CjuliljaRslu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. u.ri zvečer.
Uredniitvo In upravnlš tvo: Kolodvorsko ulico itov. 16. — Z urednikom bo moro govoriti Vfiftk dan od 11. do IS. ure. — Bokoplai le ne vračajo. — Inseratl: Sontitopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav Uauji daje ao popust — Velja Ljubljano v apravnlitvn: ra oolo leto e gld., a a pol leta 3 gld., aa četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., poiiljatev na dom velja moaečno » kr. več. Po pošti velja aa oalo
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., aa četrt leta 2 gld. 60 kr. in ca Jedo« meieo 86 kr.
^ev. 257.
V Ljubljani v torek, 10. novembra 1885.
Tečaj II.
Novi naučni minister.
Silno važno spremembo objavila je uradna »Wiener Ztg.“ v svoji sobotni številki: naučni minister gosp. baron Conrad izročil je svojo de-naisijo Nj. veličanstvu, katero jo je blagovolilo sprejeti, in mesto njega bil je v Taaffejevo mini-sterstvo pozvan dvorni svetnik gosp.dr. Gautsch plem. Frankentburn. Baron Conrad zapušča državno službo, kateri je bil posvetil 43 let svojega službovanja, bogato obdarovan z znamenji Najvišje milosti. V priznanje njegovega delovanja odlikoval ga je presvetli vladar še pri njegovem izstopu iz aktivne službe z velikim križem Leopoldovega reda ter ga objednem poklical v gospod-sko zbornico.
Samo po sebi se um6, da je dostojanstvo naučnega ministra v sedanjih razmerah, pri ostrem °a8protji različnih narodnih in verskih strank, razpostavljeno najmnogovrstnejšim napadom. Nezgodo političnega položaja občutil je tudi državnik, kateri je ravnokar slovo dal ministerski palači na minoritskem trgu, v obilni meri. Vender bi uprav nehvaležno bilo s strani Slovencev, ako bi, pre-sojevajoč njegovo poslovanje, pozabili glavne zasluge njegove za razvoj slovenske narodnosti, namreč da je ustanova slovenskih razrednic na nižji gimna-Z|ji in upeljava slovenskega učnega jezika na ljubljanskem učiteljišči ozko spojena s Conradovim lfnenom. Naj tega ne zabijo naši rojaci: naj-VetJ« napredek našega jezika na šolskem polji Vr^l se je baš pod ministrovanjem onega državna, kateri je pred dvema dnevoma ustopil v zasluženi pokoj!
Listek.
Prokleta!
(Roman Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacaimvi prmlo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
20.
Drugi dan, dočim Be je grof s svojim prijateljem Dumoulinom posvetoval o bodočnosti svojca unuka, pogovarjala se je grofinja z Leonom. Sedela sta drug pri druzem pri zajutreku. rofinja ni hotela končati z različnimi vprašanji. e°n ji je moral pojasniti, kako je živel kot ptrok, kako je upal in se bal, kako je hrepenel 1,1 trpel. Odkril je grofinji svoje srce. Ona je bila vsa srečna in zvesto ga je pokušala. Saj je bil ako dober in blagi Ko je pa pričel govoriti o do-nekem V Saint*Irunu’ zaPletel se mu je jezik pri z iinim nestu’ in o6i 80 se mu napolnile s sol-
vender” M	“p0“iua Bl“che 0'
Grofinja izpregovori: „V vsem, kar si mi tu piavi ’ z ft 1 0 ro ^oj, ni dokaza, da bi tvoja mati ,nrtva- Iskatl J° hočemo. Ljubi Bog, ki je »že toliko čudežev naredil, vodil nas bo tudi na
Naslednik eksc. baronu C o n r a du je dosedanji ravnatelj Terezijanišča in ž njim združene orientalske akademije, gosp. dr. Gautsch plem. F ra n k ent h ur n. Da mora novoimenovani načelnik učne uprave in bogočastja izredno nadarjen biti, razvidi se uže iz njegove v istini feno-malne uradne karijere. Sedanji naučni minister nastopi svoje vzvišeno mesto v mladih letih, komaj v začetku one možke ddbe, v koji se mladostna energija brati z razvitostjo duševnih in telesnih sil. Tudi to je dobiček, tem večji, čim večje so terjatve, katere odgovornost in notranje težave dotičnega urada stavljajo do njegovega voditelja. Rodil se je 1. 1851 na Dunaji, star je tedaj sto-prav 34 let. Pravoslavne študije dovršil je na dunajskem vseučilišči; tam je dosegel čast doktorsko, in sicer je tako odlično prestal vse izpite, da je 1. 1813 „sub aiisniciiH imperatoris” bil firomo-viran. Nekoliko časa služboval je pri finančni prokuraturi nižjeavstrijski, kmalu pnt^fn ga najdemo v naučnem ministerstvu, kjer je bil uže 1. 1875 od tedanjega ministra Strem a vri a no-svftii V nrftziriii- Na tem mestu vztrajal je do leta
1881 ler si v^tej4^stnosti^zau£n^gft_,moža pridobil ot>|irqo zi^uje^V.o^b^m^ltf^tv^rn^m^ru. Leta 1881 postal je ministerW podtajnik, leto kasneje se mu je izročilo vodstvo Terezijanišča. Na tem meBtu se je tako odlikoval po posebni spretnosti in taktnosti, da si je pridobil dostojanstvo dvornega svetnika in vitežki križ Leopoldovega reda. In sedaj je cesarska milost nriiiTrnornu njegovemu otvorila drugo neprimerno bolj razprostrano polje, izročivši odličnemu uradniku jedno najvažnejših ministerstev, učno upravo namreč in bogočastje
sled tvoje matere! Kar se pa tiče starega pros-jaka Mardoche-a — kako čuden človek ti je to! On vse ve, imel je spise mojega sina in brani se, povedati ti družino tvoje matere! Ti sam si tega gotov, da jele — preoblečenec! Koliko časa je uže v Fremicourtu?" — »Tega ne vem. Pa po načinu, kako po noči roji po oni okolici, sodil bi, da mora one kraje poznati uže več let Nekaj je gotovo: bil je onega dne tam, ko je mojega očeta zadela morilna krogla." — „Mislim, da uganem, kdo da je. Ti bi ga bil Bpravil v veliko zadrego, da si ga vprašal, kako je prišel do papirjev tvojega očeta." — „Izvestno bi mi ničesar ne bil odgovoril. Ce Mardoche noče govoriti, postane mramoren kipi" — „Da," deje grofinja, »železna volja je v moži, ki ga mčnim 1 ... A zdaj govoriva o nečem drugem, Leon. Ti govoriš toliko o Fremicourtu in ne omenjaš lepe pristave nedaleč od fremicourtske vasi.
