poštnina plačana v gotovini
NAS LIST
M	A J	19 3 3
5.	ŠTEVILKA	
ČETRTO		LETO
glasilo KATOLIŠKE akcije za kamniško in moravsko dekanijo
Naš LIST IZDAJA MISIJONIŠČE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE-GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 OIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO.
Cerkev, družina in država
Iz okrožnice sv. očeta Pija XI. o krščanski vzgoji mladine.
Čisto trdno dokazana resnica je, da Pripada vzgojno poslanstvo pravno in dejansko v posebno odlični meri Cer-kvi in da noben razum, ki je brez predsodkov, ne more najti razloga, 2akaj naj bi se Cerkvi delale ovire in zapreke pri tistem njenem delu, katerega dobrotne sadove uživa današnji
svet.
Soglasje med vzgojnimi pravicami Cerkve, družine in države. Ne samo da ta nadodličnost Cerkve nikakor ne Nasprotuje pravicam družine, države ri poedinih oseb, kar se tiče upraviče-Ne svobode znanosti, znanstvenih metod in katerekoli svetne izobrazbe 8ploh, ampak je z njimi naravnost v Najlepšem soglasju. Zakaj, če naj takoj navedemo najgloblji razlog za to Soglasje, moramo reči, da nadnaravni red, v katerega spadajo pravice Cerkve, ne ruši in ne prikrajšuje narav-Nega reda, v katerega spadajo vse druge naštete pravice, marveč ga celo dviga in spopolnjuje; oba reda se Niedsebojno podpirata in v gotovem °ziru takorekoč medsebojno dopolnjujta, sorazmerno z njuno naravo in Njunim dostojanstvom; kajti oba izvirata od Boga, ki sam sebi ne more Nasprotovati: »Božja dela so popolna N vsa njegova pota so pravična.«
Še vse bolj jasno bomo to spoznali, Ce posebej in natančno premotrimo vzgojno nalogo družine in države.
Družina. Predvsem soglaša z vzgoj-jdNi poslanstvom Cerkve na čudovito ‘eP način vzgojno poslanstvo družine; kajti obe izhajata iz Boga na zelo podoben način. Saj Bog v naravnem re-dh podeljuje rodovitnost, počelo živ-Venja in zato počelo življenjske vzgoji obenem z oblastjo, ki je počelo re-dN, neposredno družini.
Kakor se zna tako jasno in tako K>čno izraziti sv. Tomaž Akvinski: »je plesni oče na poseben način deležen dritva počela, katero se nahaja v Bo-na splošni način. Oče je počelo rod-/j- vzgoje, reda in vsega tega, kar ^Nanaša na spopolnitev človeškega
Zato ima družina neposredno od parnika nalogo in z njo pravico, vzgajati, pravico, ki je neod-ker je neločljivo združena z
'••uKe
et°pna,
njeno strogo dolžnostjo, pravico, ki ima prednost pred vsako pravico človeške družbe in države in ki je zaradi tega ne sme kršiti nobena svetna oblast.
.O neprekršljivosti te pravice navaja sv. Tomaž Akvinski tale razlog: »Otrok je po naravi nekaj očetovega. Zato zahteva naravno pravo, da ostane otrok v očetovski oskrbi toliko časa, dokler se mu ne razvijejo umske zmožnosti. Bilo bi torej proti naravni pravičnosti, če bi otroka odvzeli očetovski oskrbi pred razvitjem njegovih umskih zmožnosti in bi na kakršenkoli način razpolagali z njim proti volji roditeljev.« Ker pa traja dolžnost roditeljske oskrbe dotlej, dokler ne postanejo otroci zmožni skrbeti sami zase, traja prav toliko časa tudi tista neprekršljiva vzgojna pravica staršev. »Kajti narava ne stremi samo po rodnji otrok, ampak tudi po njihovem razvoju in napredku do one stopnje popolnosti, ki se zahteva za človeka kot takega, torej do stopnje kreposti«, pravi isti sv. Tomaž.
Sicer se pravna modrost Cerkve o tem predmetu izraža na istotako določen in vsestransko jasen način v kan. 1113. svojega zakonika: »Stroga dolžnost roditeljev je, na vso moč skrbeti za versko in moralno, fizično in državljansko vzgojo svojih otrok in skrbeti tudi za njih časno srečo.«
O tej točki je splošni čut človeškega rodu tako zelo soglasen, da se morajo postaviti v očitno nasprotje do njega vsi, kateri se drznejo zatrjevati, da pripada otrok državi prej kakor pa družini in da ima država glede vzgoje neomejeno pravico. Prazen je nadalje razlog, ki ga taki ljudje navajajo, češ da se človek rodi kot državljan in da zato pripada v prvi vrsti državi, pri tem pa ne pomislijo, da mora človek, preden postane državljan, najprej priti na svet in da ne pride na svet po državi, ampak po starših, kakor tako modro uči Leon XIII.: »Otroci so nekaj očetovega in nekak prirastek očetove osebe in, če hočemo govoriti popolnoma točno, postanejo člani državnega edinstva ne sami po sebi, ampak po družini, v kateri so se rodili.« Zato »je očetna oblast po svo-
ji naravi taka, da je država ne more niti odpraviti niti prenesti nase, ker izvira iz istega skupnega počela kakor življenje človeške družbe«, pravi v isti okrožnici Leon XIII. Iz tega pa seveda nikakor ne sledi, da je vzgojna pravica staršev neomejena in podvržena njihovi samovoljnosti; kajti ona je nespremenljivo podrejena zadnjemu namenu ter naravnemu in božjemu zakonu, kakor pojasnjuje isti Leon XIII. v drugi svoji slavni okrožnici »o glavnih dolžnostih krščanskih državljanov«, v kateri na kratko razloži bistvo roditeljskih pravic in dolžnosti z besedami: »Od narave imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok in obenem dolžnost skrbeti za to, da vzgoja in pouk otroka soglašata z namenom, zaradi katerega so po božji dobroti otroke dobili. Zato se morajo roditelji truditi in si krepko prizadevati, da v tem oziru zavro vsak nasproten poskus in da si popolnoma zajamčijo pravico do obvezne krščanske vzgoje otrok in da jih ne izroče takim šolam, v katerih jim preti nevarnost, da se naužijejo obžalovanja vrednega strupa brezbožnosti.«
Nadalje je treba imeti pred očmi, da obsega družinska vzgojna dolžnost ne samo versko in moralno vzgojo,
Letošnje
velike prireditve
Katoliške akcije
v našem okraju
V kamniški dekaniji se bodo vršile letos tri velike evharistične prireditve in sicer
V	KAMNIKU
(dan še nedoločen) za kamniške in okoliške župnije,
V	DOMŽALAH
dne 2. julija
za Domžale in okoliške župnije.
V ŠMARTNEM V TUHINJU
(dan še nedoločen) za Tuhinjsko dolino.
Pripravljavni odbori izdelujejo to-točen program, ki bo pravočasno objavljen.
ampak prav tako tudi fizično in državljansko, zlasti, kolikor je v zvezi z vero in nravnostjo.
