List
47.
rr v •
I e ca j
XLII.
OS
■ V
I
r
naro
ne
I
izhajajo vsako sredo po eeîi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4
V I •	1	1	*	• ^	^ «	«	_
old
za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošilj
po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.'za ěetrt leta 1 gold. 30 kr
T
¥ Ljubljani 19. novembra 1884.
Obseg: O naši živinoreji. (Dalje.)
Kaj se proti trtni
uši na
sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati ? (Dalje.)
Ogerskem, in kaj pri nas stori. (Dalje.)
Kako nam je
Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemen
skih goved v Lescah na Gorenjskem. venske Matice" 21. dne novembra.
Prememba šolske postave za Kranjsko. (Dalje.)
Odborová seja ,.Slo
Deželni zbor kranjski.
Nos (povest).
!Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
tuđi kmetijstvo teh treh delov Kranjske po vsem raz-lično in smelo se sme trditi, da je malo kje najti na majhnem prostoru take razlike kot na Kranjskem. različnostjo kmetijstva, z različnostjo načina kmetovanja , je se vé da tudi spojena različna živinoreja. Na Gorenjskem, koder se gorati značaj dežele največ-krat spremeni v hribovski značaj, koder je le malo ravnega polja, veliko pašnikov in bolj mrzlo, vlažno svojem prvem članku obljubil sem podati bral- podnebje je naravno, da je bil kmet uže od nekđaj ^i«, predno se spustim v pretresovanje, kako bi se prisiljen hoté ali nehoté si več živine držati in zato naša živinoreja povzdignila, nekaj podatkov o danas- je tudi vidni vspeh živinoreje na Kranjskem njem stanji kranjske živinoreje.. Izmed štirih domačih na Gorenjskem zapaziti. Živina gorenjska nosi uže živali, koje imajo na Kranjskem za kmetijstvo v res- danes po većini tipus pincgavsko-belanskega plemena.
nasi živinoreji.
Spisuje Gustav Pire,
(Dalje.)
II.
cem
nici važnost, so: konj, goved, ovca in prešič. dve živali ste
Zadnji
Prvotni goveji rod na Gorenjskem je manj ali več so-
manjšega pomena ; prešič ima pre-	rođen pincgavskemu ali belanskemu ne le po precej
skrbeti dom z mesom in špehom ali pa pomagati od-	enaki barvi in pa po natornih razmerah, v katerih
padke kake obrtnije ali domače kuhinje v denar spra-	pincgavsko pleme in pa naše domače, prvotno gorenj-
viti, ovca pa mora izkoristiti pašnike, katerih goveja	sko pleme živita, ampak tudi po enem in istem izviru
živina ne mara. Reja ovác je pri današnjih razmerah	obeh plemen, zato je pa zboljševanje gorenjske živine
malo kje opravičena in je na Kranjskem tudi
na
z belansko tudi zeló vspešno. Da gorenjska živinoreja malo okrájev omejena. Reja konj na Kranjskem vsled vzlic svoji dobri podlagi ni še taka, bodi-si po kako-lege in narave naše dežele ne more biti nikodar glavni vosti ali številu, kakor bi si jo želeli, ima svoje vzroke
kateri napredek zavirajo in v katerih nameravam po
>
namen živinoreje, ter je gospodarjem navada, le mi-mogredé se s to rejo pečati, za katere povzdi<ro pa c. kr. poljedelsko ministerstvo neposredno skrbi in to
žartíye govoriti.
Živinoreja na
izvzemši ono v loških,
na Kranjskem z najlepšim vspehom. Poklicani fak-	logaških in idrijskih hribih, katera je slična gorenjski;
torji imeli bodo pa vendar še skrbeti, kar se tiče reje	odlikuje se v tem, da je nje namera bila in je še vedno
konj, zato, da bode kranjski kmet se naučil konja za	reja živine za vprego in pa za pitanje. Najveće na-
časa prodaje tako pripraviti, da ga bode zamogel za	pake v tej zadevi, ki se zamorejo Notranjcem očitati
faktično ceno prodati, ne pa najveći dobiček goljufivim	so te, da oni veliko, veliko premalo živine rede, pre-
konjarjem prepustiti.	malo mlade živine priredé in živino za vprego ter pi-
;
Iz navedenega sledi, da je reja ovac in prešičev, tanje od drugod uvažvajo, za miekarstvo se pa še zrne-
kakor tudi k.ónj ic majuu^a [/uaiijua; j ti Oj JO l^ja lL\)J KJIXJ^I. UULVAA \J VK^IL llU^Ci IVCVll. IHVUOIU OU
goveje živine najvažneja in najpomenljivejša za naše časno izpregovoriti. Ne upam si naravnost trditi, da kmetijstvo. Goveja živina je stroj ------— ——i i™--« — *—- —1
majhnega pomena
ter
da je reja nijo ne.
Sicer
tudi o teh napakah hočem še svoje
s pomočjo katerega
prvotna notranjska goved izvira od „prvotnega rodu pridelke naših posestev zamoremo predelane v meso (Bos taurus primigenius), ali kolikor mi je bilo mo-za dobro ceno prodajati ter tako veče dohodke iz naše goče se osebno prepričati o sedanjem stanji, na kate-zemlje dobivati. V teh mojih člankih ,,o naši živino- rega so primerno malo še uplivala prizadetja, da bi
reji
ozirati se hočem za to
na rejo goveje živine, ga z muricodolskim plemenom zboljšali, se vsaj meni Oglejmo si kranjsko govedo od dveh strani, kakošna verjetno zdi, da na Notranjskem udomačena^goved po in koliko jo je?	...... I
veliki većini pripada k prvotnému rodu. Ta trditev Delitev kranjske dežele v tri dele: Gorenjsko, No- je še toliko naravnejša, če se pomisli, da je Notranjec
tranjsko in Dolenjsko sledi uže iz naravne lege ime- večidel v dotiki bil le z dežel ami in pokrajinami, kojih novanih pokrajin, katerih omejitev je storjena mani ali goveja živina je prvotnega rodů. Prava je misel
w	-, -	. -	-	, • «	Î •	'' •	1	I v t	'ft	.	• 1	v • •	»	1	» # V	II	i •	1 1 • V
več na podlagi kakovosti zemlje, to je, geologiške for- tranjsko živinorejo, kar se tiče kakovosti macije in pa deloma tudi podnebja. Naravno je, da je muricodolskim plemenom, ker se to pleme

V ^WÍĎl
tranjskim razmeram najbolje prilegla, dobro za vprego in pitanje ter dá tudi primerno dosto mleka. Ker je pri križanji raznih plemen dobrega vspelia le tedaj pričakovati, ako ste si živali, kateri se križate, uže po svoji naravi podobni, zato je za zboljšanje notranjske goveđi izbrano muricodolsko pleme, prav dobro in naj bi tudi pri njem ostali. Pa tudi iz kupčijskih ozirov se mora bela in siva barva goveđi obdržati, ker laški kupec jo tirja in na tega je Notranjec najbolj navezan.
Na Dolenjskem je živinoreja po številu kakor po
kakovosti še daleč nazaj. Njen značaj se bliža deloma značaju hrvatske živine, deloma pa opazimo zamrle ostanke goveđi, kojo so prilično grajščine tu in tam vpeljevale. Zboljšanje po muricodolskem plemenu se še le sem ter tje komaj vidi in le grajščaki (pa ne vsi) poskušajo govejo živino boljše rediti. Na Dolenjskem se je treba energično in radikalno živinoreje po-prijeti in jo na radikalni način zboljšati. Na Dolenjskem živinorejo zboljšavati in pospešavati s pomočjo črednih knjig in pa le s tem materijalom, ki ga imajo doli na razpolaganje, kakor to priporoča gosp. c. kr. živinozdravnik Wirgler na Krškem *) je ravno toliko kot liišo pri strehi pričeti zidati. Na drugem mestu govoril bodem še natančnejše o dolenjski živinoreji.