Leon zagori v lice.
»Imela sem prav!" mislila si je grofiuja. „On mi nekaj skriva!" — „Tako!" reče Leon v zadregi, »ali nisem govoril o seuillonski pristavi? Sicer nisem bil nikoli tam ! Le enkrat po noči šel sem mimo gospodarskega posestva. Bilo je to v
Njeg. eksc. dr. Gautsch vstopi v Taaffejev kabinet kot „homo novus" v političnem oziru. Ime njegovo vsled tega ne bode izvabilo hrupnih simpatij med borečimi se Btrankami, a tudi strastnega protivja ne bode izzivalo, kateremu se je sicer le težko izogniti med tekmujočimi strankarskimi nazori. Ali nek poseben glas spremlja ga v sivo palačo
na minoritskem trgu ter ga priporoča zlasti strokovnjaškim krogom, ta namreč, da je v_vsakem oziru strokovnjaško izvežhan v_ VBeh uradnih
posTih svojega ressorta. Kot prezidijalni tajnik v
naučnem ministerstvu imel je obilo prilike, seznaniti se do dobrega z mehanizmom učne uprave. V svoji lastnosti kot ravnatelj Terezijanišča bavil se je praktično z jjšSojenThašib.. srednjih_Jol, in kot vodja orientalske akadeiije^'~ter ob jednem kot član izpraševalne komisije na pravoslovni fakulteti dunajskega vseučilišča moral je spoznati p Čednosti in nedostatnoBti naše univerzitetne si-steme. Da je bil v vseh teh strokah mož na pravem mestu, vešč svoji nalogi ter energičendovelj, veliavo priboriti svoiim nazorom. “fl tem m nobe-nega ugovora, tega^mu cel<5 opozicija ne more
C6i
odrekati.
Dobrega šolnika smo sedaj dobili na vzvišeno mesto, in to je tem večje važnosti v sedanjem položaji, ko se bode državna zbornica kmalu jako resno začela pečati s šolskim vprašanjem.
Ali kako se bode obnašal nasprotnik narodnim težnjam, zlasti nasproti terjatvam, katere dosihmal še Slovenstvo stavlja do vrhovnega na-čelništva učne uprave? Istina je sicer, da novoimenovani naučni minister dosihmal še ni obelodanil svojega političnega stališča. To pak je gotovo, da je vstopil v Taaffejevo ministerstvo na
noči, ko sem šel z Mardoche-em po spise." — »Tako! In ali ne veš vlastnikovega imena?" — „Jacques Mtllier?" — „On je uže star mož. Si liga videl?" — »Ne, mama!" — , In stari prosjak, ni-li ti ničesar o njem pravil?" — „NiČ. On je zel6 bogat, zelo čislan, in Mardoche ga nekako spoštuje, kakor se zdi." — »In, ali ima Jacques Mellier otroke?" — „Hčerko ima, mama!" — „Menda je deklica tvojih let? Imenuje se Blanche; kaj ne?"
Leon grofinjo iznenadeno pogleda.
„Kako? Ti veš ime gospodičine Mellierove?"
„Jaz tudi vem, da gospodičina Blanche ni hči gospoda Jacquesa!“
Leon globoko in breznadno vzdihne.
»Kaj pomenja to?“ misli si grofinja. A kmalu potem nadaljuje: »Povej mi vender Leon, je li rejenka Jacques Mellierova lepa?"
»O, mama, ona je lepa kakor angel!" navdušeno klikne mladenič. »In ona je tudi baš tako dobra in nedolžna kakor lepa!"
Neopisno smehljanje se poziblje po ustnicah grofinjinih.
Ne da bi vedel, razodel jej je bil Leon svojo Bkrivnost.
podlagi vladnega programa, kateri celoti d&, kar je celoti potrebno, ob jednem pa narodom privošči, kar je posledica naravnega in zakonitega prava pojedinih avstrijskih plemenov. V tem zmislu bode deloval tudi najmlajši svčtnik, katerega sije presvetla krona izvolila poklicati med svoje zaupne može. Pozicija njegova je za naprej označena: naslanjati se mora na ono Taaffejevo politiko, katera namerava rešiti avstrijsko državo iz opas-nostij, prouzročenih po zmotah psevdo-liberalue sisteme in po neutemeljenih predpravicah jednega samega plemena.
Zaupno se torej tudi slovenski narod ozira v novega naučnega ministra. Marsikaj je med našim šolstvom, kar je reforme, zboljšanja v silni meri potrebno. Marsikatera opravičena želja se Slovencu dosihmal še ni mogla izpolniti. Spoštljivo pozdravljajoč tedaj novega ministra, nadeja se zvesto udani narod, bivajoč med Dravo in Jadranskim morjem, da bodo talenti, delavnost in resna volja, katere se z vseh stranij prisojajo novoimenovanemu gospodu, kmalu, tudi obilen sad obrodili — naši narodni odgoji!
Politični pregled.