To nepobitno družinsko pravo so ponovno zakonito priznali narodi, ki v svojih zakonskih odredbah skrbno čuvajo naravno pravo. Tako je, da navedemo izmed najnovejših primerov samo en zgled, najvišji sodni dvor zvezne republike Združenih držav Severne Amerike pri razsodbi v neki silno važni razpravi odločno izjavil: »da nima država nikake splošne pravice, določati tak edinstveni tip mladinske vzgoje, po katerem bi se mogla mladina poučevati samo v javnih šolah«, in je dodal naravnopravni razlog rekoč: »Otrok nikakor ni zgolj stvar države; oni, ki ga hranijo in zanj skrbe, imajo pravico in obenem vzvišeno dolžnost, da ga vzgajajo in pripravljajo na spolnjevanje njegovih življenskih dolžnosti.«
Cerkvena zaščita družinskih pravic. Zgodovina priča, kako 30 se zlasti v novejšem času kršile in se še kršijo od strani države pravice, ki jih je Stvarnik podelil družini; zato pa ona tudi sijajno dokazuje, kako je Cerkev te pravice vedno ščitila in branila; najboljši dokaz za to je veliko zaupanje, ki ga imajo družine do cerkvenih šol, kakor smo nedavno zapisah v svojem pismu kardinalu državnemu tajniku: »Družine so takoj spoznale to resnico — in izza prvih dni krščanstva pa skoz do današnjih dni pošiljajo očetje in matere, tudi če sami malo ali pa nič ne verujejo, v milijonskem številu svoje otroke v vzgojne zavode, ki jih je ustanovila in jih vodi Cerkev.«
Zato se že naravni očetovski čut, ki je dan od Boga, kar sam po sebi z zaupanjem obrača do Cerkve v izvest-nem prepričanju, da bo pri njej gotovo našel obrambo družinskih pravic, skratka tisto soglasje, ki ga je v stvarni red položil Bog. Saj Cerkev, ki se dobro zaveda svojega splošnega božjega poslanstva in dolžnosti, da se morajo okleniti njene edino resnične vere ysi ljudje, ne neha na eni strani sebi prisvajati pravice, katoliške starše opominjati na dolžnost, da morajo dati svoje otroke krstiti in jih vzgojiti krščansko; na drugi strani pa je na neprekršljivo naravno pravico staršev do vzgoje njihovih otrok tako zelo ljubosumna, da ne dovoli drugače kakor le pod gotovimi pogoji in proti izvestnemu poroštvu, da bi se smeh krstiti otroci nevernikov ah da bi se smelo razpolagati z njihovo vzgojo na kakršenkoli način proti volji roditeljev, dokler se ne morejo sami od sebe po svobodni odločitvi okleniti prave vere.
Nepobitno je torej, kakor smo naglasih v imenovanem svojem nagovoru, tole dvojno dejstvo najdalekosež-nejšega pomena: prvič, da stavi Cer-
kev svojo učiteljsko in vzgojno službo na razpolago družinam, in drugič, da se je družine prav rade poslužujejo, ker izročajo Cerkvi v vzgojo na stotine in na tisoče svojih otrok. To dvojno dejstvo glasno kliče in oznanja veliko resnico, ki ima za nravno in družabno življenje kar največji pomen, resnico, da pripada vzgojno poslanstvo predvsem, nadvsem in v prvi vrsti Cerkvi in družini, in sicer po naravnem in božjem pravu, zato na neodpravljiv, neugrabljiv in nenadomestljiv način.
Država. Kakor izvirajo iz tega prvenstva cerkvene in družinske vzgoje za človeško družbo, kot smo videh, največje koristi, tako ne more v redu, ki ga je določil Bog, izvirati iz njega prav nikakšno zlo za resnične in svojske pravice države do vzgoje njenih državljanov.
Te pravice je podelil državi sam Stvarnik narave, toda ne na podlagi
očetovstva proti Cerkvi in družini) ampak le na podlagi oblasti, ki ji pripada za pospeševanje skupne časne blaginje, ki je njen pravi svojski namen. Dosledno s tem ne pripada vzgoja državi na isti način kakor Cerkvi in družini, temveč na drugačen način, ki se ujema z njenim svojskim namenom.
Ta njen namen, skupna časna blaginja državljanov, je mir in varnost, ki sta potrebni družinam in posameznim državljanom za nemoteno izvrševanje lastnih pravic, in obenem čim večje duševno in tvarno blagostanje, ki ga je mogoče doseči po skupnem smotrnem prizadevanju vseh. Dvojna je torej naloga svetne oblasti, ki je lastna državi: zaščita pravic in pro-speh blaginje; nikakor pa nima pravice, družino in poedinca popiti vase ah pa izpodriniti.
Glede na vzgojo je torej pravica ah, bolje rečeno, dolžnost države, da
£
(
£
i
1
1
]
1
(
Zamudniki
Spoštovani!
Pišete mi, naj bi Naš list spregovoril kakšno besedo tudi o zamujanju pri nedeljski službi božji. Pravite, da ste nekje v našem okraju (ali je bilo v kamniški ali moravški dekaniji, tega ne poveste) doživeli sledeče: Domači župnik je bil neko nedeljo odsoten in torej ni mogel sam opraviti službe božje. Prosil je iz Grobelj za pomoč in je prišel eden gospodov misijonarjev. Služba božja se je začela ob 10. Misijonar gre na prižnico, ker je navadno pridiga pred sv. mašo. Opazil sem, da je malo začudeno pogledal po skoraj prazni cerkvi. Vendar je začel pridigati. Sedaj so šele začeli prihajati ljudje, loputali z vrati in glasno štorkljah s čevlji po kame-nitem tlaku. Pridiga je minila in pričela se je sv. maša. Ljudje so še vedno prihajali — nekateri od doma, drugi pa so se odtrgavali od gruč, ki so ves čas stale pred cerkvijo in se razgovarjale. Zadnji so prišli nekako pri povzdigovanju. Nekaj gruč je sploh ostalo med celo mašo zunaj cerkve ter so se razgovarjali o živini in letini, znani ničvredneži so se pa od časa do časa še glasno zakrohotali. Tisti, ki so zadnji prišli in ki so stali zunaj, so deloma začeli odhajali, kakor hitro je odpel zvonček za sv. obhajilo med sv. mašo, drugi spet takoj pri zadnjem evangeliju, tako da niso mogli biti deležni blagoslova z Najsvetejšim na koncu sv. maše. Pišete mi, da naj o tem v Našem listu kaj napišem. Dostavljale samo še, da Vas je bilo sram in sicer toliko bolj, ker so se tudi pri tujem gospodu ljudje prav tako obnašali kakor sicer.
Kaj pa naj o tem še pišem? Namenoma sem skoraj celo Vaše pismo ponovil, da se bodo mnogi gledali v njem kakor v ogledalu. Morda bo pa tudi nje sram in ne samo Vas (namesto njih). Prvo, kar se k
vsemu temu da reči, je — sramota! Saj je še mene sram, da imamo Slovenci še toliko neolikanih ljudi. To zamujanje božje službe je namreč predvsem zname' nje pomanjkanja neke osnovne o ginjenosti. Izobražen (in ni treba, da je učen. kajti tudi učen je lahko neolikan) človek ne bo nikoli zamujal ne sestankov, ne zborovanj, najmanj pa ne službe božje. & boste točno pogledali take zamudnike, boste lahko opazili, da so to vedno manj izobraženi oziroma manj olikani.
Drugo, kar bi se o tem še dalo reči, je: pa zadeva odgovornosti pred vestjo. ljudje velikokrat zamudijo znaten del sV-^ maše in nimajo priložnosti, da bi bili prl kaki drugi sv. maši. In tako bi lahko 0 teh govorili kakor o tistih, ki opuščajo nedeljsko službo božjo, le da se še pridru# obremenjevalna okolnost, da dajejo drugim slab zgled, da so drugim u pohujšanje. — Značilno je, da so ti zamudnik1 navadno vedno eni in isti. Torej niso nikdar pri celi službi božji, nikdar ne sliši]0 božje besede s prižnice. Kako morejo s Cerkvijo živeti, če nikoli ne slišijo ne kt' ščanskega nauka in ne drugih cerkvenih oznanil?!
Znatno se bo dalo odpomoči, če boo0 starši poskrbeli, da njihovi doraščajoči odrasli otroci ne bodo delali njim in sev1 sramote in da jih spravijo pravočasno * cerkev (ne samo do cerkve). Prav bo tudu če duhovnik od časa do časa opozori na W s prižnice. Zelo učinkovito bi bilo, ko se ljudje tudi med seboj na to opozarja"', Katoliška akcija, Apostolstvo mož! se mi tudi, da bi prav krepko zaleglo, bi se mogla ta grda razvada z ironijo o* gosati na odru pri kaki igri. (Režiserji-1
Morda bo kdo še kaj želel k tej ne nia.. važni stvari še spregovoriti? Radevo ] otvorimo debato.	/•
s svojimi zakoni ščiti v smislu naših izvajanj predhodno pravico družine do krščanske vzgoje otrok in da dosledno s tem glede iste krščanske Vzgoje spoštuje tudi nadnaravne pravice Cerkve.