V svojem prihodnjem članku razpravljati hočem stan naše živinorejo z ozirom na število.
Kaj S6 proti trtni uši na Ogerskem, in
kaj pri nas stori.
Spisal R. Doléne.
(Dalje.)
Ključev, trtni uši popolnem protivečih se amerikanskih trt, nakupila si je ogerska vlada kar na mi-lijone, in to po dveh, nalašč v ta namen v Ameriko odposíanih ogerskih izvedencih. Vse te ključe izročili so dvema nalašč zarad trtne uši ustanovljenima zavo-doma, to je, trtnoušni poskuševalni štaciji v Kecske-metu, in pa v Farkasdu. Namen teh štacij je, vse le mogoča uničenja trtne uši se tikajoče poskušnje na-pravljati, posebno pa prave, amerikanske, uši ustav-ljajoče se sorte trt ukoreničevati, hitro pomnoževati ter s cepiči domačih sort požlahnjevati. Takih amerikanskih, uši protivnih sort trt, katere bi grozdje za napravo dobrega vina rodile, je namreč kaj malo iz-ginljivo malo. Za bela vina le ena sama sorta, za crna vina jih je nekoliko več. Vse druge sorte, ali ro-dijo grozdje, katero daje neprijetno dišeče, prav za prav smrdeče vino, ali pa ne rodijo čisto nič, in zato ravno je njih precepljenje s cepiči domačih sort neob-hodno potrebno. Take v trtoušnih poskuševalnih šta-cijah dosežene trtne sajenice — bilfe z amerikanskim podzemeljskim in evropejskim nađzemeljskim delom — se potem po najniži mogoči ceni, trtorejcem tistih vinorodnih krajev Ogerske prodajajo, v katerih se je trtna uš uže vgnjezdila, ter veliko škodo prouzročila. Kak vspeh da se je dozdaj s trtoušnimi štacijami na Oger-skem dosegel, nam pové sledeče poročilo.
Dné 6. oktobra t. 1. — tako poroča „Weinlaube" po „Nemzetu" — zbrali so se vsi ravnatelji ogerskih
*) Glej „Laib. Zeitnng" št. 248, 249 in 250 od letoš-
njega leta: „Die Regional-Thierschau und Rinderpriimirung ftir die Region Unterkrain mit Antrágen zur Hebung der Rind-viehzucht mit Herdebuchern. Yon Thomas Wirgler, k. k. Be-zirk8thierarzt in Gurkfeld."
vincarskih zavodov v Farkašiu, kamor jih je ogersko kmetijsko ministerstvo odposlalo, da so v tamošnji tr-toušni poskuševalni štaciji pod pređseđstvom vladnega komisarja Julija Mikloša, o trtoušni zadevi konferenco imeli. Dopoludne ogledali so si trtna kulturna posku-ševališča, ter se prepričali, da „kulturelni način" ali pomanjšanje množine trtnih uši, z večkratno uporabo gotove množine žvepljenega ogljenca uže hasne, dobro koristi, toda reklo se jim je, da gospodarsko opravi-čeno se kulturelnega načina posluževati je le tam, kjer je mogoče, še vedno z dobičkom, 20 do 40 forintov na obielovanje orala vinograda vec potrošiti, kakor se je do zdaj potrošilo. Koj po tem, ogledali so si kulturo zasajeno s takimi amerikanskimi trtami, katere bi se imele trtni uši popolnem ustavljati, ter tudi brez vsega precepljenja dobro vino roditi. V tej prepričali so se, kar je večletna skušnja dokazala, da ste amerikanski sorti „Elvira" in pa „Trimph" trtni uši popolnem zo-perstoječi, in da dajete dobro vino. Prepričali so se o istem tuđi gledé amerikanskih sort za crna vina, o sorti, kateri se velí „Herberaont" in „Jacquez". Obe-dve dozorite v prav dobri legi grozdje popolnoma. 0 sponašanji drugih, trtni uši popolnoma ustavljajočih iu brez precepljenja dobro vino đajočih amerikanskih sor-tali trt se niso zamogli prepričati, ker one niso še rodile.
Ogledali so si dalje, kulture zasajene z „Vitis ri-paria", „Vitis Solonis" in „Clinton", katere bi se morale tudi trtni uši popolnem ustavljati se. Vse te trte so prav krepke, in navzoča, od ogerske vlade navlašc zaradi študij o trtni uši na Francosko odposlana gospoda Géza Horváth in Molnár sta izrekla, da ni nikakor dvomiti, da bi tuđi one trtne uši, popolnem ne zoperstajale. Zbrani gospodje protestirali so vsled lastne prepričbe enoglasno zoper vse razširjene izjave nestrokovnjakov, kateri se svojimi oporekajočimi sod-bami o zoperstojnosti gotovih amerikanskih trt, le vino pridelovalno prebivalstvo Ogerski begajo. Povdarjali so pa tuđi, da naj bi se objavilo, da nima nikdo amerikanskih, še tako hvaljenih trt kupiti, ako niso poprej od trtoušne poskuševalne štacije izkušene. Naj-večjo zanimivost izbudila je pa v obiskovalcih štacije kultura, zasajena z domačimi, toda na amerikanske podlage ceplenimi sortami trt. Rezultat te poskušne kulture je kar osupljiv. Amerikanske korenike zoper-stajajo trtni uši popolnem, in na-nje cepljene domače sorte dajejo še trti do štiri funte grozdja, dasiravno so še le dve, k večem triletne požlahnitve.
(Konee prihodnjie.)
Kako nam je sadno drevje na stalnem
mestu pravilno oskrbovati?
Spisal M. Rant.
(Dalje.)	;
Res je, da drevesni vrh kotlove oblike iz začetka v svoje osređje več svitlobe, gorkote in zraka prejema, kar pa ni nič stalnega in se toraj tudi ne more ni-kake prednosti in vpliva na večjo, obilnejšo in goto-vejšo rodovitnost okusnejših sadežev smatrati, kakor bi to nekateri sadjerejci še celó dandanes radi vedeli in trdili.
Vsak domaći sadjerejec uže tako iz lastne skušnje vé in zná, da sadno drevje v osređji svojega vejinega venca, naj bode ta potem uže kakoršne koli oblike biti lioče, le prav malo in redkih sadnih stržev nastavlja in razvija. Tudi sadeži sami na teh mestih nimajo
nikdar posebnega pomena — zakaj ? bilo je uže o svo-
em času v „Novicah" povedano.
Sadno đrevje razvija največjo množino sadnih str-žev na zgomjih in zvunanjih đelili svojih vej, sosebno svojega najzgornejšega vrha zato, ker tem delom naj-več, najboljšega in najkrepkejšega drevesnega živeža iz korenin preko debla prihaja in najbolj naravnost pritaka, ter so ob enem svitlobi, zraku iu toploti najbolj direktno razpostavljeni.
Ako odstranimo sadnemu drevesu ob pričetku iz-goje njegovega vejinega venca glavno osređnjo voditeljico, odvzeli smo mu s tem tudi ob enem poglavitno sredstvo totalno, brez katerega ne more se več v svojem vrhu pravilno v ravno m ér in naravno lepo razvijati se. Stránské vrhove veje po odstranitvi osrednje voditeljice res da nekoliko več živeža dobivajo in se s tem bolj očvrstijo, ali pa pri vsem tem sadnemu drevesu umetno prizadete hibe nikoli in nikdar več popolnem nadomestiti ne morejo. Naravnost rečeno : z glavno vrhovo voditeljico odvzame se sadnemu drevesu ob enem tudi veliko drugih stranskih vej, češulj in sadnih stržev (dosledno i najokusnejših sadežev), katere bi sadno drevo ob pravi naravni vrhovi obliki izdatno, krepko in čvrsto preživljati moglo. Glavni osrednji sadni vrh nam brez posebnih nezgod najokus-nejšega sadja perijodično r Ai in daje ; ako drevesu pri izgoji njegove vejine krone odstranimo glavni vo-diteljni podaljšek njegovega debla na vzgor, pripravimo s tem ob enem tudi sami sebe ob najboljše sa-deže, katere bi nam sadno drevó sicer dosledno rodilo in donašalo — za vselej. Piramidalna in kroglasta oblika drevesnega venca z osrednjo glavno voditeljico je sè svojim zunanjim površjem zraku, svitlobi in potrebni toploti na vse strani enakomerneje v blagođejni upliv bolj prosta razgrnjena, nego je ona kotlasto-ko-ševa, katera je domačemu sadjerejcu preje v škodo nego v korist, kar je tudi popolnem naravno.
