iz katerih se nikoli ne ve, koliko v resnici prebiva novcev za izdavanje knjig, ker je s proračunjeno vsoto vselej treba še pokrivati stare grehe — zaostale tiskarske račune! Zatorej prosimo odbor, naj vsaj v bodočem občnem zboru „tandem aliquando" poda matičnjakom natančno bilanco ob vsem Matičinem imetku; kajti njegovi dozdanji računi in proračuni so vsi brez prave podstave; zatorej se tudi odbor ni ravnal po njih; jemal je denar brez ozira na račune tam, kjer ga je našel — pri glavnici, kar gotovo ni v redu!
Društvenikov ima Matica letos 1450 in to 325 ustanovnikov in 1125 letnikov. Ali se je število pomnožilo, ali zmanjšalo, tega ni možno na tanko določiti, ker so bili v lanskem pregledu matičnjaki 1. 1882. in 1883. pometani skupaj v eden koš; očitno pomnožilo se je število matičnjakov v goriški škofiji (lani 109, letos 126), zlasti v Črničah, kjer je število od 7 poskočilo na 18, kar imamo pripisovati brez dvojbe poslovanju ondotnega poverjenika g. dekana Antona Cibiča. Tudi Št. Peter (poverjenik g. kaplan Faganelj Štef. v Renčah) ima 4 in Bole (poverjenik g. Al. Sorč) 3 nove člane; Koborid je pridobil 2, Gorica 1 matičnjaka. —
V  ljubljanski škofiji se najbolj odlikuje Postojina (poverjenik g. dekan Ivan Hof-stetter) z 11 in Logatec (poverjenik g. notar Ig. Gruntar) s 7 novimi člani; Idrija, Kamnik, Novo Mesto, Trebnje so pridobili po 2, Litija 1 novega člana. —
V  lavantinski škofiji se odlikuje Slov. Bistrica (poverjenik g. župnik M. L en do v-šek) s 5 novimi člani, Šmartin je pridobil 2, Braslovče, Brežice, Gornji Grad, Maribor za Dravo po 1. — V tržaški škofiji ima Buzet (poverjenik g. Rijmund Jelušič) 3 nove, Tomaj 2, Kastav in Jelšane po 1 novega člana. — V krški škofiji je pridobila Doberla Ves 2 (poverjenik g. Sina. Muden in M. Šerbicelj), Ve-likovec 2 (poverjenik g. Jakob Hočevar) in Prevalje 1 novega člana. — Po v seh drugih k rajih je število matic njakov ostalo ali neizpre me njeno, ali se je pa še znatno zmanjšalo. A kjer koli seje pomnožilo, moramo to pripisovati delavnosti gg. poverjenikov; za tega delj bi morala prva skrb biti odboru pridobiti si pridnih poverjenikov. Nič bi ne škodilo, da v nekaterih večjih krajih postavi celo po dva. — Konečno izrekamo hvalo odboru, daje o pravem času t. j. do konca leta zvršil društvene knjige ter vsaj v tem oziru uvedel red, katerega smo pri Matici že dolgo pogrešali.
— Izšel je dodatek koledarju in kažipotu po Trstu za leto 1884. in se dobiva v tiskarni V. Dolenca v Trstu. Cena dodatku je 30 soldov, s poštnino vred 35 soldov. Ako pa kdo želi kupiti tudi kažipot, katerih ima tiskarna še okoli 100, dobi oba dela za 55 soldov s poštnino vred — Tisti, kateri so si naročili oba dela koledarja in kažipota, dobodo drugi del te dni po pošti. Ako bi kak naročnik ne prejel knjige, naj jo reklamira. Mnogo naročnikov pa ni poslalo poštnine, torej so prošeni, da to pri priliki store; poštnina znaša 5 soldov.
Dodatek koledarju in kažipotu za leto 1884. obseza: 1. obrtni zakon; ¦— 2.   o pridelovanji  šparglja,  navod   za kmetovalce s slikami; 3. životopis pesnika
54
Slovenski glasnik
Franca Cegnarja; — 4. nRaspotje", novelica izt ržaškega življenja, spisala gospica Maria Antonija; — 5. smešnice; — 6. iskrice. Vsega skupaj 66 stranij v veliki osmerki. Dodana je zanimivi knjižici tudi dobro posneta slika slovenskega pesnika in pisatelja Franca Cegnarja.