Milo in prijazno nadaljuje grofinja: „Ti si jo večkrat videl, kaj ne?" — „Da, večkrat!" odgovori mladenič žalostno. — „In, ali si jo ljubil ?“
— „Da, da! mama. Jaz sem jo ljubil, ljubim jo še, a ne smem več misliti na-njo! Ali ni to strašno?” — „Jaz ne urnem tvoje obupnosti. Kaj za to, če tudi ni Blanche hči Jacques Mellierova?"
— „0, to sem vedel uže preje!" — „Po Mar-doche-u?“ — „Ne, on pač sam tega ne ve.“ — „V tem te je varal! To mora on vedeti! Ali ni zel6 ljubezniv proti Blanche-i?“ — „On jo ljubi, kakor ljubi oče svojega otroka !“ — „Tedaj ti si vse to videl in nisi uganil? ..." — „Česa nisem uganil?" — »Da, sedaj ne dvojim več!“ klikne grofinja veselo. »Leon, čuj: ta človek, ki se Bkriva pod beraško suknjo; ki toliko ve in tako malo povč; ta človek se ne zove Mardoche, nego Jean Renaud!"
Mladenič zavpije ter Bkoči po konci; njegove oči se čudno zabliščijo.
»Jean Renaud!" zakriči. „0 ne! ne!“
»Da !“ nadaljuje grofinja. »Mardoche ni nihče drug, kakor Jean Renaud!“
»In jaz tega nisem uganil!“ momlja mladenič med zobmi. „0, kako se mi je moral »mijati!
Iz Sredca se poroča, da je več bolgarskih uradnikov odšlo v Plovdivo, da prevzemo tam važnejše posle v upravi. Dozdanja ravnateljstva so se odpravila in bolgarski pravosodni minister prevzel je nalogo, da uvede v Rumeliji jednako upravo, kakeršna je v Bolgariji. — Vse višje šole so zaprte, ker so učenci vstopili kot prostovoljci v vojno.
Nekateri grški veljavni možje izročili so konzulom izj vo, v kateri izražajo zuhtevo, naj bi se Kreta združila z Grško v slučaji namreč, če se na Balkanskem poluotoku ne uvede zopet prejšnji položaj. — Grški narod ni prav zadovoljen z zdanjo vlado, češ, da kaže pri svojem postopanji, pri svojih zahtevah v korist Grčije premalo odločnosti.
Francosko ministerstvo dalo je predsedniku ljudovlade demisijo, a ta je ni hotel sprejeti, češ, da zdanja sestava kabineta popolnoma ugaja izidu volitev ter torej ni nikakega povoda, da naj bi odstopil. Dozdanji ministri ostanejo torej še na dalje, izimši ministra za trgovino in poljedelstvo, katera sta pri volitvah propala. Na mestu teh dveh pokličeta se dva nova člana v kabinet.
Dopisi.
Kako grozno je mučil moje srce! Pa ne, ne, Mardoche ni slab človek!... On ima blago srce! Odpusti, mama, odpusti; sam ne vem, kaj govorim! Meni je tako, kakor bi bile moje misli zmešane ... nič več ne umem ..."
Bil je bled kakor mrlič! Grofinja je bila vsa prestrašena. Prime ga za obe roki ter klikne pre-srčno: »Bodi miren, otrok moj! Poslušaj me, sinko moj zlati! Samo jedna beseda pojasni ti vse; liki 8olnčni žarek prodrč v tvojega obupa noč! Ti ljubiš Blanche-o, moj siu ? Dobro! Smeš jo ljubiti, ne da bi si kaj očital, smeš jo ljubiti, ne da bi te ujedala vest! Ona bode tvoja, kajti vredna te je! Blanche ni — kakor so ti dejali — hči razbojnikova in ubijalčeva, Jean Renaud, nje oče, je nedolžen !“
„0 Bog, je li to mogoče?"
»Resnico ti pravim, sin moj!"
„0, kako rad bi to verjel; pa morem li?"
S temi besedami potegne pismo Blanche-ino iz žepa ter je izroči grofinji, govoreč: »Tu beri mama, beri!" — Grofinja bere ganena list.
»Uboga mlada deklica!" jekne blaga gospa. »Še ničesar ne v6! Moj Bog, moj Bog, kako mora trpeti!"
človeške družbe postali, bil je nek Pedro de Ponče, menih na Španjskem v 16. stoletji. Še le v 18. stoletji, ko sta abbe de 1’ Eppče v Parizu in Samuel Heinicke v Lipsiji na podlagi popolno izumljenega sistema pouk gluhonemim podajati začela, pričelo se je temu predmetu več pozornosti obračati. Privatne osebe, velika mesta in posamezne dežele v Evropi osnovale so zavode za gluhoneme po načrtih teh dveh mož in v njih se je poučevalo po njunih sistemih. Gluhonemi dobivali so zastonj, če so bili revnih starišev otroci, ali pa za določeno ceno najprvo hrano, stanovanje in postrežbo, pozneje potrebni pouk v branji, pisanji, računanji, v verozuanslvu in slednjič po okolnostih pouk v rokodelstvu, v kojeni so največ spretnosti in veselja kazali ali pa pouk v tej ali onej umetnosti. Na tak način preskrbljeni, postali so koristni udje človeške družbe, zato so jih odrastle med svet — v domač kraj največkrat — poslali, kjer so si svoj kruh pošteno služiti začeli. Tako nahajemo dandanes v Evropi mnogo tacih zavodov, ki na navedeni način te revčeke — gluhoneme — k poštenemu kruhu pripravljajo ; oni so v pravem pomenu besede — božji blagoslov za tiste, kateri v njih sprejem dobijo, a tudi za sorodnike njih velika dobrota, ker so inače na nje navezani.
Da se ustanovi e n tak zavod za gluhoneme, zato je treba velikanskih svot. Le v tacih krono-vinah v Avstriji na primer imamo t#ke zavode, kjer so zamogli v ta namen milijone žrtvovati, ker večinoma teh revežev stariši ne zamogo toliko plačevati, da bi se zamogli v njih sprejeti.