Res je, da stranske vrhove veje na sadnem đrevji, ako se je bila izmed njih glavna osrednja voditeljica totalno odstranila, za nekoliko časa rodovitnejše po-stanejo; a taka rodovitnost je pa le začasna in ne stalna. Neovrgljiva resnica je pa tuđi to, da sadno drevó, katero se je bilo iz začetka v svojem vrhu v pravi kotel ali oprtovnik izgojilo, si iz tega prav kmalu po svojih naravnih svojstvih izvod naravnost
11a kviško zagotovi, preskrbi, dožene in nezadrževano v tem tudi doseže.
Prav kmalu prikažejo se na takem sadnem drevesu ob izrastkih in upogibih vej njegovega umetno izgojenega vrha brezštevilni vodeni poganjki; njihova rast umerjena je naravnost pokonci in je navadno jako bujna ; ne dolgo, in ti poganjki bodo ves drevesni živež edino in le za-se — celemu ostalemu drevesu na škodo — zahtevali. Takih poganjkov, ako so se uže precej ukrepili, nam potem brez slabih nasledkov na celo ostalo sadno drevo skoraj več totalno zatreti mogoče ni. Odstranjena osrednja vrhova voditeljica dobila je v njih svojega naravnega namestnika, kateri je na njenem mestu domačemu sadjerejcu hud in neizpros-ljiv osvetitelj.
Kedar se kotlasta oblika drevesnega venca (vrha) v vseh svojih delih na vse kraje dobro razraste, je cjeno razredjevanje za domačega sadjerejca navadno in skoraj vselej prava priglavica; dostikrat sam ne vé, kaj naj bi pustil, kaj naj bi skrajšal in kaj naj bi popolno odstranil, da bi s tem takemu drevesu vsaj kako pošteno „figuro" v njegovem vrhu priredil in za-gotovil. Ako hočemo takemu drevesu v poznejših letih vendar-le nekoliko prvotne oblike v njegovem vrhu ohraniti, nas stane to vsakoletnega in sitnega delà;
slednje leto treba je predolge in povešene veje na gotovih mestih skrajševati, druge take potřeb;: : veje v pravilno rast naravnati in privezovati, a iz vsega tega truda in prizadevanja nam slednjič od takega drevesa gledé oblike đrugega ne ostane, nego prava „drevesna pokveka" ; pokveka pa gotovo nikdar in nikoli zaže-ljenega dobička in prave koristi donašati ne more,
(Dalje pnbodojiě.)
Poziv.
P. n. gospode, koje je pođpisani odbor naprosil z dopisom od dné 30. septembra t. L, da bi mu blago-volili naznaniti, kako se je obnesla letošnja letina v đotičnem okraji, nam pa še odgovorili niso, uljudno prosimo, omenjeno poročilo kmalu blagovoljno poslati.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 18. novembra 1884.
Razpis
službe vrtnarja na poskuševalnem vrtu c. kr.
kranjske kmetijske družbe v Ljubljani.
Prosilci za to službo, v katero je 1. januarija 1. 1885. vstopiti, in s katero je združena plača letnih 400 gold, ter prostim stanovanjem obstoječim iz sobe, kuhinje in drvarnice, naj se izkažejo s spričali o teo-retičnem in praktičnem znanji kmetijstva, posebno sadjarstva. Popolno znanje slovenskega jezika je neob-hodno potrebno.
Prošnje se imajo predložiti podpisanemu odboru ,do 15. decembra t. 1. ter naj se jim priložijo izvirna spričala.
Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 9. novembra 1884.
Karol baron Wurzbach-Tannenberg,
predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
Solske stvari.
Prememba šolske postave za Kranjsko.
(Dalje.)
Mi smo tedaj postavljeni pred to alternativo, ali se enkrat za vselej odreči prikladi južne železnice za nor-malno-šolski zaklad, ali pa odpraviti izjemo Ijubljanskega mesta, in tedaj, gospoda moja, se jaz usojam vprašati, kako bi mogli mi stopiti pred svoje volilce, s kakimi obrazi bi se jim morali pokazati, če bo nam vest očitala, da smo tako gospodarili z deželnimi pri-hodki, z deželnim premoženjem? Sleherni, tudi zadnji volilec bi lahko stopil pred najboljšega izmed nas in mu očitno v obraz rekel: Vi niste vredni našega zau-panja, lahkomiselno ste gospodarili z deželnim imetjem, lahkomiselno zapravili deželne dohodke! (Dobro-klici na levi. — Bravo-Rufe links.) Da je položaj normalno-šol-skega zaklada in vsled tega tudi položaj deželnega šol-stva, skoro bi dejal v obupnem stanji, gospoda moja, zato se sklicujem le na proračun priloge 8., katero Vam je izročil deželni odbor. Te številke imajo neko grozo-vito zgovornost in jaz moram reči, da vse spremembe v našem šolstvu, vse reforme — in reform je precej
potreba — so neizpeljive vsled tega, ker denarnih sred-stev nimarno na razpolaganje.
Da navedem le en slučaj ! Menda vsi v tej zbornici bili smo tega mnenja, cia je prošnja učiteljev na enorazrednicah za opravilne doklade stvarno utemeljena, stvarno opravičena in vendar absolutno nismo mogli uslišati te prošnje zaradi tega, ker potrebščina nor-malno-šolskega zaklada uže presega denarne sile naše domovine.
Gosp. poslanec Grasselli se je potem podal tudi v račune in izračunil , da bi ljubljansko mesto moralo 30.000 gold, več plačevati. Jaz bodem potem dokazal, da je diferenca veliko manjša, da gre tukaj le za svoto
k večjemu 14 do 15.000 gold., in tudi na to se bodemo ozirali, če se v istini ljubljansko mesto čisto nič nima brigati za duševni niveau, na katerem stoji prebivalstvo na deželi. Za sedaj pa moram naglašati le to, da tako razmerje nahajamo nazadnje vendar skoro povsod po deželi.
Gosp. poslanec Grasselli je sam pripoznaval, da imamo aktivne in pasivno šolske okraje. Na primer vsi gorenjski okraji, izvzemši edino Radovljico, so aktivni, vsi dolenjski in notranjski šolski okraji so pasivni, in enako razmerje se prikaže tudi pri posameznih krajih. Tako na primer, gospoda moja, zastopam jaz med drugimi tudi Novomesto. Kar se Novega mesta tiče, njegove šolske přiklade, bi ono jako lahko izhajalo, da bi mu bilo skrbeti le za svoje šolske potrebščine. Sami znate, da očetje frančiškani jako po ceni podučujejo in dvarazredna dekliška šola tudi ne stane tako ogromne svote, tedaj tukaj bi bil presežek pri šolski prikladi.
Gosp. poslanec Grasselli se je danes spominal našega prerano umrlega tovariša gosp. viteza Schneida.