Na podoben način mora država Ščititi pravice otrok, kadar njihovi Voditelji v fizičnem ali moralnem ozi-vu, bodisi zaradi lastnih nedostatkov, bodisi zaradi nesposobnosti in nevred-nosti, ne izvršujejo pravilno svojih dolžnosti. Kajti vzgojna pravica starcev, kakor smo že rekli, ni neomejena ah podvržena njihovi samovoljno-
sti, temveč je odvisna od naravnega in božjega zakona in zato podrejena oblasti in sodbi Cerkve; z ozirom na skupno blaginjo pa je podvržena tudi nadzorstvu in pravnemu varstvu države; vrh tega družina ni popolna družba, ki bi imela za svojo usovrši-tev vsa potrebna sredstva na razpolago. Končno država v tem izjemnem slučaju družine nikakor ne nadome-stuje, ampak odpravlja samo nedostatke, seveda s primernimi sredstvi in vedno v soglasju z naravnimi pravicami otrok in nadnaravnimi pravicami Cerkve.	(Dalje prih.)
Šmarnice
Majnik, cvetlični mesec, mesec Mafijki. »Majniška kraljica« pravimo Dariji, naši duhovni nebeški Materi, zlasti v šmarnični pobožnosti. Otročki jezik je to in pesniški obenem, vendar globoko pomenljiv. Marija je doma iz ljubkega mesteca Nazareta, Zato ji pravimo tudi »nazareška Devica«. Nazaret pomeni cvetlično mesto. in »majniški« ali ni ta beseda skoraj ista kakor »cvetlični«? Razloček je tedaj prav majhen, če rečemo *Qazareška« ali »cvetličnega mesta devica« ali pa »Kraljica majniška«; fazloček je v tem, da je Nazaret zelo lop kraj, majnik pa najlepši mesec. Z vsemi temi nazivi in pridevki pa hočemo poudariti ljubeznivo duhovno lopoto ter milino nad vse blage in ljube nebeške Matere Marije.
Šmarnice se v mnogih krajih na Slovenskem imenujejo drobne ljubke ovetke, ki se v mesecu majniku raz-oveto in razširjajo prijeten duh. Beli ovetovi in pravilno rastoči zeleni Usti 1,1 blagodejni vonj in sesterska družba cyetlic, tako značilnih za mesec maj-^k, saj jim Nemci po svoje pravijo *Oiajniški zvonček«! — vse to nam je všeč, vse to ugaja našemu lepotnemu ®htu. »šmarnice« pravimo tudi maj-^ški pobožnosti, ko na prijeten način °krasimo Marijine oltarje v cerkvi ?ll pa Marijine podobe v posameznih bišah doma. Najlepše, najljubše cve-tlCe Mariji, prijazno zelenje Mariji, b^-Zareški Devici, Mariji, Kraljici zelenja in cvetic, Mariji, božji Materi in ^ši duhovni! Majnik, mesec Mari-Šmarnični oltarji nas vabijo, Ma-^Jbie podobe nas pozdravljajo.
Šmarnice so košček cerkvene in Judske umetnosti, domače in pri-rcne. Pobožnost in poezija se strne-v eno lepo soglasno ubrano celoto, .ko vsaka zdrava resnična umetnost
{ rnišljenje ter čuvst 3 cerkveno-ljudska
y. ~	zuLcLva ieoniuiia, uiiicliiuol
.|Szi m dviga m plemeniti in očiščuje	+— čuvstvovanje, koliko
a .v '-cin.veuo-ljudska umetnost! In ,ksna je šmamična pobožnost. Cer-Čir “ zat° bogoljubna in posve-dni^a’ ljudska, domača je in zato klopna ljudem, ki so še količkaj bla-
ge poštene volje in ki še ni v njih ugasnila lučka svete vere. Verniki radi poslušajo mične govore o Mariji ali branje o njej. Spoznavajo, da so verska čuvstva sicer blaga in dobra in sveta, da pa to še ne zadostuje: ta čuvstva imajo samo namen dvigniti voljo, da bo storila primerne sklepe za krepostno krščansko življenje, za življenje po sveti veri...
Sveta krščansko-katoliška vera in pa značajno, odločno, dosledno ter vztrajno življenje po veri: oboje skupaj je brezmejno potrebno v današnjih dneh! Koliko greha, koliko hudobije, koliko peklenske zlobe je med današnjim človeštvom! Koliko trdo-be in surovosti, koliko zavisti in nevoščljivosti, koliko sovraštva, koliko krivic, koliko zapeljevanja, koliko grdega, nesramnega govorjenja, koliko nečistovanja, koliko ostudnih kletvin — kdo bi mogel vse našteti in prešteti ?! — Vsevedni Bog ve! — Ah, gorje: tudi med nami Slovenci še niso potihnile zlobne kletvine, prinešene iz tujine! O kako je žaljen ljubi Bog, kako je žaljena naša dobra vzvišena nebeška Mati! — Verniki, zadostujte s svojo gorečnostjo!	P. E. B.
Iz bogastva maše
Molitve pri darovanju ob nedeljah in praznikih
VARSTVO SV. JOŽEFA. Oprti na varstvo ženina tvoje presvete Matere, Gospod, prosimo tvojo dobrotljivost: daj, da bodo tudi naša srca vso posvetnost prezirala in s popolno ljubeznijo ljubila tebe, pravega Boga.
NAJDENJE SV. KRIŽA. Gospod, vrzi se potolažen na daritev, ki ti jo prinašamo: reši naj nas iz vsakega grdega prepira in po znamenju svetega križa tvojega Sina naj nas spravi v tvoje varno zavetje, da bomo premagali vse napade sovražnih sil.
TRETJA POVELIKONOČNA NEDELJA: Po teh skrivnostih, o Gospod, nam podeli milost, da bomo brzdali zemeljske želje in vzljubili vse nebeško.
ČETRTA POVEL: O Bog, ki si nas po častitljivi izmenjavi, ki se izvr-
Za novi maj
novo obleko

iz trgovine
Jos. Senica
Domžale
Podružnica Moste pri Komendi
1933 MAT 31 ^
Hrv. = Svibanj; Srb. = Maj; češk. = Kveten: Polj. = Maj; Rusk. = Maj
1	P. Filip in Jakob, ap.
2	T. Atanazij, c. uCitelj
3	S. Najdenje sv. Križa
4	č. Florijan, mučenec
5	P. Pij I., papež
6	S. Jan. Ev. pred 1. vr.
7	N. 3. pv. Varstvo sv. J.
8	P. Prikazen nad. Mih.
9	T. Gregorij Nac., c. uč.
10	S. Antonin, Škof
11	C. Frančišek, Mamert
12	P. Pankracij in tov. m.
13	S. Servacij, šk. muč.
14	N. 4. povehkonočna
16 P. Izidor, kmet, spozn.
16	T. Janez Nepomuk, m.
17	S. Pashal Bajlon., sp.
18	C.	Erik,	kralj
19	P.	Peter	Celestin
20	S. Bernardin Stenski
21	N. 5. povel., križeva
22	P. Marjeta Kortonska
23	T. Jan. Krst. Rosljski
24	S. Marija pom. kristj.
25	e. Vnebohod Gosp.
26	P.	Filip	Neri, spozn.
27	S.	Beda	čast., c.	uč.
28	N. 6. povellkonočna
29	P. Mar. Magd. Pazzi, d.
30	T. Ivana Orleanska, d.
31	S. Angela, devica
Jan 16,16-22 Lk 3, 21-23
Jan 16, 6-14
Jan 16, 23-30
Mr 16,14-20
Jan 16, 26-16, 4.
ši v tej daritvi, naredil deležne edine prevzvišene božje narave, daj nam, prosimo te, ko tvojo resnico spoznamo da jo z vrednim življenjem čisto dojamemo.
PETA POVEL: Sprejmi, Gospod, prošnje vernih in prinesene darove: naj po tej slovesnosti, ki jo z vdano pobožnostjo vršimo, pridemo do nebeške slave.
KRIŽEVI DNEVI pri procesijah: Naj nam ti darovi, prosimo te, Gospod, raztrgajo vezi grešnosti in nam dosežejo darove tvojega usmiljenja.
VNEBOHOD: Sprejmi, Gospod, darove, ki ti jih prinašamo zaradi slavnega vnebohoda tvojega Sina, in daj nam milost, da se rešimo iz sedanjih nevarnosti in dospemo v večno življenje.
ŠESTA POVELIKONOČNA: Naj nas očisti ta brezmadežna daritev, o Gospod, in podeli našim dušam moč nebeške milosti.