Kakor naša Kranjska ni v tako prijetnem slučaji, da ne bi precejšnje število gluhonemov imela, kateri so bolj revnega stanu (glej poročilo na drugem mestu. Ured.), ravno tako pa do sedaj tudi ni zamogla tak drag zavod si napraviti. Ven-der ona ni brez tako milosrčnih m8ž, koji ne bi bili do sedaj ničesar za ustanovitev tacega zavoda storili. Omeniti mi je treh ustanov, čegar uaj-večja je od ranjkega ribniškega dekana Holz-apfelna, ki je vse svoje premoženje v svoji oporoki zapustil v ta namen. Ta pa je znašala o času njegove smrti, leta 1868. nad 80000 gld., ki so se koristonosno obrestile. Zraven te ustanove je še druga znamenita, ki tudi nekoliko tisoč znaša. Tretja je manjša še. Od tedaj, ko so se vse tri ustanove koristonosno na obresti naložile, preteklo je uže dokaj let, tako da dandanes znaša glavnica z obresti vred od vseh treh ustanov gotovo okoli 200 000 gld.
Lepa svota to za ustanovitev zavoda za gluhoneme, vender še silno premajhna; a imamo na Kranjskem dobrodejen zavod, in — ki je uže na sto in sto tisoče za blage namene daroval — to je sl. kranjska hranilnica. Kakor pri družili prilikah, kjer je iz najblažjega smotra mnogo
»Tedaj je res?“ dčje Leon 8 zategnenim glasom.
»Da, Jean Renaud, on, ki se zdaj nazivlje Mardoche, Jean Renaud je nedolžen!"
Obličje mladeničevo zopet zasveti.
»Ta starček", nadaljuje grofinja, »ki si g« gledal v beraških cunjah, občudovanja vreden je mož! Dal se je obsoditi za nekega druzega! Njegovo živenje je veliko, njegovo živenje je odlično! Moj siu, tvoj oče, ljubi Leon, umrl je v njegovih rokah! Jean Renaud je poznal morilca, a dal se je mestu njega obsoditi! On je svojo udanost g«a* do vzvišenosti! Ta mož je junak!... Mi ga hočemo poiskati, hočemo ga pripeljati z njegovo hčerjo vred na d’Arfeuille! Pa to ni še vse! Naj11 moramo pomoček, da mu zopet damo čast Pre< svetom; Blanche pa bodi tvoja žena! Jaz s® *e vprašujem, ali ima ta svet še veselja za J']0”* Renauda, vsled česar bi mož pozabil svoje 8°rje(e).
„0, veselje me zaduši!“ zašepeče Le°D se spusti na kolena pred svojo mater.	.
Blaga gospa ga nekoliko časa milo °Pa7,	’
potem govori dalje : „Dej, otrok moj, sedi poleg mene! Hočem ti Se nekaj povedati!	“	®	|tl
zdaj me pogledi v oči, ljubljencc moj, moj
Avstrijsko-ogerska država.
„Presse“ poroča, da se državnemu zboru pri zopetnem shodu takoj predložita dve vladni predlogi, namreč o zavarovanji proti nezgodam in o zavarovanji bolnih delavcev. Postavnim načrtom priloži se tudi statistika nezgod po zaznamkih obrtnih nadzornikov.
Iz Zagreba se poroča, da v kratkem tjži pride vladika Strossmayer. Njegovi prijatelji bi ga baje radi pripravili do tega, da prične zopet politično delovanje ter vstopi v sabor, kjer ima mesto kot virilist; vladika od 1.1873 ni obiskaval sabora.
Ogerski listi poročajo, da se hrvatski krogi saborske večine mnogo bavijo z vprašanjem, če bi morda z ozirom na zdanje razmere v Zagrebu ne bilo bolje, da se sabor preloži iz Zagreba v Osek.
Tuje dežele.
Poročila z juga glasijo se jako vznemirljivo. Iz Londona se poroča, da bode konferenca imela le še jedno sejo ter da bode vse nje posvetovanje brezvspešno; poslaniki se nikakor ne morejo zje-diniti, kajti angleški in ruski poslanik imata skoro po polnem nasprotna naročila od Bvoje vlade. — V kratkem se pričakuje, da se med Srbijo in Bolgarijo vname redna vojska. Najnovejša poročila uže pravijo, da so Srbi na več krajih prestopili mejo ter streljali na bolgarske straže. Srbija hoče na vsak način vojsko, ker se jej zdi, da Bolgarija neče Bprejeti prejšnjega položaja. Kaj pa nastane iz vojske med Srbijo in Bolgarijo, kdo bi upal določati.
Z Dolenjskega, 8. novembra. (Izv. dopis.) (O ustanovitvi zavoda za gluhoneme na Kranjskem.) Ni večje sreče za novorojeno dete, ako je normalno razvito in z vsemi čuti obdano na svet prišlo. V takem slučaji veselč se njegovega ustopa v dolino trpljenja in solza stariši, sestrice in bratci. Vse drugače pak je, če je narava ta ali uni ud nerazvitega, pohabljenega pustila ali koji čut nepopolnoma razvila. Pravijo, da je očetu pri prvem vidu novorojenčka tesno pri srcu, dok se ni prepričal, li — je narava popolnoma svojo dolžnost storila in še le po prijetnem prepričanji, da je vse v redu, zamore se ga in se ga po očetovsko veseli. Med obilo množico onih, ki jih je narava po mačehovo obdarila, so zel6 usmiljenja vredni tisti, kojim sluh ni popolnoma razvit ter vsled tega ne le gluhi, ampak tudi nemi postanejo. Nikedar se ne morejo veseliti svojega bitja — naj si bodo s zemeljskimi darovi še tako bogato obdarovani — revčeki, vsega pomilovanja vredni ostanejo, dokler jih Bog a tega sveta ne pokliče. Koliko bolj revčeki so in ostanejo še le tisti, katerim je usoda tudi to prednost odvzela ali ni namenila, čuti vsak human — misleč človek, v6 vsak iz svojega življenja, kajti gotovo je imel uže priliko, kacega teh revežev opazovati in njegovo žalostno eksistenco videti!