Nikdo nima več povoda obžalovati, da ga je smrt tako zgodaj pobrala iz naše srede, kakor današnji poročevalec finančnega odseka, kajti jaz sem prepričan, če bi bil še med nami, bi sam vstal in odgovoril gosp. poslanců Grasselliju navzlic svojim simpatijam za ljubljansko mesto ter dejal: „Jaz zastopam tukaj v deželnem zboru idrijsko mestno občino; poglejte v proračun normalno-šolskega in Vi bodete našli, da normaino-šolski zaklad niti vinarja ne plačuje za idrijsko šolstvo in vendar mora vsak idrijski davkopla-čevalec nositi breme visoke šolske přiklade, kakor drugi deželani po deželi kranjski.
In nazadnje, gospoda moja, to so vendar občine, katere imajo svoje šole. Kaj pa poreče gosp. poslanec Grasselli o ubogem seljaku, kateri leto za letom odraj-tuje svoje krvavo pridobljene goldinarje za normalno-šolski zaklad, pa niti šolskega poslopja v svoji občini nima in v svojem kraji niti učitelja ne vidi (klici: res je!). Tam se pač godi krivica. Kdor se pa postavlja na tako tesno stališče v Ljubljani, temu moram pač reči, cla razmer kranjskega šolstva sploh ne poznná ali poznati neče.
Gospoda moja, da razmerje v istini sedaj ni pravično, kakor sem trdil tudi v poročiiu finančnega odseka, o tem menda tudi ni treba dosti dokazov. Le en slučaj, da razjasnim to stvar! Vzemimo na primer od-vetnika, kateri plačuje, recimo 100 gld. prihodninskega in dohodninskega davka na leto, in sicer za ordinarij.
Ako biva v Ljubljani, mu je plačevati le 10 gold, šolske přiklade; ako biva na deželi, ako mora svoja deca pošiljati v Ljubljano v šolo, mora plačevati od ordinarija in direktne přiklade 20°/0# tedaj 40 gold., tedaj 4krat toliko, kakor njegov kolega, kateri živi vendar le v ugodnejših razmerah v Ljubljani. (Klici: Čujte!) Tega ne moremo več .z dobro vestjo vzdržavati.
Potem gosp. župan Grasselli pravi, da ljubljansko mesto skoro samo vzdržuje svoje šole.
Gospoda moja, jaz oporekam temu in bodem takoj dokazal istinitost svoje trditve, namreč, da tudi nor-malno-šolski zaklad, da-si le posredno, indirektno konkurira k troškom ljubljanskega šolstva. Znano Vam je, gospoda moja, da vzdržuje tukaj v Ljubljani vlada sama dve ljudski šoli, vadnico namreč za dečke in vadnico za deklice. Da teh vadnic ne bi bilo, gospoda moja, imela bi mestna občina ljubljanska skrbeti vsaj še za eno. skoro gotovo pa za dve ljudski šoli. Ali pa mislite, gospoda, da se to nikjer ne pozná? Jaz Vas prosim, oglejte si v proračunu prilogo 8, str. 3.: Zaklada pod rubriko „Doneski 7. štev/ Tam bote našli svoto 2172
gold, z naslovom: „Državni donesek — Staatszuschuss", in morda se bo enemu ali drugemu izmed Vas čudno dozdevalo, da država tako jnalo doplačuje našemu nor-malno-šolskemu zakladu. Ce hočete znati razloge, poglejte šolski zakon z dné 14. maja 1869. leta. Tam bodete našli §. 66, alinéa 3., katera se glasi (bere): „K šolskemu zalogu tistih dežel, katere so clo zdaj dobivale pomoč ali doplačo od države, dajala se bo taka tudi v prihodnje po srednjem znesku tistih doplačil, katera je dotični zalog normalnih šol v letih 1866.. 1867 in 1888. iz občnih državnih dohodkov prejel.
Pri računu te pripomoči morajo pa najprej odbiti se tišti zneski, ki so se rabili za take namene, za katere bo v prihodnje državna blagajnica neposrednje skrbeti dolžna (§§. 58. in 67.)" Prej je država sama vzdr-žavala normalno šolo, namesto te normalne šole je stopila ljubljanska vadnica in ker se stroški teh ljubljanskih vadnic odbij ej o od tega doneska, zaradi tega tudi nam, gospoda moja, država plačuje íe pičlo svoto 2172 gold, in tedaj trdim jaz po vsej pravici, da nor-malno-šolski zaklad, da-si le indirektno in deloma, vendar tudi konkurira k stroškom ljubljanskega mesta.
(Dalje prihodnjie.)
Slovenska Matica.
Odborová seja „Slovenske Matice"
12. dné novembra.
Seje se je vdeležilo 16 odbornikov, med njimi jeden vnanji : g. Janko Kersnik. Potrjenje zapisnika zadnje (64,) odborové seje po gg. verifikatorjih se vzame na
znanje.
Gospod prvosednik poroča, da se je odbornik gosp. dr. Sterbenc pismeno opravičil zarad nenavzočnosti. — Nadalje naznanja in obžaluje g. prvosednik izstop več-letnega odbornika, podpredsednika in urednika „Letopi-sovega", gosp. prof. Levca, ter se omenjenemu gospodu na njegov predlog soglasno votira pismena zahvala za njegovo marljivo in spretno pospeševanje matičinega
podjetja.
Nasveta o. Hrizogona Majerja, da bi „Matica" izdala popoln zapisnik svoje knjižnice, ali v posebnej knjigi ali kot dodatek v „Letopisu", in da bi Matica poskrbela, da iziđe veliko delo „Die Voker unci Lander Oesterreich - Ungarns" tudi v slovenščini, se izročita
književnemu odseku v pretres in poročilo.
Kamenotiskarju Kôkeju na Dunaji se ponudi nakup kamenitih plošč slovenskega atlanta in se mu nasvetuje, da stopi s kairim kranjskim knjigotržcem gledé
založništva v dogovor.
Gosp. Janu Legu« uradniku českega muzeja in matičinomu poverjeniku za Prago, izrekla se je pismena zahvala zâ v dar poslane publikacije českega muzeja.
Vodstvo jednorazrednice na Dobrovi
S3
zahvaljuje in Vilharjev spomenik, koje Matica hrani jednako v
za tamošnji šolski knjižnici darovane knjige iz matičine letnih računih proglaša, kot se je skleuilo to lani gledé
zaloge.
Poverjeništvo prevzamejo:
dekan Verbanček za
Tomšičevega fonda.
bistriško, dekan Žuža za laško in prof. Poljanec za no-vomeško dekanijo.
Poljski pisatelj in literat Ludomir Prószyňsky po-šilja svoje delo Matici v darilo. v
Odvetnik Carlo Podrecca v Cedadu (Cividale) vabi na naročbo svojega delà „Slavia Italiana".
Društvo čeških Gabelsbergerskik stenografov se je praznovanju 251etnega društvenega obstoja pismeno čestitalo.
Občni zbor se zarad nekaterih nedostatkov prenese na mesec januvarij.
Deželni zbor kranjski.
Iz 13. seje
zbora 17. oktobra.
Sklene se g. dr. Sketu poslati Vrazovo zbirko, katero Matica hrani, v pregled kot pripomoček pri nabi-
ranji tvarine za slovensko berilo
in
gimnazijskega
Današnja 13. seja se je pričela ob pol 10. uri dopoludne. Ko se prebere in potrdi zapisnik zadnje seje odgovori gosp. deželni predsednik na interpelacijo gosp. Obreze in tovarišev gledé slovenskega učnega jezika
5
razreda, ker je Janežičev „Cvetnik" pošel.
Sklene se královsko česki společnosti nauk k praz-
odgovor je
precej ob-
novanju lOOletnice
decembra t.
pismeno čestitati.
Gospodu Antonu Zupauu na Vranskem, ki prosi Matico, naj bi založila njegovo v rokopisu izvršeno „Slovensko stenografijo", se sklene odgovoriti, naj pošlje ro-
u
kopis v pretres in presojo.
Slavnostnega otvorjenja Strossmajerjeve galerije slik v palači „jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu se je Matica vdeležila po svojih ustanovnikih . dr. Moschétu, Petričiču iu dr. Zaruiku.
na mestnih šolah ljubljanskih. Ta širen, in ga objavimo pozneje.