Z našega razgledišča
BLAGOVICA. Ni ravno kaj posebno novega, samo nekaj stvari je, ki so vredne, da jih napišemo. — Tako je bila koncem marca nenadoma prestavljena tukajšnja pomožna pošta in sicer iz cerkvene hiše, kjer je trgovina, v sosedno hišo h gostilničarju. Prej je bilo le nekaj ljudi nezadovoljnih, sedaj splošno godrnjajo. — Zelo lepo slovesnost smo imeli na praznik Marijinega Oznanjenja. Nad 90 družin se je vpisalo v Družbo svete družine in se tako izročilo njenemu varstvu. Bog daj, da bi se tudi res držali in ravnali po zgledih, ki nam jih kaže sveta Družina! Da pa bodo naše družine res srečne, mora biti prva skrb staršev, da svoje otroke od mladega navajajo k poslušnosti in spolnjevanju verskih dolžnosti kot jih uči sveta Cerkev. Seveda jim morajo dati sami dober zgled, drugače bo ves trud zaman. Pregovor pravi: »Dobro drevo rodi dober sad.« Vse to je pa mogoče doseči z molitvijo in pogostim prejemanjem svetih zakramentov. — Ponedeljek po tihi nedelji je Bog poklical k sebi staro Bobne-tovo mater iz Vošč. Dosegla je starost 81 let. Bila je bogata v dobrih delih, zato upamo, da ji je bil Jezus velikodušen plačnik in milosten sodnik, kateremu je v življenju zvesto služila in ga pogosto prejemala. — Zadnjo nedeljo pred razpustom Prosvetnega društva so člani v cerkveni dvorani priredili zanimivo Molierovo šaloigro: »Namišljeni bolnik«. Igra je prav dobro izpadla in vsa čast gre igralcem, ki so svoje vloge izvrstno rešili. Gledalci so bili z igro prav zadovoljni, saj je nudila veliko lepega in vzgojnega nauka za življenje in obenem veliko poštene in zdrave zabave. Izrazili so željo, da bi se v domu zopet kmalu
priredila kaka lepa igra. Tej lepi in pošteni želji bo pa v kratkem ustregla tukajšnja dekliška Marijina družba.
ŠT. GOTARD. Izredno sv. uro smo opravili v četrtek 6. aprila zvečer od 7. do 8. ure. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Farani so se zavedali, da je to zgodovinski dan, ko je preteklo 1900 let od zadnje večerje, zato so še rajši prišli v cerkev. Na cvetno nedeljo smo videli letos izredno veliko butare. Posebno pozornost so vzbujale tri velike butare. Vsako butaro so prinesli po trije dečki na posebnih drogovih in jih postavili v sredi cerkve pred klopmi. Gotovo je bilo med temi malo ponosa in želje, da se postavijo, češ take butare ne bo nihče imel kakor mi. Tu in v nekaterih sosednih župnijah se je udomačila navada, da otroci tolčejo v cerkvi z butaram ob tla in tako povzročajo ropot na svetem kraju. Baje to delajo radi neke vraže. Ako se otrokom to strogo prepove, in ubogajo, se pa dobe vsako leto kaki starejši fantje, ki otrokom vzamejo butaro iz rok in tolčejo z njimi ob tlak. Zato na cvetno nedeljo ni pravega reda in miru v cerkvi, kot se tu spodobi za hišo Gospodovo. Veliki petek so verniki prav pridno prihajali počastit Jezusov križ in Najsvetejši zakrament v božjem grobu. Pri sklepni pobožnosti zvečer ob Ave Mariji ko je bil sv. rožni venec, pridiga in petje žalostnih pesmi, je bila udeležba prav velika. Tu imamo vstajenje šele na veliko noč zjutraj ob 5 uri. Letos se je radi lepega vremena zbralo izredno veliko ljudi, tudi precej moških iz sosednih župnij, ki so se udeležili velikonočne procesije in sv. maše. Na belo nedeljo smo čuli v cerkvenem govoru, kak namen in pomen ima sv. misijon, zato ga tem težje pričakujemo in vsak dan molimo za uspeh misijona.
MORAVCE. Prvi župniki. Leto ustano* vitve moravške župnije ni znano. Ustano* vili so jo najbrž plemiči. Važnejši v tej okolici so bili gospodje Galli, gospodje iz Limberka (Lilienbergi) in Rabensbergi. V prvi polovici 13. stoletja so živele te odlične rodbine ministerialnega in viteškega stanu in sicer na gorenjskem ozemlju AndechsoV. Pod Andechsi je bil Kamnik med najvaž-nejšemi kraji na Kranjskem. Kamničani se v tem razdobju imenujejo meščani (ci' ves). Do svoje smrti (1228) je bil Henrik prvi gospod v deželi. Sledil mu je njegov brat, oglejski patriarh Bertold, ki je do svoje smrti (1251) kot zadnji moški potomec Andechsov združeval v svoji osebi nadškofijsko oblast, posest rodbine andeških 3 središčem v Kamniku, in je bil tudi vsaj naslovni kranjski mejni grof. — Najstarejši fari na andeškem ozemlju sta bili Cerklje in Mengeš. Tu se župnik prvič omeni 1. 1215. Kamnik, kjer se župnik omenja prvič leta 1207, je prejkone nekoliko poznejša andeška ustanova. V Moravčah S® kot prvi župnik omenja šele leta 1286. — Sicer je bil mogoče že prej župnik v Moravčah. Veriand, župnik v Mengšu (1238-' 1244), je bil leta 1243 najbrž tudi župnik moravški. Zakaj v tedanjih časih je bil večkrat z eno osebo združenih več benefl' cijev ali služb. — Versko življenje je biW takrat posebno na Kranjskem še na nizki stopnji. Župnij je bilo malo in bile so silno obsežne, ljudstvo pa zapuščeno, neuko, zelo udano praznoverju in raznim zmotam. Zaradi pomanjkanja duhovnikov so mnog* umirali brez zakramentov. In tu se kaž® zlasti delovanje Bertoldovo. — Akvilejski patriarh Bertold Andeški (1218—1251) ie leta 1238 prestavil svojo stolico iz nezdrav® Akvileje (Oglej) v laški Videm (Udine)> ki je bilo zdravo mesto s prijetno lego. I®
Janez Langerholz:
Za denarjem
(Nadaljevanje.)
Težko je pričakoval pisma iz domovine. Ampak seveda ta pisma hodijo svojo pot, tja in nazaj, in preden dobiš odgovor, se spet vnovič pomladi luna. In ko je pismo slednjič došlo in je skoro vsaka vrstica govorila: »Nikjer te ni, ne v hiši, ne pri otrokih, ne v hlevu, ne na vrtu, od nikoder te ni, ne iz polja, ne iz gozda, ne iz mesta, čeprav te vsak večer čakamo,« se mu je domotožje še ponovilo. O, ko bi se mogel odtrgati, ko bi mogel vsaj vsak večer priti med svoje!
Iz prebranega pisma se je prerodil trden sklep: »Hitro bom zaslužil, kar potrebujem da bom doma zacelil svoje rane, potem pa nazaj, nazaj. Ni je sile ki bi me tu obdržala in ki bi me primorala polniti žepe ameri-kanskim bogatinom, njih družbam in kompanijam.«
Počasi je kapal v domovino blagoslov dolarjev, polagoma se je polnila hranilna knjižica, najbolj nepo-čakane upnike je bilo treba pomiriti. Vse te rane je dom dobro videl, ni pa videl najbolj zevajoče rane, na kateri je bolehal oče tam v tujini; reklo se ji je zveza z domom.
Res mu ni bilo mogče vsak dan pisati, tudi novice ne rastejo in se ne delajo po naših vaseh, kakor se prikažejo gobe po toplem deževju, toda
takole en časopis, ki bi ga bil vsak teden vsaj enkrat obiskal in bi mu bil prinesel novice iz domovine, bi pa res ne bil odveč. Pa je bilo vse polno pomislekov proti tej nameri. Naj mu ga pa drugi posodijo, saj ga gotovo dobivajo. Kaj bo pa bral? Dela naj, da bo preje doma. Če so drugi prestali brez njega, bo pa še naš. Predraga je ta stvar; kje bomo pa denar jemali!