. Akopram je gluhonemih v vseh časih bilo, vender se svet za njih žalostno bivanje med člo-večanstvom in zboljšanje tega stanu dolgo časa ni zmenil. Prvi, ki se je z vprašanjem pečal, kako bi se njim pomagati zamoglo, da bi koristni udje
žrtvovala, tako se jej tukaj najlepša priličnost ponuja, svojo radodarno in blago roko pokazati — in v tem zmislu je ta članek pisan, ude tega imenitnega zavoda hočemo s tem na predmet opo-zarjati, ki je vreden 19. stoletja, ki je vreden, da se v premislek vzame in tako veliko revežem, ki so dandanes v nadležnost samemu sebi svojim bližnjim, opomore do poštenega kruha, opomore ravno s kreiranjem tacega zavoda za gluhoneme.
Seveda, trebalo bi bilo sl. kranjski hranilnici globoko v svoje „Wertheim-ovke“ poseči, trebalo bilo vsaj enkrat sto tisoč in morda še več. T°da v takem slučaji bi i kranjska dežela sama, oziroma vis. kranjski deželni zbor, ne mudil se z jednako svoto priskočiti, da bi se cilju bližje pri-šl°; a tudi prebivalstvo ne bi nasproti takim žrtvam mrzlo ostalo. I ono bi možno svoje denarne Predale odprlo in kinčalo konečno to, za česar so Posamezniki, sl. kranjska hranilnica in vis. deželni zbor uže toliko žrtvovali.
Tako pridobljena bi bila glavnica za ustanovitev majhnega zavoda za gluhoneme, zadostovala bi	in za plačo	učiteljskega	in	poselskega
osobja, kakor tudi za kreiranja majhnega števila Prostorov, za revnih starišev gluhoneme.
Lepa prilika ponuja se blagim značajem, da 8e lot6 tega za Kranjsko važnega vprašanja: posebno sl. kranjska hranilnica stekla bi si s tem neovenljive zasluge za našo deželo. Pokazala bi s tem,	kako so ji na	srci želje	in	potrebe
onega prebivalstva, ki	jej dan na dan	mnogo za-
služka daje. Sedanja, kakor mnogo, mnogo prihodnjih	generacij vedela bi jej za	to	najhvalež-
nejo hvalo, da je pomagala tolikim sirotam do poštenega kruha in toliko mnogim sorodnikom nadležnost odvzela, za take sirote skrbeti. A tudi Preč. kranjski duhovščini ponuja se priložnost, to izpeljati, kar je eden, njih najboljših, s zastavljenjem vsega svojega premoženja sprožil. V dvojnem oziru podaja se jim priličnost. Ako se °ni te stvari lotč, ne le, da bode gotovo se obnesla in izpeljala, ampak zgodilo se bode to na najboljši način, kar je mogoče. Drugič, v tem slučaji je mogoče, da enega ali druzega milosrčnost do bližnjega do sklepa pripelje, vse svoje dolgoletne prihranitve ali del njih temu pro-spehu žrtvovati. Osigurjen bi bil tedaj obstanek zavoda za vedno.
Tudi mesto Ljubljana pomagalo bi po mogočnosti, ker tudi ona bi gotovo nekoliko tisoč goldinarjev v ta namen dala, da bi se zavod za gluhoneme na Kranjskem osnoval.
Dolžnost poklicanih domoljubov je, da se tega vprašanja kmalu lotijo. Ker le v tem slučaji pričakovati je, da se onemu delu našega prebivalstva pomore, ki je v istini največe podpore
,.0, mati, kako te ljubimi" dihne Leon. „Zdi 80 mi, da sem pri angelu božjem!“
„0 Bog!“ klikne grofinja veselo, »ljubiti tako neskončno, tako sveto, in zopet tako biti ljubljeni, to so nebesa!... Pa zdaj poslušaj me, otrok moj! Ti moraš vse znati! Gospod Dumouliu je na proš-nJ° grofovo poizvedoval po zlodejstvu v Jremi-c°urtu, in on se je osvedočil, da je Jean Renaud nedolžen! In on je tudi uganil pravega krivca! Tvoja mati, Leon — prav si uganil — grešila je; 0na je ljubila... So očetje, ki odpustijo, njen oče Pa — Bog se ga usmili — bil je polu jeze in ma-Ivanja, in ubil je ljubljenca svoje hčeri! Uboga 7Ucila, vsa iz sebe od bolesti in obupa, utekla je ,z očetove hiše. Kam se je obrnila? Nikdo tega ue ve! V daljni tujini, med tujimi ljudmi, porodila te je!... Leon, ubijalec tvojega očeta je tvoj ‘le(l ' Mi ga ne smemo pozivati na odgovornost
zaradi njegovega zločiua! Ali sprevidiš to?“
Leon zamolklo zašepeče: „Da!“
• r ” 'f,Vedi ime 8V°je matere: imenovala se je Lucila Mellier!«
(Daljo prihodnji.)
potreben, ki pa si tudi sam nikakor pomagati ne zamore.
Ako se gluhonemim na tak način njih najvažneje vprašanje ne reši, temveč čaka, da se polagoma stotisočaki sami naber6, tedaj so reve ti in ostanejo še generacije in generacije dolgo reve. Ni potreba palač za to, da se revež do kruha pripravi, za to je treba le priprostih prostorov in navadno učiteljskega osobja, dale našim priprostim razmeram zadostujejo.
Dal Bog, da bi se to vprašanje kmalu in po-voljno v prid gluhonemim rešiti blagovolilo!
Razne vesti.