Deželni glavar potem naznani, da je dal poslanců Pfeiferju dopust za dva dni.
Ko se prične posebna obravnava o Svetčevi postavi gledé rezervinega zaklada kraujske hranilnice, manjšina zapusti zbornico, ker se ni hotela vdeležc-
sreči pa je bilo med
vati pretresanja o tej postavi
tem

ko je g
osp. deželni predsednik bral odgavor na
Sklene se
Križnika vprašati, koliko zahteva od
Matice za brezpogojno nadaijno porabo svojega delà; od nameravanega nabiranja narodnih pripovedk se mu odsvetuje, naj jih marveč objavlja od slučaja do slučaja z dné v kakem časopisu.
Obrezovo interpelacijo, prišlo toliko narodnih poslancev, da so bili tudi po odhodu manjšine sklepčni, in postava je bila brez ugovora sprejeta v drugem in tretjem branji, ter se glasi:
»
Zakon
Poročilo tajnikvovo gledé tiskanja letošnjih društve-
veljaven za vojvodino kranjsko
nih knjig se vzame na znanje z dostavkoin, da se delo kolikor mogoče pospešuje. —
zastran so del o va nj a deželnega zastopa pri
Do sedaj je plačalo za
v p o r a b i
rezervnega
zaklada kranjske hra-
letos 942 letnikov svojo udnino.
imeniK se sprejmo
nilnice v Lj ubij ani.
izjemoma tudi oni bivši udje, ki do sedaj še niso pla-čali, od katerih se je pa nadejati, da plačajo, toda s ske ukazujem tako:
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranj
tem pridržkom, da se jim knjige pošljejo še le takrat,	.§. 1. Deželni zbor ima pravico, da rezervni zaklad
ko društvenino poravnajo. Izvzeti so od teh zopet oni,	kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ta ni poťreben
ki so ali sami, ali pa po poverjenikih naznanili svoj	za upravne in pokojninske stroške in hranilničnim vio
■I ■	Hflfl	I I MĚ
gam za varnost, zastran njegove uporabe za dobrodelne, česka akademija znanosti obče koristne krajne iu deželne namene, v hranilničnein sprejela ponudbo „Matice Slovenske" , stopiti ž njo v pravilniku z dné 26. sedtembra 1844. leta (§. 12.), ozi-zameno knjig in da bo poslala tudi nekoliko starejših rorna v hrauiiničnega društva pravilih z dné 17. no-
Naznanja se
da je
publikacij, kolikor jih ima še v več iztisih na razpola- vembra 1866. leta (§. 20. črka
in
. 25.) izrečene, v
ganje
1884.
konečni redakciji se odobri „Letopis" za leto menov sodeluje.
smislu tega zakona nadzira in pri določevanji teh na
»
obsezajoč sedem samostojnih razprav in dru-
Deželni zbor izvršuje to svojo pravico po
štveno poročilo.
deželnem odboru, kateri sme k generalnim skupščinam
Sklene se za leto 1885. izdati tudi troje knjig, hrauiiničnega društva pošiljati posebnega poslanca
>
m sicer
Letopis v jednakem obsegu kot letos;
II.
ka
teri naj pazi na to, da se po sklepib, v njih storjenih
y
povodom tisučnice sv. Metodija, kot nekako spomenico, ne odškoduje namernba hranilničuega prvo polovico večjega zgodovinskega, na to nanašajo- klada.
rezervnega
za
čega se delà g. prof. dr. Kosa, ako je bo gosp. pisatelju
Deželni odbor ima pravico, proti takim sklepom pri
mogoče
j
obsežno kacih 12
15 pol
5
?
vršiti.; III. kako beletristično knjigo bina pozneje določila.
Nemški spis astronomičnega obsega se izroča Vodušeku v pretres in poročilo z dostavkoin, da
o pravem času iz- politični deželni vladi in eventuelno proti njenim o njih kateri se bo vse- storjenim določbam (razsodbam) pri ministerstvu za no-
tranje stvari ugovarjati.
izđatkih iz
rezervnega zaklada,
ki
niso
Pi
■ upravni ali pokojninski, kakor tudi, ko bi hranilnica ne satelj za slučaj, da bi bil spis primeren za natisek, pre- hala, o konečni njegovi porabi, treba je, da se pred za
skrbi na svoje stroške slovensko prestavo.
Odobré se z nekaterimi dostavki ukrepi gospodar-
sliši deželni odbor.
, Nadzorstvo,
ga ima po hranilničnem pra
skega odseka: a) da se naprosijo sosedje matičine hiše vilniiui državna vlada, ostane nespremeujeno.
na Bregu št.
soudeležbi pri pokritji stroškov za po
Mojemu ministru za notrauje stvari naroča
pravo kanala na dvorišči omenjene hiše;
da se po
se iz vršite v tega zakona."
Gosp. Murnik potem v imenu gospodarskoga od-da se seka poroča o samostalnem predlogu viteza Schneida prodá 5 obveznic, in da se s tem denarjem pokrije na gledé tarifov na južni železnici in stavi sledeče pred-
čaka še za sedaj z oddajo izpraznenega stanovanja in prodajalnice v hiši na Kongresnom trgu št.
hiši vpisan dolg
© ?
da se stanje fondov za Vodnikov
loge :
n
Visoka vlada se naprosi, svoj vpliv vporab
ljati v to:
Zabavne stvari.
da bo c. k. priv. južna železnica tarifo za vožnjo ljudi znižala in gledé voznine za blago postajam na Kranjskem ne manj ugodne tarife, kakor postajam druzih dežela odločevala;
priv. južna železnica in druge de-
. glavno ravna-
Nos.
Ruski spisal N. V. Gogolj, preloži! L. Gorenjee, Pod

da bode c.
želne železnice, posebno tudi c. teljstvo avstrijskih državnih železnic sprejelo
glavno deželno mesto Ljubljano v južno-severno
n
Verujte mi
«
ne s tihim
(Dalje.)
rekel je doktor
ne s krepkim
som
, a z nenavadno uljudnim in vplivnim gla „verujte, da jaz nikoli ne lečim zbog dobička
avstrijsko - ogersko železnično zvezo
katera
To je protivno mojim
nazorom m mojemu stanu
Res-
zeló škodované interese kmetijstva, trgovine, in- je, jaz berem plačo za pohode (vizite), pa samo zatega dustrije in obrtnije na Kranjskem zopet zboljšala. del, da svojih bolnikov ne žalim z odboji. Pa jaz bi
. Deželni zbor izreka visokemu c. kr. trgovin-skemu ministerstvu zahvalo za znižano tarifo za vožnjo
priteknil Vam nos; ali prisezam Vam na svojo čast, če
ne
erujete moji besedi, da bode mnogo huj
potlej
ljudi in blaga pri državnih železnicah in za to
?
kar je
doslej o zadevi železničuih tarifov pri c železnici storilo.
priv. južni
. Deželnemu odboru se naroča, da zarad izpeljave teh sklepov potrebno ukrene."