Dom je skoparil, omahoval in se ni zavedal dolžnosti, ki mu jo je narekovala hvaležnost, in tako se je zgodilo, kar beremo na Veliki četrtek v cerkvenih molitvah: »Eno uro niste mogli čuti z menoj, ki ste se ponašali, da bi umrli zame; ali ne vidite Juda, kako ne spi, ampak me hiti izdajati Judom ?«
Ko je domovina spala in kopičila krvavo prislužene denarje in ko je pozabljala, da človek potrebuje duhovne hrane, se je pri Dobravcu vez domovinske ljubezni čedalje bolj rahljala, mož je postajal vsak dan bolj Amerikance. Spali pa tudi niso njegovi tovariši. Spoznali so hitro njegovo bolezen, njegovo hrepenenje po knjigi, po časopisju, po novicah, in so mu prinašali branja cele kupe. Mož se je v prostem času kar zatapljal v branje, pil in požiral novice iz stare in iz nove domovine, srečaval imena znana in neznana, pa tudi nove, doslej komaj slutene misli in slike so se dvigale in so spet padale v njegovi domišljiji.
Mož se niti zavedal ni, kako se j® protiverski strup polagoma zajedal v njegovo dušo, kako je na versko živ-ljenje začel gledati z drugačnim oče' som, kakor je bil tega vajen v domo' vini. Nič ni čutil, da mu postajajo prazniki zoprni, da mu je molitev od več, da mu je cerkev postala čist*1 tuja.
Če bi se bil zavedal, bi se bil spoifl' nil, kako je bilo tiste dni, ko je bi* še doma.
Gospod župnik Janez — Bog daj v miru počivati tam pod okriljeC sv. Petra — ta gospod je torej govo-ril, da je slabo časopisje v stanu člo1 veku popolnoma vzeti vero in ga tak® oropati najdražjih svetinj, ki jih ^ je dala domača hiša, domača šola i® domača cerkev.
Neverno so ga gledali možje, stf' mele so v božjega moža ženske in čud' na se jim je zdela njegova beseda. ,
In še je govoril gospod Janez: so časi, ko je hodil Turek v naše ki*' je. Prihajal je, ropal, moril in po^1' gal. Kar pa je našel dragocenega, t pa je odnesel s seboj v daljni Car1' grad. In med dragocenostmi niso b^ najmanjše vrednosti naši fantje in u® kleta, da, tudi nedolžni otroci, katarje trgal materam iz naročja. In te^ našim ljudem so tam vzeli vero v pr*y vega in edinega Boga in jim vcepljaj Mohamedovo vero. Grdo so ravn^ Turki z našimi ljudmi. Vzeli so W pravo vero in vzgojili so iz njih hup
poslej so patriarhi vedno tam bivali. Ber-told je tembolj skušal dvigniti versko življenje z novimi samostani in redovnimi naselbinami. Prva taka ustanova je bil samostan dominikank ali belih nun v Vele-sovem. Mnogi vitezi so se 1. 1238 dne 11. decembra zavezali s pogodbo, da hočejo dati svoja zemljišča za samostan in skrbeti 2a zgradbo poslopja. Tako so prišli pod oglejskega očaka Bertolda mengeški župnik Veriand, njegov brat Gerloh, grajski grof v Kamniku ter gornjegrajski opat Albert s prošnjo, da bi potrdil njih ustanovo v Ve-lesovem ter jo podpiral. — V nato izdani listini so najprej poleg duhovnih veljakov podpisani še drugi: Engelskalk iz Vranje Peči, Konrad Gaglle ter trije plemiči Limbarski, namreč oče Gebhard ter oba sinova Gebhard mlajši ter Vitigo. Oba brata Gebhard iz Limberka in Vitigo se omenjata v listini iz 1. 1291 (v Vidmu), ko patriarh Rajmund (1273—1299) v njunem prepiru zaradi desetin od 18 kmetij razsodi v korist bolnici v Kamniku. Vitego pl. Lilgen-berg je bil tedaj po še ohranjenih listinah naddijakon v savinjski dolini v letih 1291 do 1304. Obenem je bil pa tudi župnik mo-ravški vsaj že v začetku leta 1286. župnijo je opravljal ali sam ali pa po svojem namestniku (vikarju). Biti je moral tudi že dokaj v letih, zakaj še kot mladenič se je podpisal leta 1238 na listini, ki smo jo zgoraj omenili. — Tudi patriarh Bertold (1218 do 1251) iz rodbine Andeških je resno mislil na ustanovitev nove škofije v Gornjem gradu 1237, a preteči je moralo nad 200 let, da se je uresničila ustanovitev te škofije. Ker je bila sčasoma postala oglejska škofija preobsežna, da bi mogli patriarhi sami vso upravljati, so si začeli očaki zbirati zgodaj svoje pomočnike, generalne vikarje, in nastavljati v imenitnejših krajih nekake
velike dekane, tako imenovane naddiakone. — Moravče, se zdi, da so bile precej imenitna župnija, ker je bil njen prvi plemič Vitigo tak naddiakon (1291—1304) za savinjsko dolino s sedežem v Celju, tačas pa s sedežem v Moravčah. Vitigo Limbarski je bil tedaj ugleden duhovni veljak, pa že bolj v letih. Najdemo ga vpisanega med dobrotniki samostana v Velesovem že leta 1238.	J. M.
GROBLJE. V spomin 1900 letnice smrti našega Odrešenika Jezusa Kristusa se je v tukajšnji cerkvi obhajala v velikem tednu posebna pobožnost. Vsak večer ob 7 je bila pridiga, sv. križev pot in blagoslov. Pridigal je č. g. superior A. Pohar, zaključno pridigo na veliki petek je imel č. g. A. Martelanc. Okoličani so se spominske pobožnosti pridno udeleževali. »Vstajenje« je bilo na veliko soboto zvečer ob 7. Na veliko noč sta bili v cerkvi dve službi božji, druga (slovesna) ob 9. Vobče so se vršili vsi velikotedenski obredi kakor vsako leto. (Tako je bila po dolgem času spet enkrat pozna sv. maša in že spet so stali nekateri med službo božjo zunaj cerkve.) — Umrli so: oče in hčerka tukajšnjega župana g. Giovanellija, dalje I. Tavčar In Marija Šuštar (umrla v Zagrebu). — Tudi letos se vrši šmarnična pobožnost v naši cerkvi vsak dan ob pol osmih zvečer. Obisk je izredno velik. Večerna šmarnična pobožnost, se zdi, posebno ugaja. Pridejo lahko tudi taki, ki so čez dan na polju ali v tovarni.
KAMNIK. Kakor drugod, tako ima tudi pri nas šmarniška pobožnost veliko privlačno moč. Prilike za to pobožnost imajo ž upijani dosti, saj imamo šmarnice v župni cerkvi zjutraj ob %6 in zvečer ob 6, v samostanu pa ob y28 zvečer. Naj prinese to blažilno Marijino češčenje obilo blagoslova
Preklic!
Andrej Nemec, posestnik v Dobu pri Domžalah, izjavljam, da so neresnične vse vesti, ki spravljajo v zvezo mene in Urško Podbevšek, zasebnico v Dobu pri Domžalah. Preklicujem in obžalujem tudi vse, kar sem jaz sam govoril v tej zvezi o Urški Podbevšek, ker so bile vse tozadevne moje govorice neresnične, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega kazenskega postopanja proti meni.
V Dobu, dne 25. aprila 1933.
Andrej Nemec.
zlasti tudi verske poglobitve, da bo greh zginjal, cvetelo pa krepostno življenje. Bog daj, na priprošnjo majniške Kraljice! — V nedeljo 7. maja popoldne ob 3 bo v Kamniškem domu občni zbor tukajšnje Vincen-cijeve konference, ki obhajala letos svojo 25 letnico. K temu zborovanju smo povabili g. dr. Alfonza Levičnika iz Ljubljane in g. patra Ciprijana, gvardijana iz Novega mesta, ki je bil skozi dolgo vrsto let neumoren tajnik konference. Upamo, da bo to zborovanje še bolj poživilo dobrodelnost. — Slovesnost prvega sv. obhajila bomo imeli letos za dečke v sredo 31. maja, za deklice v nedeljo 11. junija. Bo pač lep dan za otroke, njihove roditelje in domače, pa tudi za celo župnijo.