— (Ljudsko štetje v Bosni in Ercego-govini.) Pred nekoliko časa dovršeno ljudsko štetje v Bosni in Ercegovim jo imelo zanimiv rezultat, posebno kar se tiče števila prebivalcev mest. Tako se je do sedaj mislilo, da jo Banjaluka največe mesto za Sera-jevem v teh deželah; pokazalo se je pa pri tej priliki, da glede na število prebivalcev Mostar Serajevu sledi Mesta, ki imajo več nego 3000 prebivalcev, so sledeča: Serajevo 26 268 prebivalcev, Mostar 12 665, Banjaluka 11357, Bjolina 7807, Doljna Tuzla 7189, Travnik 5933, Tešanj 5807, Visoko 4994, Prijedor 4746, Gradiška 4596, Livno 4535, Dervent 4449, Foča 4360, Brčka 4281, Jajce 3706, Bihač 3506, Ljubuski 3464, Stolac 3379, Gračanica 3350, Maglaj 3210, Gradačac 3076, Zenica 3073, Zvornik 3030 prebivalcev. Glavno mesto Serajevo ima 5926 hiš s 6299 stanovanji. Od prebivalcev je 13 348 moškega in 12 920 žonskega spola. Med njimi je 15 787 mo-hamedanov, 4431 pravovernih, 3326 katolikov, 2618 izraelitov in 106 drugovorcev. Mostar šteje 1975 hiš s 2714 stanovanji ter ima 6825 mohamedanov, 3369 pravovercev, 2359 katolikov, 98 izraelitov in 14 drugovercev.
— (O bosenskem in ercegovinskem premogu) pravi prof. S. Pranges v Zagrebu, da bode tema pokrajinama omogočil važno ulogo med evropskimi obrtnimi deželami. V sedem in tridesetih krajih so bogate zaloge premoga in kar stori, da so posebne važnosti, je to, da so v neposrednji bližini neizčrpanih za-ložišč železne rude.
— (O pomenu imena „Črnagora“) izjavlja se Stefanovič Vilinski takd-le : Sanskritski slog čar nahajamo v slovanski besedi čarobno, v angleški charm, v francoski charmant in turški kara zopet. Uže dr. Schwarz je v svoji knjigi o „Črnigori“ opozoril na to, da „črno“ tu ne pomonja barvo, nego nekaj čarobnoga, skrivnostnega, divje vzvišenega, silnega. Tako se je pač zazdela Črnagora Grkom, ki so jo prvi zagledali z doline Morače, od koder jim ni bilo mogoče dalje prodirati. Ta reka jim je postala zatorej oni Styx, kjer Cbaron prevaža duše umrlih. Tudi ime Charonovo hrani v sebi zlog čar.
— (Steklorezi.) Namestu lesorezov rabi v Sid-noyi izhajajač avstralsk ilustrovan časopis stekloreze. Podoba se narisa s tušem na steklo, ki so potem izpostavi fluorovodikovi kislini, da izjd nepočrnjene prostore. Steklena plošča so potem nabije na kovinsko in jo tako pripravljena za tisk. Ta način podobe za tisk prirejati je ceneji od ksylographije in cinkographije.
— (Samomor.) Prodvčeranjim vstrelil se je v „Grand Hotelu" v Pragi dirigent filialo češko oskomptne banke v Trautenau-u Leopold Pelzel. Izneveril je do 16 000 gld in jo bil vsled tega v Prago poklican, da bi so tam pred upravnim svčtom zaradi toga zagovarjal.
— (Kako se je mož imenoval?) Od prof. Hyrtl-na pripoveduje so sledeča dogodbica:	Sloveči anatom jo bil v poprejšnjih lotih član izprašovalno komisije na medicinični fakulteti. Tovariš Hyrtelnov pri izpitih imel jo v njegovo veliko nojovoljo navado, kandidate na najbolj nospameten način trpinčiti in na led spoljevati. Tako jim je na primor velikokrat košček kako kosti od daleč kazal ter jih mučil s vprašanji, od kod da je ta kost itd. Nokoga dne zgubi Hyrtl po-trpljonjo tor zagrabi na zoleni mizi ložočo velikansko kost. Ko jo polovico kosti v svoj rokav potisnil, pokaže kandidatu drugo polovico tor ga vpraša: „Mi za-moroto povedati, kaka kost da jo to, gospod kandidat?" „To jo piščal," odgovori ta. — Hjrtl: „Je-li ta kost od moško ali žonsko osebe?" — Kandidat: „Od moške."
— Hyrtl: „ Je-li ta kost od otroka ali od kakega od-raščenega?" —Kandidat: „Od odraščenega.“—Hyrtl: „Mi veste-li tudi povedati, kako se je ta imenoval?"
— (Število Indijanov.) Pred tremi letmi je bilo vseh Indijanov v Zedinjenih državah 376 000. Izmod teh je bilo 67 000 grajanov, šest narodov irokozkih 7000, pot narodov, deloma omikanih v indijanski krajini 58 000, drugih Indijanov v resorvatnih krajih 198 000, potujočih rodov 15000, v Aljaski 31000. — V re-servatnih krajih prebivajočih Indijanov je bilo od vlado podpiranih 56000, velike denarne svoto jih je dobilo 47 000, z ribištvom in lovom in gospodarstvom in prodajo zemljišč se jih je živilo 95 000. — Od Indijanov obdelovana zemlja se je 1881. leta povečala 205 000 juter (proti 157 000 je 1. 1879), a Indijani sami (iz-jemši meščane in Aljaščane) so se pomnožili v letih 1880/81 za 5724. Šolodolžnih otrok indijanskih so našteli 60 000. Za odgojo šestim irokezkim narodom skrbi njujorška država. Odgoja petih narodov v indijanski krajini je v njih lastnih rokah. V reservatnih krajih Indijanov je odgoja prepuščena misijonarjem verskih skupščin; v ta namen je dovolila vlada 1881 leta 365 000 funtov šterl. Indijani kažejo res gorečnost za odgojo svojih otrok.