Raji to dejanje prepustite natori sami. Oinijte se več krat z mrzlo vodo, zagotavljam Vas, če prav nimate potrebnoga nosa, da boste ja&o zdravi, kakor da imate
da deuete ga v kako stek
nos.
lenico
nos Vam svetuj v vinski cvét (špirit), ali, kar bi bilo tem
Gosp
D ež m
pri tej priliki omenja, da vsled ne
boljše, vlijte dve namizni žlici hude vodke iu pogretega
jesiha
nj, pa utegnete potegniti zá-nj lepe novce
ugodnih tarifov iz Šlezije pošiljajo premog proti jugu Jaz sam bi ga kupil, da ni predrag
u
ceneje, kakor ga morejo dajati naši ljudje. Vsled tega
Ne
tega ne! nikakor ga ne prodadem
vjv ^ivjtivi ^wui	»	^^ O	;; V 9 ťV^tl JLUJ ; li irLCl r\u i gc
začelo je kopanje premoga v naši in sosedni štajerski kričal je obupno major Kovalev
za
deželi pešati, in silno potrebno je, da se uže skoraj v našo korist spremené železniční tarifi
Gosp. Luckmann povdarja, da je razodel
li
Osvobajajte
u
raji naj odpotuj
opomnil je doktor in prikloni!
vse
se začela
n
jaz sem Vam hotel biti korišten
i
saj ste viděli moj trud
... Kaj naj bl
Po teh besedah
naše bolečine v železniškem svetu in gospode prepričal, je doktor uljudno odšel iz majorjeve sobe. Kovalev ni
da nam je v tej zadevi treba pomagati.
ua jul ci ili j Kj t tvj i/auvTi ti tua ^uuia^au« ? SCJlj »i jv ir ~ o~ ~---* ----- — ? v »	«w^w» vuwui jv tiuwi iv
sklicana za 4. november, bo to reč še enkrat sprožil in njega košuljo, nje rokava, ki sta iz rokavov njegovega
ki je
pogledal ga v obraz , o veliki nečutvenosti je videl le
da bo tudi vlada podpirala naše želje. Sicer pa je črnega fraka gledala bela in čista, kakor sneg.
upa,
neobhodno potrebno do morja.
?
da
dobi vlada posebno železnico
Sklenil je, da bode drugega dné, predno napové
tožbo, pisal štabnega častnika soprozi
mu
brezi
Po konečni besedi gosp. poročevalca Mur nika se zatožbe to, o čemer piše. Pismo je bilo tako-le
gori omenjeni predlogi sprejmó soglasno.
Dr. Poklukar poroča o nasvetu dr. Blehveisa,
da ima uradni jezik deželnih uradov, deželnemu odboru
„Milostiva Gospa
Aleksandra Grigorijevna
!
kranjskemu podredjenih
?
od
januarija 1885. naprej
biti slovenski. To je uže bilo od leta 1869. do 1878.
ter je čisto naravno; vendar pa je treba to reč vnovič
Jaz ne morem umeti tega, kako čudovito se vêdete* Vi. Verujte mi, ker tako vêdete se, da s tem ne pri-igrate ničesar in ne prisilite iz mene ni najslabotnej-šega glasa, da bi se pozakonil z Vašo hčerjo. Verujte
skleniti, da se odpravi sklep deželnega zbora
1878.
Gosp. Dežmanu se predlog Bleiweisov zdi čisto
nepotreben. Ko bi se to o načelu sprejelo, bi bilo treba več izjem , ki bi jih bili deželni odborniki prav labko razložili odseku. Stavbeni urad bi nikakor ne mogel nradovati slovenski, in ko bi se mu to ukazalo, bi bilo to stvari sami na škodo. Enako bi bilo s prisilno de-lavnico, z zemljišno - odveznim zakladom itd. Deželni
, da se vstreza na-
o^/	^vtiivuv/uii Là T UOU U^VIJV/.	T	UjLU,
da je povest o mojem nosi popolnem znana, kakor je znano tudi to, da ste prvi povod temu Vi, a nihče drug. Njega nenadna ločitva od navadnega prostora, ubeg ia ošema, v uradniški obleki zega. mu.
nego nastopek samega čaralstva,
to prav za prav ni nič dru
ki ste
mati
hčere pa tište ženske
katere Vam pomagajo o
odbor je vse storil
kar je
mogel
čelom
i
izrečenih v Bleiweisovein predlogu. Ako se bo
to splošno sprejelo, bo velika zmešnjava nastala v deželnih uradih in knjigah.
Deželni glavar odgovarja Dežmanu, da se je kolikor mogoče držal zborovega sklepa.
Dr. Bleiweis Dežmanu pravi, da iz njegovih
podobnih, Vam koristnih zabavah. Jaz po svoji vesti sodim, da moram opozoriti Vas: če moj nos ne bode še danes na svojem prostoru, da bodem moral rad ali nerad prihiteti v zavetji državnih zakonov.
Poleg tega pa Vas popolnem čestim in imam čast da sem
Vaš pokorni sluga
?
Platon Kovalev.
Milostivi Gospod,
besed še le sprevidi, kako je prav storil, da je stavil svoj predlog. Ravno Dežmanova stranka je napravila zmešnjave, Govornik misli, da stavbeni urad bi lahko slovenski uradoval, kakor se večinoma uže zdaj godi tudi pri mestnem stavbenem uradu. Iz Gorice in Trsta dobivamo italijanske, iz Dalmacije hrvatske, iz Ogerske madjar8ke dopise, samo mi naj vsem odgovarjamo nemški.
(Konee prihodnjie.)
Platon Kuzmić!
NeizreČeno me je iznenadilo Vaše pismo.
Jaz
to
▲ 1 VICJA vvv&iv	IV	IÍÍUWUUU1IU V UOv ^lOUiV/«	U fJkU 9 Ii\J
Vam přiznávám odkritosrčno, nikakor nisem pričakovala
tega
i
a najmanj Vaših krivičnih očitkov. Naj popřeje
Vam moram povedati, da jaz uradnika, o katerem Vi pišete, nikedar nisem pozdravljala v svojem bivališčif ni ošemljenega, niti uradnega v resnici. Bival je v moda si
jem domu, res je to, Lipe Ivanovič Potančikov. bi bil neizrečeno rad pozakonil se z mojo hčerjo, dasi pošteno, trezvo živi in tudi jako učen je, vendar-le jaz nisem dělala mu nikoli nikake nade. Vi pišete o nosi. Će Vi to umejete tako, da jaz Vas z nosom vred hočem
ostaviti
?
to je
5
da Vam hočem dati formalno odpoved
r

zdi se meni to čudno, ker sami pišete o tem, ker sem, homa delujejo. Vsaka sušilnica je druge sestave in sicer kar Vam je znano, jaz imela popolnem napsrotne misli, v ta namen, da bode
mogoce
po nataučnih skušnjah
in če Vam je uže sedaj na skrbi zafcon z mojo hčerjo, sadjerejcem eno priporočevati, koja se izkaže za najboljo. rada Vam ustrežem precej zdaj, ker to je zmirom moje Sadje v teh sušilnicah posušeno ima skuhano ravno goreče želje predmet, in v tej nadi ostajem zmirom isti okus s svežim, posebno pa to tudi veljá od zele
Vam na postrežbo pripravljena
Aleksandra Podtočina.
njade
?
ki delorna vsled kemičue pretvorbe v sušiluici
77
Ne
še bolja postane. Tudi za lupljenje sadja, rezanje ze
u
dejal je Kovalev, ko je bil prečital pismo, lenjade iti. imajo posebne stroje , ki delo hitro in
Í5
ne

res ni kriva ona. Ne more biti kriva! Pismo je čedno izvršujejo. Vse delovanje v tem zavodu je iz
tako
kriv
, kakoršnega ne more spisati noben člověk, kake hibe." Kolegijski prisednik je imel to preverjenost, ier so bili nekolikokrat poslali ga na preiskavo in oglede
gleduo
urejeno in grof Attems ima gotovo velike za-
sluge, da na svoj račun tako drage poskuse izvaja
i
ki
imajo biti na korist celi Avstriji. Tudi za naše kranj-V Kavkazijsko pokrajino. »Kako, po kaki nesreči se je sko sađjarstvo bode ta zavod temelj za umnejše delo-
pripetilo to?
Vrag
naj razsodi to !"
naposled in roci spustil ob sebi.
opomnil je vanje s sadjem. Posebne koristi pa zna postati za
Kranjsko konserviranje zelenjade, katero je možno lahko
tem je vést o tem nenavaduem dogodku razširila
in dobro prodati.
O tem drugič več.