VODICE. Izjemoma je seja Kat, akcije že v nedeljo 7. maja točno ob 9. uri. — Slo-
sovražnike krščanstva, kakor so bili oni sami. Janičarji, nekdaj naši fantje, so se vračali v naše kraje, polni studa in sovraštva do naših ljudi, do naših krajev, do naše vere. Rečem Vam: veliko hudega je storil Turek našim ljudem. Toda če jim je vzel našo vero, jih je vzgajal potem v svoji, čeprav v zmotni veri. Hujši kot Turek pa vam je tak časopis, ki zna Vero vzeti, dati pa ne, ki mesto vere in ljubezni seje in goji le sovraštvo do Boga in do Cerkve, kar je človeškemu rodu svetega in dragega.«
Pa so se zbrali potem možje in fantje v gostilni pri Gašperju, tudi Dobravec je bil še fant med njimi. Kolikokrat se je spominjal starega Poljanca, ki ^e je znašal nad besedo gospoda Janeza in je trdil: »Naka, možje, naka, to pa že ne! Tako se pa vera ne da vzeti, kakor gospod Janez Jhisli. Ali je vera moj klobuk? Klobuk mi lahko vzameš ti, Rožanec, in hu svojega pustiš, vere pa ne. Vera hi blago.«
In možje so pritrjevali: »Prav imaš, Poljanec! Radi bi poznali tistega, ki bi nam mogel to vzeti, kar so nas naučile naše matere!«
. In drugi zbor je pritrjeval: »Tako J6! Vera ni klobuk, ki mi ga kdo juhko zamenja, vera ni kakor suknja, katero slečeš in nato novo oblečeš. Z ^ero smo kakor zraščeni, vera je kakor kri našega telesa, vera nam je Ovijen je.«
In še so govorili na dolgo in na široko, da ni mogoče človeka pripraviti ob vero, da se mora vsak do smrti držati tega, kar so ga starši doma naučili.
Čudno je namreč to: Dokler je človek sam dober in pošten, ima vse okoli sebe za dobre in za poštene.
Dobravec pa je bil že v omotici. Nič si ni mogel prav spoznati, kako je z njim. Težko se je ločil od tega, kar je bilo vedno njegova last, kar je imel kakor dediščino od očeta in od matere, ni se pa rad zameril svojim novim tovarišem, ki so ga sprejeli medse ne kot tujca, ne kot vsiljenca, ampak kot prijatelja, znanca in domačina.
Dobravec! Ali še veš, kako si se svoje dni učil: Kam drži na levo cesta? Kam drži na desno pot? Kje se lažje ognem zmot... ?
V.
Amerika! Bili so časi, ko si bila mnogim našim družinam krušna mati. Tvoj dolar jih je osrečeval in osr-čeval, tvoj dolar je preganjal lakoto in mraz, tvoj dolar je dvigal upanje tisočerih. Tvoj dolar je bil slajši kakor med in mleko, lepši ko zlato sonce jasnega neba, njegov cvenk je prevpil vse druge glasove in čuvstva srca ...
Dobravec se je polagoma popolnoma zapisal dolarju. Skoraj mu je postajalo žal, da je kdaj obetal, da se bo vrnil v doglednem času domov. In če se bo vrnil, doma ne bo ostal. Dom naj čuvajo žene in otroci; oni naj se pehajo po travnikih in po njivah, oni naj skrbe, da hiša ne razpade in ne propade, njega več ne bodo spravili na dobravska polja in na dobravske košenine.
Samo takole ob večjih praznikih mu je postajalo nekam tesno pri srcu. Pogrešal je domačega božiča s toplo pečjo, skromnimi jaselcami in s prijetno vonjavo blagodišečega kadila, tesno mu je bilo pri srcu, ko se je spomnil prazničnega zvonjenja in pota k polnočnici. Ni mu bilo lahko pri srcu, ko se je spomnil velikonočnih zvonov in drugih dobrot, duhovnih in telesnih, ki jih je nudila tiste dni božja hiša in kakršne je poznal vedno strogo verni dom. Ali če je takole maj-nikova jutra korakal na delo in ga je notri do vhoda v podzemeljske prostore spremljala radostna ptičja pesem, mu je v tem zboru manjkalo domačih zvonov in slovenskih Marijinih pesmi.
Vselej mu je take dni postalo nekam težko pri srcu. Molče je odzdrav-Ijal tovarišem, mrko je gledal v tla, kakor bi hotel nekaj najti in sicer zgovornemu možu je za nekaj dni pošla vsaka beseda.
(Se nadaljuje.)
venec piše z dne 29. aprila: Župnik pred sodiščem oproščen. Dne 26. aprila je v Kamniku pred kazenskim sodiščem stal vodiški župnik Peter Janc. Ovaden je bil po § 156. kaz. zakona, da je razširjal alarmantne vesti, češ da si je izmislil, da se je dne 13. februarja ob pol 10 ponoči pred Društvenim domom nanj streljalo. Ker se je pa župniku posrečilo, da je to noč pred Domom res nekdo streljal in da sploh večkrat v Vodicah po noči nekdo strelja, je bil župnik popolnoma oproščen obtožbe, čeprav so nekateri vse storili, da bi resnico prikrili. Sedaj se bo gotovo dalo ugotoviti tudi tistega, ki je streljal.
KOMENDA. V dnevih od 18. do 26. marca se je vršil pri nas sv. misijon, ki je duhovno prenovil našo župnijo. Vodili so ga gg. lazaristi A. Pohar, superior iz Grobelj, dr. J. žagar in J. Bele iz Ljubljane, žup-Ijani so se skoraj brez izjeme udeleževali izredne pobožnosti. Upamo, da bodo bogati uspehi misijona ostali trajni.
TUNJICE. V začetku letošnjega posta je bil v naši župniji sv. misijon, ki sta ga vodila gg. lazarista L. Savelj in A. Berlec iz Ljubljane. Misijon je jako lepo uspel.
DOMŽALE. Kakor na drugem mestu poročamo, se bo vršila v Domžalah dne 2. julija velika evharistična prireditev Katoliške akcije za trg Domžale in okoliške župnije. — V zadnjem času beležimo dva smrtna slučaja: Dne 7. aprila je umrla ga Jožefa Juvan (rojena Obervalder), dne 4. maja pa ga Marija Hrovat (rojena Pečnik), soproga podobarja in posestnika. Pogreb blage gospe Hrovatove bo v soboto (6. maja) ob 4. popoldne. Obojnim preostalim naše sožalje.
Dekanov obisk
Dekanov obisk je določen doslej za sledeče župnije kamniške dekanije: V Mekinjah v torek 2 maja zjutraj, v Dobu v ponedeljek 8. maja zjutraj, na Rovih v ponedeljek 8. maja popoldne, v Domžalah v torek 9. maja zjutraj, v Ihanu v sredo 10. maja zjutraj, v Tunicah v četrtek 11. maja zjutraj, v Zg. Tuhinju v ponedeljek 15. maja popoldne, v Šmartnem v torek 16. maja zjutraj, v Motniku in Špitaliču v torek 16. maja popoldne.
Ljubezen dopolnjuje zakone
Iz okrožnice Leona XIII. »Rerum novarum« (Nadaljevanje.)
45.	»Vendar ne smemo misliti, da je vsa skrb Cerkve tako usmerjena v vzgojo duše, da bi zanemarjala eno, kar spada k umrljivemu in zemeljskemu življenju.«
46.	»Posebej glede proletarcev hoče in si prizadeva, da se rešijo iz svojega pre-bednega stanja in dosežejo boljše razmere. In ne malo k temu pripomore prav s tem, da ljudi kliče in vzgaja h kreposti. Krščansko življenje namreč, kjer se ga neomajno drže, samo od sebe rodi v marsikaterem pogledu uspevanje v zunanjih zadevah, ker ono sprijaznuje z Bogom, ki je začetek in vir vseh dobrin, in kroti dvojno kugo življenja, ki delata le prepogosto celo v bogastvu človeka nesrečnega, namreč preveliko poželenje po bogastvu in pohlep po nasladah (1 Tim 6, 10). Zadovoljni naposled s poštenim kulturnim (človeka vrednim) življenjem z varčnostjo izpopolnijo dohodke, oddaljeni od napak, ki izčrpajo ne samo majhne dohodke, ampak tudi največje bogastvo ter uničijo odlična premoženja. Toda poleg tega Cerkev primerno skrbi za dobrobit proletarcev s tem, da ustanavlja In goji ustanove, o katerih misli, da bi mogle voditi k olajšanju njihove bede. Da celo tako se je vedno odlikovala v tej vrsti dobrodelnosti, da jo s hvalo poveličujejo celo nasprotniki. Tolika je bila moč medsebojne ljubezni pri najstarejših kristjanih, da so se prepogosto premožnejši oropali lastnega premoženja, da bi drugim pomagali. Zato »ga ni bilo ubogega med njimi» (Apd 4, 34). Dijakonom, posebej za to ustanovljenemu redu, je bilo od apostolov naloženo opravilo, da so izvrševali dolžnost vsakdan nje dobrodelnosti. In apostol Pavel, četudi Je bil s skrbjo za vse cerkve mnogostran-sko zaposlen, se ni pomišljal podati se na težavna potovanja, da bi siromašnim kristjanom osebno prinesel miloščino. Te vrste denar, ki so ga kristjani pri vsakem shodu prostovoljno zbirali. Imenuje Tertulijan »zaklade ljubezni«, ker so se uporabljali »za preživljanje In pokopavanje ubogih, za dečke in deklice, ki so bili brez premoženja In staršev, za stare služabnike In prav tako za brodolomce« (Apol. cap. 39).