Domače stvari.
— (Mini sterstvo za poljedelstvo) je podelilo, kakor poroča nEd.1*, to leto tržaškemu kmetijskemu društvu nekaj denarja, ki ga ima društvo razdeliti med one kmetovalce na Krasu, ki kak del ka-menite zemlje v dober pašnik spremene. Te premijo znašajo 60 gold. od orala zemlje in 40 gold. od pol orala. Zboljšanje se ima zgoditi v dveh letih. Prošnje naj se vložč pri tržaškem kmotijskom društvu.
— (Klub pisateljskega podpornega društva) imel je v soboto zabavni večer v čitalniški restavraciji; udeležilo se ga je okolo 40 gospodov članov. Predsedoval je gosp. dr. Vošnjak, čital pa gospod prof. Ivan Vrhovec jako marljivo sestavljen za-nimljiv spis: ^Ljubljana pred 100 loti." Berilo sprejelo se je z občo pohvalo.
— (Občinska volitev.) Pri občinski volitvi v Mošnjah radoljškoga okraja izvoljeni so bili dne 2. t. m. Andrej Jurgele iz Spodnjega Otoka županom, Janez Gabrijelčič iz Brezij, Janez Cvenkelj iz Ljubnega in Nace Bozman iz Pirašič pa občinskimi svetovalci.
— (Poštne hranilnice.) V minolem mesec se jo iz Štajerske, Kranjske in Koroške vkupno vložilo 1997 589 gold. v poštne hranilnice, izplačalo pa 795 3S6 gold. 26 kr.
— (Imenovanje in premeščenje na Primorske m.) Okrajnega sodišča pristav Silvan G a n -dusio je bil na svojo prošnjo premeščen iz Podgrada v Tržič, in imenovana sta bila za okrajnega sodišča pristava avskultanta dr. Karol Chersich za Matavun in Pran Dukič za Podgrad.
— (Euska vojna korveta „Plastoun",) poveljnik fregatni kapitan N. Lemen, ki ima posadko 180 mož, prišla je v sredo iz Smirne v Trst tor so v luki zakotvila, pozdravila je mesto z 21 streli, na katere so na gradu odgovorili.
— (Konji za turško vojsko.) „EdinostB poroča : V sredo popoludnč je odplul iz Trsta v Carigrad Lloydov parnik Roka, ki je imel na krovu 240 konj, nakupljenih na Ogorskem in namonjonih za turško vojsko. Doslej so Lloydovi parniki prepeljali iz Trsta v Carigrad uže 1000 konj, in prepeljejo jih še 1500. -- Sploh Lloyd dela turški vladi velike vslugo. Med Azijo in Evropo so vedno na poti štirji Lloydovi pa-robrodi, ki pripeljujejo vojake in strelivo v Evropo; doslej so iz Azije užo nad 60 000 mož vojske vrgli na ovropska tla.
— (Nosreča.) Iz Mokronoga so nam pišo: Dn6 7. t. m. napravljala sta 501etni posestnik Janez Glušec iz Gabrijel in njegov 151etni sin Janez vlomu župana Janeza Okorna iz Tržiš šuto za okrajno costo, in sicer je dolal prvi pod voliko, okolu dva metra nad njim visečo gručo. Kar so ta odtrga in na Janeza Glušca starega tako nesrečno pade, da je na mestu mrtov ostal. Ponesrečenec zapusti vdovo in šest ne-proskrbljonih otrčk.
— (Povodenj.) Iz Loža se nam poroča: Vsled neprestanega dožovja ima sodaj ložka dolina okolu Nadleska, Podcerkve, Dan in Pudoba podobo velikega
jezera. Ljudje zdihujejo, da bode vsled tega ozimina veliko Škode trpela, ako voda hitro ne odteče.
— (Samomor.) Iz Trebnjega se nam piše: Dnč 6. t. m. se je vstrelil Hamilkar Simonič, koji jo bil zadnji čas v službi pri tukajšnjem kupcu Viljemu Tomiču, po noči v svoji spalnici. Krogla mu je šla skozi srce. Samomorilec, ki je bil še le 17 let star, storil je ta korak baje zaradi „nesrečne" ljubezni.
Število gluhonemih v letu 1884.
Gluhonemih na Kranjskem bilo je 441, ki niso bili preskrbljeni v kakem zavodu. Pride jih tedaj devet na 10 000 prebivalcev. Po posamičnih političnih okrajih razdelč se tako-le:
Mesto Ljubljana 21, Postojina 60, Kočevje 62, Krško 37, Kranj 45, Ljubljana okolica 47, Litija 32, Logatec 41, Radovljica 19, Novo Mesto 31, Kamenik 25, Črnomelj 21.
Kranjska je glede gluhonemih v 9. vrsti, in število vseh gluhonomih je dokaj pod povprečno štovilko Največ gluhonemih ima Koroška, najmanj Dalmacija. Kakor poročilo statistične centralne komisije omenja, je v onih deželah, kjer je največ bebcev, tudi največ gluhonemih. Število gluhonemih po starosti je tak6-le:
	moških,	ženskih,	vkup
pod 5 leti	4	4	4
od 5 do 10 let	27	20	47
n 10 „ 15 „	31	23	54
, 15 , 20 ,	20	24	44
čez 20 let	147	145	292
Gluhonemih bilo je 323 porojenih, 97 je postalo kasneje gluhonemih, in pri 21 jo vzrok neznau. —c.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Budimpešta, 10. novembra. Uradni list objavlja cesarjevo pismo na cesarjeviča, v katerem se izraža živo veselje cesarjevo o sijajnem izidu ogerske razstave ter posebno zadovoljnost o velikem zanimanji cesarjeviče vem za razstavo. — Uradni list ob jednem objavlja podelitev železne krone prve vrste trgovinskemu ministru Szechenyiju.