Danes in jutri je
se po vsej prestolnici, kar je podooa kazala, ne brezi posvetovanje o spečevanji sadja s posebnim ozirom na posebnih pristavkov. Tačas so možgani pečali se z ne- gori imenovani zavod, o sadni kupčiji in o organizaciji
navadnostimi: malo poprej je občinstvo zanimalo se s delovanja na prospeh sadjarstva.
poskušnjami, kakor vpliv ima „magnetizem." Povest o
Krškem 16. nov. (Književno naznanilo.) Knjiga
plešočih stoléh v Konjski ulici je bila še nova, a ni „Politična in kulturna zgodo vina štajerskih bilo treba čuditi se, ker so skoro jeli govoriti, da kole- Slovencev" je ravnokar dotiskana in zdaj se veže gijskega prisednika Kovaleva nos prav ob treh vsaki v prav elegantne plat ni ce. Radi tega moral sem ceno
dan popoludué sprehaja se po Nevskern prospektu. Ra- za 20 kr. zvišati. P. n. naročniki mi najbolje vstrežejo,
dovednežev je vsak dan stekla se cela množina tam. če je kdo povedal, da je nos v Junkerovi zalogi stepla se je pred Junkerom tolika tolpa in vstala je
„Špekulator"
čestit vnanje, sè salopami, prodaja! je
ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 30 kr.) po nakaznici pošljejo.
gld.
gnječa, da so redarji morali poseči vines, sam, moški
. Lapajne,
pisatelj in založnik.
Postojina 16. nov. (Izv. dop.) Te dni vrše se pri
pri vhodu v gledališče razne suhe slaščičarske piroge {paštete), ta špekulator je nalašč priredil mnogo lesenih.
nas volitve v občinski zastop.
gospodarski odsek vo-
lili smo uže v soboto in sicer narodnjake
gg
• ft
Miroslava
močnih stoličic, kamor je radovedneže vabil, naj sedejo, Vičičaz 131 glasovi; Josipa Deklevoz 112; Alojzija
Kraigher ja z 109. Nasprotni nam kandidatje ostali
Burger
in vsakemu prišlecu je iz žepa vzel osemdeset kopejk. Nekov zaslužen polkovnik je nalašč za to ranejše ho- so v izdatni manjšini, in sicer vjel je gosp. M.
deval z doma in z veliko silo prodiral tolpo
uc»ai * UUU1C XXX ^	uuv pvuurn	UH SVOJO	O—X"------------- - - 7 -- 0--1-- -
veliko mrzkost pa je založišču v oknu videl, ne nosa, glasov. Tudi namestnika odbornikom
79, gosp. Janez Krainer 70, in gosp. France Burger 58
or
O*
Josip Lav-
pač pa navaden volnat zabuuec iu kameneno natisnjen renčič in Peter Kraigher predrla sta z ogromno
X^	i	. .	A	J	V »	fT^	1	1 • i t	i	! •	TI	• i	i	•
obraz,
clevo
ki je popravljala nogovico, izza nekega
vecmo.
a
UUl a&9	u^/ T Uj XVX J V ^U^/IW T XJ Cw X LV UUqUIIW, lílílO, HOJCVC^O»	-----.	--------_
drevesa pa je vá-njo zijal nekov gizdalin, imel je ma- voljen je gosp. M. Vičič.
lovreden telovnik na sebi in malo brado, obraz, ki je gotovo uže deset let visel
dan volili smo tudi odbornika za trg; iz
četrtek, netek in soboto
videl je zmérom na
izbrali si bodo posamni trije razredi svoje odbornike, in smelo trdimo, da le Bog pomore, Postojini v ponos.
tistem prostoru. Odšel je in razhudil se: „Kako je mo- Iz Ljubljane. (Shod c. k. avstrijskega sadjarskega dru-
goče, s takimi glupimi iu neresničnimi vestmi dražiti	štva v Gradci) pričel se je, kakor je čast. našim bralcem
národ?-/' — Kesnejše je vstala vest, da majórja Ko-	uže znano, minulo soboto v Libenau-u tik Gradca,
valeva nos ne sprehaja se le po Nevskem prospektu,	Shod zbral se je v tovarni, katero je osnoval Henrik
temuč po Tavričeskem vrtu; da je uže dolgo časa to	grof Attems prav v ta namen, da se tudi pri nas
njega torišče; ko je tam bival še Kozrev-Mirza

da je
vpelje oni način ravnanja in spečavanja sadnih in zelje
v Severno-Nemškem
kakoršnega so
jako čudil se tej redki natorni prikazni. Odpravili so	nadnih pridelkov
se nekateri pripravniki zdravniške akademije pred Jun-	najprej začeli poskušati po izgledu Amerikancev.
kerov dom. Neka znamenita, čestita gospa je v poseb-	Evropi je temu ravnanju pot pokazala sloveča knjiga nem pismu prosila gorenjemu vrtu nadzornika, da bi
v Sanfranciscu živečega Nemca z imenom Henrik
smela svojim otrokom pokazati redko prikazen, in če je Semler, katera je začela izhajati v jeseni leta 1882. mogoče, o pojasnilu — poučném in odgojilnem mladezni.
z naslovom ;;Die Hebung der Obstverwaitung und des
(Dalje prihodnjie.)
Obstbaues" handlung.
Wismar 1882. Hinstorff'sche Hofbuch-
Le memogredé omeojamo, da se je Semler tudi sicer zanimal za gospodarska vprašanja v Amenai in opominjamo na njegova delà: ;íDie nordamerikanische
Naši dopisi.
Gradca 16. novembra.
poludne otvorilo se je zborovanje c. k. avstrijskega dru- amerikanischen Concurrenz".
Rindviehzucht und Milchwirthschaft"
xixxxvx*ív,xx^v,xxu uxxvx .unuuniLtuo^uu.u — IU pa: ;,x^x Včeraj ob 9. uri do wahren Ursachen und die wirkliche Bedeutung der nord
Die
štva pomologov. Natančneje poročilo o tem zborovanji kolikor zamore zanimati slovenske naše sadjerejce, ho-
Semler tedaj nam je kažipot, kako tudi pri nas boljše spečavati sadjerejske in zelenjadinske pridelke
xtuxxiwx tjwiuviw uwuimuui	, vuoivv xxifcov o M. vxj \J i Vv ^, UU'	U U1J O O OjJOUli V Ol lil aaujoi CJOIVO JLLl Zj^l^liJClUlIX^XV^	iUviiX v,
čem v kratkem v daljšem članku čast. bralcem podati, in bližje nas bil je H. grof Attems, ki je dejansko
Danes naj omenim
v naglici najvažnejše, to je
o
vpeljal ono, kar priporoča Semler.
Posebno za to
zavodu grofa Attemsa v Libenau-u pri Gradcu za su-	ker je grof Attems pri tem shodu sadjerejcev pri delu-
šenje sadja in zelenjade. Ta zavod, s kojim ogledo-	jočih sušilnicah in druzih pripravah kazal in razlagal
vanjem se je pričelo zborovanje sadjarskega društva, je	svoje dosedanje skušnje bil je ta shod jako zanimiv, pa
cela fabrika, v kateri se na^dan na tisuče kilogramov	tudi pomenljiv za našo sadjerejo. — Danes in na tem
sadja in zelenjade posuši. Stiri velikanske sadne su-	mestu nam ni mogoče na drobno popisati vseh razkaza-
šilnice, napravljene po amerikanskem načinu, neprene-	vanj v imenovani tovarni, omenjamo tedaj samo, da se
je shoda vdeležilo prav pomenljivo število sadjerejcev. o yzrokih našega „domačega prepira". končala se je
7
imenu kmetijske družbe kranjske bila sta navzoča s tem, da je bil prof. Šnklj dr. Poklukar in tajnik G. Pire, dalje viděli smo dr. Tavčar na ohsoimi. r>l
u	/	ti -------------»	»	X	J ^JLJL y j'itivti i/i ovuiii i)ji\.\j o ti uoavj. -
gosp. Len čeka iz Boljance, oskrbnika našega graj- Naša sodba o takih pravdah je ta, da se ž njimi delà
spoznan nekriveg
Tavčar pa obsojen, plačati sođnijske stroške
ščaka g. Ervina Auersperga, popotnega učitelja za stvai
cesta neopravičenemu
P
v našem na
Primorsko g. E. Kramer ja, vrednika časnika „Obst- rodu, in da se ž njimi služi našim narodnim nasprot
Blažena příhodnost bode morebiti žalibog-
sicer pa še mnogo grajščakov, duhovnikov, nikom
to-
garten
kmetov in tudi dve gospé bile ste navzoči. varni sušile so tri sušilnice. nad 40 žensk je s prav
veliki
uže sad rodila takega pogubnega početja
priličnimi stroji lupilo in krhljalo jabelka. dvorani poleg sušilnic razstavljenega je bilo nekoliko vrst različnega sadja in veliko vrst sodov z različnim lepo sušenim sadjem, in pa, kar je bilo še bolj zani-
Novicar iz domačih
m
tujih
dežel.