47.	»Odtod je polagoma nastalo ono premoženje, ki ga je z vestno skrbjo čuvala Cerkev kot družinsko Imetje potrebnih. Da, odložila je sramežljivost pri prosjačenju in celo nabirala je pomožna sredstva za ubogo ljudstvo. Skupna mati je namreč boga-
tih In ubogih, in ko je bila povsod vzbudila izredno veliko ljubezen, je ustanovila zavode redovnih članov in koristno uredila premnoge druge stvari, s katerih pomočjo ni bilo skoraj nobene vrste nadlog, ki bi pogrešala tolažbo. Dandanes sicer mnogi prihajajo, kakor so enako nekoč delali pogani, da bi Cerkev dolžili tudi radi te izredne ljubezni, in zdi se, da hočejo mesto nje postaviti dobrodelnost, ki bi bila urejena po javnih zakonih. Toda kako nadomestilo za krščansko ljubezen, ki se vsa žrtvuje za koristi drugih, človeške znanosti ne bodo nikdar našle. Samo Cerkev ima ono moč, katere pa ni nikjer, če ne izhaja od presvetega Srca Jezusa Kristusa, tem dalje pa blodi od Kristusa proč, kdorkoli se je oddaljil od Cerkve.«
Za ohranjenje reda v človeški družbi je nujno potrebna pravičnost in ljubezen. Vsak človek Ima svoje pravice In vsak Ima dolžnost spoštovati pravice pri drugih. Socialna pravičnost je pravičnost, ki da vsakemu svoje; posameznemu, kar mu gre, in družbi, kar ji gre. V človeški družbi urejujejo pravičnost zakoni. Cim popolnejši so ti zakoni, tem bolj pomagajo in branijo pravice posameznikov in družbe, da vlada v človeški družbi pravičnost. Toda pravičnost sama pa še ni dosti.
Treba je ljubezni, ki pravičnost obsega in je nad njo vzvišena. Kristusova Cerkev, ki vedno ljudi navaja k ljubezni, stori več za socialni red, kakor morejo storiti še tako popolni in številni zakoni, izdani za urejevanje družabne pravičnosti. Pravičnost skrbi za to, da drug drugega ne ovira v njegovih pravicah, ne more pa prisiliti, da bi drug drugega podpiral. So slučaji, da kdo potrebuje podpore v rečeh, ki mu jih nihče ni dolžan zaradi pravičnosti, ali pa da svojih pravic ne more uveljaviti. Tedaj je treba, da kdo drugi, boljši. Iz ljubezni prihiti na pomoč. Tako je torej treba medsebojne ljubezni, da drug drugemu pomaga tudi takrat, ko tega ne zmore pravičnost.
Ljubezen daje tudi najboljše jamstvo pravičnosti. Bes je, da brez pravičnosti ni mogoč socialni red. Toda, kak red bi bil v družbi, če bi bilo treba svoje pravice šele vselej izsiliti! Ljubezen je pa oni močni notranji nagib k pravičnosti, ki brez pisanih zakonov urejuje medsebojne odnošaje v vsej pravičnosti. Vendar pa v družbi ne zadostuje ne ljubezen sama ne pravičnost.
Treba je obeh. Zato je pa socialni nered nastal zato, ker se je začela izgubljati pravičnost in ljubezen. To je treba poudariti zato, ker se nekateri za ozdravljenje socialnih vprašanj radi sklicujejo samo na ljubezen in pričakujejo, da more samo ljubezen ozdraviti vse sedanje družabne bolezni. Ti ne umevajo pravilno krščanstva, ki ne' zaukazuje samo ljubezni, ampak zahteva tudi pravičnost. Ljubezen je nad pravičnostjo, ki pomaga tudi takrat, kadar pravičnost odpove. V zmoti je, kdor meni, da bi se kdaj dala ljubezen nadomestiti z zakonito dobrodelnostjo.
ri želje
vsakega nakupovalca so:
1. trpežno, 2. lepo,
3. poceni blago.
Naši izdelki temu popolnoma ustrezajo. Pojdite in se prepričajte, da dobite: lep modem ženski pulover za Din 55.—, kakor tudi modern moški brezrokavni pulover za Din 65.—. Otroške čepice po Din 8.—, damske po Din 12.--.
Vse to dobite le pri
CILKI ZAJC, Groblje
(Društveni dom) p. Domžale.
Dobra zdrava pitna voda je bistven in priznan znak samozavestne kulture.
Na pljučih bolni ne smejo svojega izpljunka pod nobenim pogojem požreti, temveč morajo pljuniti v posebno žepno stekleničico.
Ne dotikaj se električne napeljave z golo roko ali s kovinskimi predmeti (kleščami), temveč z debelimi, suhimi cunjami ali rutami.
Pri vseh vrstah zastrupljenja smemo piti mleko kot protisredstvo in obrambno sredstvo, le ne pri zastrup; ljenju s španskimi muhami in pri fosfornem zastrupijenju (vžigalice).
V
in vse drugo blago kupite ugodno
' r M. SENCA, Domžale
hMm: Moste pri Bomeidi.
OTROŠKI
KOTIČEK
PIŠE STRIČEK MATIČEK
Tebi, Marija!
O, da bi imel hribe zlata, krono izkujem Kraljici srca, tebi, Marija!
O, da bi imel sonce v rokah prvi ga nesem v hvaležnih solzah tebi, Marija!
O, da natrosi mi zvezdic nebo, moje roke iz njih venec spleto tebi, Marija!
pogančki še kruha nimajo, četrtič pa spomni Mihelco na pregovor, ki pravi: »Zrno do zrna, pogača. Kamen do kamna, palača.« Ali malo drugače: Para do pare, dinarček. Dinar do dinarja — »jurček«! In striček je že par »jurjev« poslal v misijone, ki so jih otroci v treh letih po parah in dinarjih nabrali. Za zbirko so darovali: IV. oddelek Lichtenthuma 100 Din; Valter Gajšek, Celje 10 Din; I. oddelek Lichten-thuma 70 Din; Ernest Obervvalder, Domžale 10 Din; III. oddelek Lichtenthuma 50 Din. Vsem: Bog plačaj!
Učenci 4. oddelka v čemšenlku pišejo: Veš, striček, mi smo pa tiči. Komaj smo dobili v roke Na šlist, že smo rešili uganko. Pa reci, da nismo hribovci razumni ljudje! Le glej, da nam pošlješ »Misijonski koledar«. Bo ostal v šolski knjižnici, zato bi ga tako radi imeli. — Tri leta ima že striček svoj kotiček. Sedaj pa ste prišli tudi Vi vanj. Striček Vas veselo sprejme. Pa tudi ve, kje ste doma! Celo Vašo faro je gledal doli s Svete Gore. Ali veste, kje je to? Pa Vaša šola se tako lepo vidi! Koledar gotovo dobite. Samo da ga preberete! če boste pridni, pride striček še v Vašo bližino. — Jakec Grčar, Rova je poslal stričku za god februarja meseca to le čestitko:	»Želim Vam vso srečo na zemlji,
po smrti pa vesela nebesa, kjer bosta s sv. Matijem gotovo svojim nečakom bolj pridno pisala!« — Kdo bi si mislil, da bo Jakec tako navihan in brihten postal. Le pridno piši stričku, pa boš dobil tudi odgovor. Pozdrav Tebi in vsem tamkajšnjim otrokom! — Franček Vavpetič, Tunjice. Striček je našel Tvojo karto med svojo pošto. Nagrado boš že dobil. Si se kaj udeleževal svetega misijona? škoda, da tudi striček ni mogel k Vam priti. Bi ga vsaj spoznal. — Uršič Jožefa, Kregarjev© št. 12. in njene sestrice Ančka in Francka ter bratec Janezek tudi še niso na strička po-
O, da bi imel src milijon, vse bi prinesel pred majniški tron tebi, Marija!