—  Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Natisnila in založila Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani 1884, m. 8, 192 str. Cena 60 kr., po pošti 65 kr. Dober humor človeka povsod priporoča in tudi preprosti Slovenec jako ljubi dovtip in slano šalo; zatorej mislimo, da tudi Brezovnikovemu ,,Šaljivemu Slovencu" ni treba posebnega priporočila, priporoča se sam. Gr. Brezovnik nam je v ti knjigi nabral dolgo vrsto prijetnih, kolikor toliko duhovitih kratkočasnic; nabral jih je po raznih časopisih slovenskih, pa tudi med narodom samim, a nekoliko jih poslovenil iz tujih jezikov. Kratkočasnice so razvrščene po stanovih, toda g. nabiratelj je pazil na to, da ni žalil nobenega stanu, nobene starosti, nobenega spola. Ogibal se je tudi vsega, kar bi utegnilo koga pohujševati ali v slabo voljo pripraviti in nič bi ne bilo škodilo, da je tu in tam izpustil še kako robato besedo. Razvrstil je gradivo v kratkočasnice: 1. iz duhovskega življenja; — 2. iz šolskega in dijaškega življenja; — 3. iz odgoje; — 4. iz kmetskega in meščanskega življenja; — 5. iz obrtniškega in trgovskega življenja; — 6. iz pravniškega življenja; — 7. iz zdravniškega življenja; — 8. iz vojaškega življenja; — 9. iz židovskega življenja; — 10. iz zgodovine. Tem je dodal 11. neradovoljni humor v časnikih in na katedru ; — 12. raznoterosti in naposled znani feuilleton, katerega je ob imeniku Mohorjeve družbe 1. 1880. neimenovan pisatelj priobčil v ,,Slov. Narodu". Vsebina je res bogata in spretno sestavljena, tisek velik in razločen in knjiga ne predraga. Želimo ji veliko kupcev, a še več bralcev. Jezik je v obče prijeten, pravilen. Nekatere jezikovne hibe, ob katere bi se zadeval kritičen bralec, oprostil bode nabiratelju toliko lože, ker ga vsebina knjige brez dvojbe spravi v dobro voljo!
—  Nove šolske knjige Ker so nekatere učne knjige slovenske, med njimi Hrovatova latinska slovnica, Žepičeve latinsko - slovenske vaje, v knjigotrštvti že pošle, oskrbeli so naši profesorji, da se nadomestijo z novimi. Prof. V. Ker-mavner je dovršil novo latinsko slovnico, ki pojde kmalu v tisk, prof. Fr. Wies-thaler pa sestavlja nove latinsko-slovenske vaje za prvi in drugi razred. Iz „Narodne Tiskarne" pa v kratkem izide prof. Jesenkova avstrijska zgodovina in statistika za četrti gimnazijami razred.
Ivan Wolf f, Dne 12. decembra m. 1. je v Ljubljani nagle smrti umrl izborni slikar slovenski Ivan Wolf, recte Payer. Pokojnik je bil dne 26. decembra 1825. 1. porojen v Leskovci na Dolenjskem; obiskoval je od 1. 1836—39. dva gimnazijama razreda v Novem Mestu, potem se je lotil slikarstva, a leta 1845. dne 18. aprila je bil potrjen v vojake. Bil je z domačim ljubljanskim polkom v Italiji, kjer se je 1. 1848. in 49. udeleževal vseh tedanjih bojev zoper Pijemonteze in laške upornike. Leta 1849. dne 1. marcija so ga povišali za častnika, in 1854. leta dne 12. septembra za nadlajtnanta in polkovnega adjutanta. Toda še tisto leto meseca oktobra stopi iz vojaške službe ter odide v Benetke, da bi se ondu izuril v slikarstvu, kateremu pa ni mogel posvetiti vsega svojega časa, ker se mu je bilo do leta 1857. trdo boriti za vsakdanji kruh. Leta 1859. se povrne v domovino svojo, kjer se najprej naseli v Št. Vidu nad Ljubljano, pozneje v Ljubljani. Od leta 1860. do 1884. je Wolf naslikal dolgo vrsto prelepih svetih podob in oltarskih slik za raznovrstne cerkve ter veliko cerkva zlasti po Kranjskem, a tudi po južnem Štajerskem in Primorskem okrasil s svojimi slikami na presen zid.   Toda mož,  ki je