mivo, z lepo posušeno zelenjadjo. Videli smo lepo posušen ostročji fižol, skrhljane kolarabe, ravno tako posušeno repo, zelje, hren, čebulo itd.
Gosp. grof Attems razkazaval in popisaval je vse priprave, je strokovnjaško opisaval prednosti in na-pake sušilnic te in une vrste, navzoči sadjerejci po-prašavali so ga po tem in onem in omenjati nam je, da je na pr. gospod grof prav odkritosrčno omenjal prvič, da se ima za sušenje rabiti najlepše sadje, da 100 kil sadja pri sedanjih cenah ne suae veljati nad
Z Dunaja poroča se, da se zborovanje državnega zbora zanesljivo prične dne 4. decembra in da baje državni zbor zboruje samo do vélike noči, potem pa se razpusti in se razpišejo nove volitve. Obravnaval bode
razun proračuna za 1. 1885. važnejih predmetov samo pristojbinsko novelo, ne pa one pogodbe zarad gali-
Končala se je ravno za
gold.
?
ako se hoče delati brez zgube ; konečno pa da
imajo posušene zeljenadi za trgovino, posebno za pomorsko in vojaško hrano največjo in najboljšo prihod-nost. — V nedeljo poskušali so se posušeni izdelki
kuhani pri skupnem obedu — in vsaj strokovnjaki tr-dijo, da je sadje in zelenjad tako sušena še bolj okusna, kakor pa zelena pripravljena; ima pa na vsak način
, in
Prav za-
škega zeniljiškega zaklada, nimiva pravda poslanca Schonererja zoper dunajskega „Tagblatta" vrednika. Porotniki spoznali so oba kriva zarad razžaljenja časti in obsojen je bil vsak na zapor tednov in 60 gold, globe od kavcije.
Iz Linča. — Znaoi tukajšnji škof Rudigier je
nevarno zbolel, prevideli so ga s sv. zakramenti, ker se je bolezen ponoči na torek shujšala , včeraj mu je baje odleglo. — Upamo, da Bog še dolgo življenje ohrani odločnemu in občespoštovanemu škofu.
Iz Budapešta.
prednost, da se vec let lahko spravi brez škode
Avstrijska delegacija sklenila
■ svoje zborovanje, resnega
potem proda, kedar je cena najugodnejša. — dovoljni smo bili tega zanimivega shoda in upamo, da
nam obrodi mnogo
dobrega sadu!
je včeraj, ogerska pa danes nasprotovanja se ni pokazalo pri nobenem predmetu in mala razlika med sklepi delegacij poravnala se je brez skupnega zborovanja. Bilo je tedaj po vsetn mirno zborovanje.
(Skof ljubljanski dr. Jakob Misija) bode umeščen
na ljubljansko škofijo dne
cerkvi ljubljanski.
decembra
v stolni
Francoska
Kolera v Parizu vsled ugodnejega
^^IHHHHHi število obolelih in umrlih znižalo se je uže na polovico in zdravniški krogi se nadjajo, da
vremena uže
(
jema
(Ošpetni somenj ljubljanski), ki je bil minuli po- z nastopom zime povsod in popolnem zgine
Razp
nedeljek, obnesel se je primeroma dobro. Ljudstva je Francoske s Kitajci še niso končane, pa tudi vojsko
v Ljubljano obilo, goveje živine prignalo se je vanje ni prenehalo, toliko pa se zagotovlja, da se fran
na somenj več, kakor zadnjega živinskega somnja dan, coski vladni krogi nadjajo, da se sklene stanovima mi
akoravno se z vsega vidi, da so gospodarji naši ple- rovna pogodba
meno živino uže poprodali, v kolikor so bili namenjeni.
Esipt
Gord
je
ž
to potrjuje nje
' -X AX V Vf	V j./ X V VA	J " ^^ VÀX1WJL »J V M 2JLX X JL LV 111 Vlij V/ XX X *	p 'J ^ I » If |j|	V^ V 1 Vt V/ H f ^ ^ V " ^ » ^	Jj	J J	^
vrti se zato bolj krog pitane živine, deloma govo lastno ročno pismo z dne 4. t. m., v katerem na
molznih krav s teleti , za katere se nepre- znanja vodju vojske, ki mu gre po reki Nilu na pomoč, nehoma plačujejo vsaj primeroma visoke cene, vendar da ima še dosti sredstev, braniti Hartum še nekaj časa
visoke, da
bi kupovaicem s tako živino zoper Mahdi
pa še ne tako
ne ostajal velik dobiček. Konjska kupčya v Ljubljani umorjen.
dalj
pa

da je bil konzul francoski
naravno ni nikdar posebno pomenljiva. Kolikor se priredi lepše konjske živine, poiščejo kupci večidel na Gordonu častijo svojega najspretnejšega in najduhovi
S to novico odvalil se je težek kamen an-gleški vladi, pa tudi Angležem sploh, kateri v generalu
-------
domih, ker vedó, da se tako ceneje kupuje.
druga
bila je
precej
Tudi
živahna, ker so kmeto-
tejšega vojskovodjo
Nemška
Pričela se je konferenca zarad afr
valci uže marsikaj poprodali in se preskrbujejo za kanskega zapadnega bregovja. Rešiti se imajo vpra
zimo.
(Imenovovanje sodnijskih uradnikov.) Gospod L.
sanja
ad prostega brodarstva na tamošnjih rekali
I I ^HHjHQH-H PHI lad ustanovljenja nove proste države in pa načela Zužek, okrajni sodnik metliški, premeščen je v Po- zarad zasedanja tamošnjih dežel, katere še nimajo svo-
stojmo; — sodnijski pristav Fr. Trenc imenovan je jega gospodar] za okr. sodnika v Metliki; — g. dr. Nemanič ime-
. St.
novan je za pristava okraj ne sodnije celjske; Gostič pa za pristava v Mariboru.
v
Žitna cena
(Zan
sodnijska obravnava) vršila se je pre
tekle dni pri deželni sodniji ljubljanski. Tožnik bil je odvetnik dr. Tavčar, zatoženec prof. Šuklje, katerega je bila okrajna sodnija ljubljanska obsodila na 10 gld. globe zarad razžaljenja časti. Vsled pritožeb obeh strank prišla je pravda pred deželno sodnijo. Zani-miva obravnava, katera je marsikaj spravila na dan,
v Ljubljani 15. novembra 1884.
Hektoliter : pšenice domače 6 gold
50 kr
banaske
7 gold. 40 kr
30 kr. — rži
prosa 9 kr.
turšice 5 gold. 40 kr
soršice 6 gold.
5 gold 4 kr
ječmena 4 gold
71
kr.
5 gold. 36 kr
ajde 4 gold. 71 kr
ovsa 3 gold.
Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Gustav Pire.
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.