Kraljevi Gradec, 10. novembra. O kralje-dvorski aferi objavila se je danes razsodba. Jeden-indvajset zatožencev zaradi javnega nasilstva je obsojenih v dva- do osemnajstmesečen zapor, med temi župan Sip, občinski odbornik Stuchlik obsojena vsak v dvamesečen in policist Recina v sedemmesečen zapor. Sedemnajst oseb je obsojenih v tridneven do tritedensk oster zapor. Trinajst zatožencev je oproščenih.
Dunaj, 9. novembra. „Pol. Corr.“ poroča iz Plovdiva: Med načelniki vstaje in Rusi vršil seje shod, pri katerem so Rusi, med njimi konsulatski načelnik Igelstrom, skušali z obljubami Rumelijce pridobiti za-se. Slednji so se vender odločno izrekli za kneza Aleksandra ter odbili vse dalnje razgovore o tej zadevi.
Sr e dec, 9. novembra. Včeraj napalo je 50 srbskih vojakov, kateri so pri Raki v okraji Trn stopili na bolgarsko ozemlje, 12 mož broječo bolgarsko stražo, a brezvspešno. Bolgari so pridno streljali nazaj ter ustrelili jednega Srba. Bolgarski stotnik je naznanil srbskim častnikom, da ustreli vsakega Srba, kateri prestopi mejo. V okraji Ki-Btendže so tudi Srbi streljali na bolgarsk vojašk oddelk, a nikogar zadeli. Dva dneva uže stojijo na mnogobrojnih krajih srbske prednje straže na bolgarskih tleh; Srbi baje iščejo povoda za vojsko, da bi potem nenadno šli v Bolgarijo.
Rim, 9. novembra. V provinciji Palermo je na koleri obolelo 16 oseb in umrlo 10; izmed teh v mestu Palermo obolelo 8 in umrlo 8.
London, 9. november. Došel je odgovor Thiboa na anglešk ultimatum. Pisan je zeld sovražno. Na zahtevo Anglije, naj bi se vnanje zadeve Birme prepustile kontroli Angleške, odgovoril je Thibo, da mora o tem posvetovati se z Nemčijo, Francijo in Italijo. Angleške čete prestopijo mejo ko hitro možno.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 10. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...................82 45
>	»	»	>	srebru..................82-85
Zlata renta. .	.  ........................................109-10
6% avstr, renta............................................... 99	65
Delnice ndrodne banke........................................ 865	—
Kreditne delnice............................................. 282	30
London 10 lir sterling....................................... 125	60
20 frankovec...................................................  9-98
Cekini c. kr................................................ 5.95
100 drž. mark...................................................61-80
Tujci.
Dnč 8. novembra.
Pri Maliči: Oreschnik, Meixner, Bartl, Gerlich in Glauber, trgovci, z Dunaja. — Schvvagen, potov., iz Linča. — Dumišič iz Dalmacije.
Pri Bavarskem dvoru: Pauluzzo, konjetržec, iz Romansa.
— Obersnel iz Divače. — Škofič iz Mengiša.
Pri Južnem kolodvoru: pl. Bathlenfalsi, umirov. ritmaj-ster, iz Ogerske.
Pri Avstr, carji: Erhart, polir, z rodbino, iz Kannstadta.
— Auselberg, urad. vdova, iz Št. Vida. — Sobic iz Loke.
— Burger iz Koških Poljan.
Pri Virnntu: Salokar, c. kr. okr. zdravnik, iz Vel. Lašič. — Kalan, c. kr. davk. uradnik, iz Vel. Lašič. — Stech, veleposestnik, iz Male Vasi. — Gruden, posestnik, iz Hote-deršiča.
Umr*li so:
Dnč 8. novembra. Janez Garbajs, klobučar, 73 1., Poljanski nasip št. 50, opešanje. — Polona Pavlič, kurjačeva soproga, 52 1., Reber št. 9, vodenica.
V civilni bčlnici:
Dnč 5. novembra. Jakob Dobič, pek, 37 1., jetrni rak. — Blaž Hrovatin, delavec, 25 1,, meningitis.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr, kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . .	3'/4	od	sto
»	8 »	»	...	3*/a	*	*
» 30 »	»	...	3s/4	»	»
v Napoleondorih 30dnevna odpoved	....	3	od	sto
3mesečna »	....	3'/4	»	»
6	»	»	....	3'/j	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Arid, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V9proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu ‘/2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—29
■V Trst-«, dnč 1. oktobra 1883.
Za prihodnje leto 1§§6.
V zalogi
Ig, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Tiskata in zalagata .
Meteorologično poročilo.
§ Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo- krina v mm
c5 V«	7. zjutraj	741-24	7-8	szpd.sr.	obl.	0 60
> O	2. pop.	741-28	9-4	szpd. sl.	»	dež
C Ob	9. zvečer	741-80	8-2	vzh. sr.	»	
ja51SKH5a53SHSHSHSa»SESE£na5HSMH5H5ESSS25<
Umetne
zoloe lan zolooTrja
vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse zobne operacije	(39)	62
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
^5asasasasa5E5asas25Ba5Esafia5Hsa5a5asE5asa!
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
V Z-ij-ULblOSbTTLi
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abeoednlk za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednlk slovensko-nemikl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Hrovat P. Florentln, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srodnjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld,, II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Hloilč, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt SchlUssel. 1 gld. 62 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. n. »	>	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 36 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Ceha vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Prvo berilo ln slovnloa za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave ln ukazi za kranjsko ljudsko iolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krlitof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Voinjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkčti dnč 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 60 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hli deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Znldarilč J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlo«0' kih pri računih z novo mero in vago. 60 kt-
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° voil po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudečl kaplol in Obutem 01 (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčlol, Prltllb°v0 (Palček) in Robinzonu po lo kr.
v. Kleinm»yr A Fed. B»mh°r*r T r,iuWi*n'