Zdrava Marija!
Dan že zapira oči.
Veterc iz dalje molčeče tiho zvonenje prinaša:
Mrava Marija ...
Duša posluša, drhti; kakor dih tihe sreče tajno se v nji mi oglaša:
Zdrava Marija ...
Kadar moj dan se zmrači, preden zaprem v vek oči, zadnji naj dih mi šepeče:
Zdrava Marija ...
Pogovor v pomladi
Na dišeči cvetki sta se sešla čmrlj in čebelica.
»Oj, čebela«, pravi čmrlj, »kako si tl 6uha! Poglej mene, kako sem debel in rejen! I kaj pa delaš z medom, ki ga nabiraš Po cvetju, kaj ga ne poješ sama?«
»O ne«, odgovori čebelica, »jaz ga dajem tudi drugim.«
»To si bedasta«, reče na to čmrlj. »Jaz 8a pa raje sam pojem, čemu bi ga drugim JJajal? Zato sem pa tudi telesen in rejen; uth, ti si pa kakor trska!«
»Naj bom kot trska, zato me pa tudi 'Judje ljubijo bolj nego vse druge moje vtste. Tebe se pa boje in te ne marajo«, °dgovori čebelica in odleti proti ulnjaku.
STRIČKOVA ZBIRKA
Striček je mislil, da v taki denarni stiski, *akor je dandanes sploh ne bo dobil nobe-jjega dinarčka več za svoje poganske ne-In nečakinje. Pa radodarnost in štedljivost njegovih slovenskih malih prijateljev J® Se vse eno velika. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejme. Sicer piše stričku neča-“luja Mihelca Andrejka iz Zagorice takole: veS kaj, striček, to pa nisi prav napisal, S® se tl žepi trgajo od novcev po 25 par. ?®Uaj jih pa ne upamo več zbirati, ker se pojimo za tvoje žepe in Tl boš ves denar -"iTubil. Bomo pa rajši kupili sladkorčke. P." ne? Kaj praviš Tl k temu?« — Kaj striček? Prvič, da se ne spominja, ® bi to pisal. Drugič, da po sladkorčih ČBv ^kJ® bole. Tretjič, da ne bi bilo lepo, o' slovenski otroci sladkorčke lizali, ko
STRIČKOVA POŠTA
Halo! Halo! Stričkova pošta je zopet odprta! Kaj, je li bila zapečatena? Ali je bila zaprta ?! ?
V zadnjih številkah Našega lista ni bilo v otroškem kotičku nobene pošte, oziroma nobenih stričkovih odgovorov na pisma njegovih nečakov in nečakinj. Kaj je bilo vzrok temu ? Ali je otrokom zmanjkalo znamk? Ali je stričku pošel papir, da ni dal nobenega odgovora?
Dva vzroka sta bila. Na eni strani je bil striček jako zaposlen, da ni utegnil pisati, čeravno svojih malih prijateljev nikoli ni pozabil. Na drugi strani so pa otroci stričku redkeje pisali. Svoj čas je dobival striček toliko pošte, da si je mislil najeti tajnika, ali pa tajnico, ki bi namesto njega odgovarjala. Sedaj so pa pisma in karte za strička redkejše postale. Gruntal in tuhtal je, kaj bi bilo temu vzrok. Pa se je domislil: Najbrž bo pa tole vzrok: Otroci nimajo denarja za znamke! Ali ni res?! Ali pa nimajo strička več radi! Eno ali pa drugo!
Ker pa je striček prepričan, da imajo otroci njega rajši, kot cukerčke in sladoled, zato za trdno pričakuje, da si bodo dinarček pritrgali in stričku lepe novice iz domače fare pisali — striček pa obljubi, da bo prav pridno odgovarjal na pisma. Na nekatera redka pisma, ki jih je prejel, bo pa kar odgovoril:
Nabirajte!
Krhljikovo, voljčinovo in češ-minovo (od korenin) lubje. Sladke koreninice, koreninice srčne moči in arnike. Pljučni (bukov) mah, planinski mah.
Cvetje: bezgovo, lipovo, arni-kovo ter od črnega trna. Jelenov jezik in pljučnik (listi).
Rženi rožički, omelišni prašek in podleskovo seme.
Vse blago mora biti lepo suho, korenine oprane brez vlaken, cvetje mora biti svetlo in v senci sušeno, listi pa lepo naravno zeleni.
Vse to kupuje tvrdka
Anton Stergar, Kamnik.

Naznanjam cenjenemu občinstvu, da vodim zopet gostilno v svoji režiji kakor pred leti. Postregel bom cenj. gostom z dobro pijačo, gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Za obilen obisk se priporoča
MOLLER ANTON
gostilničar
Stob - Domžale
zabili; pošiljajo mu pozdrave izpod planin. Striček njim pa vrača pozdrave in vsem nečakom in nečakinjam iz Stranj »čez tri gorč, čez tri vodč, čez tri zelene travnike«! Sedaj pa uganite, kje je! — Janko Močnik, učenec II. razreda, Mengeš. Za lep pozdrav prav lepa hvala! Torej že v drugi razred hodiš? Kaj boš potem, ko končaš ljudsko šolo? Ali se še spominjaš, da si nekoč pisal stričku, da postaneš misijonar, ko boš velik. Prav! Bova pa šla skupaj mi-sijonarit na Kitajsko! Ali imaš korajžo? Striček Te pozdravlja in vse Vaše. — Nečakinje IV. oddelka Uchtentliurna. Preč. g. M. č. iz Ljubljane mi je sporočil, da ste v pismu nanj, tudi zame pozdrave naročile. Lepa hvala! Zakaj pa ne pišete naravnost na strička? Ali ne veste več njegovega naslova. V tistem pismu pišete: »Na dragega nam strička tudi gotovo ne bomo pozabile pri klobasah in pirhih. Prav gotovo jih bomo tudi za njega prihranile in ga prosimo, da kmalu po veliki noči pride ponje.« — Bi že prišel, bi že prišel, pa bi bila pot zastonj, ker ste med dolgimi počitnicami klobase in pirhe same snedle. Stričku bi pa potem prav navihano korenčke strgale in krog njega skakale ter hudomušno prepevale: »Stric Matic, klobase cic! Jel bi jih, jel. Ko bi jih imel!« Pa povejte, če ni res? Ali pridete za majniški izlet v Groblje strička obiskat? — Rebolj Alojzij, Češnjice. Hvala za pozdrave! Pa ne bodi na strička hud! Se bo poboljšal. — Danica Cerar, Domžale. Striček je slišal, da si bila v bolnici operirana. Uh, to boli! Striček je naročil svojemu prijatelju v Ljubljani, da te bo šel obiskat in tolažit. Ko ozdraviš, pa se pri stričku oglasi. Pa pozdravi tudi prijateljici Bronico in Franico! — Ivana, Francka, Ančka Kopač Iz Prikernice. Kje je pa ta kraj? Striček pozna skoraj vse kraje kamniške in moravske dekanije — tega kraja pa ne pozna. Sporočite no, kje je to. Mogoče Vas še pride obiskat. — Jelica Rihtar, Dob. Tebi se zdi uganka lahka, drugim pa težka. Kdo ima prav? Brihtne glave. Pa še kaj piši! Pozdravi tudi Minko! — I. oddelek, Lichtenthurna. Namesto, da bi prišle sa-
Preklic!
Urška Podbevšek, zasebnica v Dobu pri Domžalah, preklicujem vse, kar sem govorila o Andreju Nemcu, posestniku v Dobu pri Domžalah, neresničnega, ter izjavljam, da so bile vse zanj žaljive govorice neresnične.
V Dobu, dne 25. aprila 1933.
Urška Podbevšek.
me stričku voščit vesele praznike, ste poslale malega zajčka Belinko—ta. Kako ste ga naučile skakat! Skoraj mi je ušel iz sobe. Vse skupaj lepo pozdravljene!
Za danes je stričku zmanjkalo znamk in papirja, zato dobijo drugi prihodnjič odgovor.
UGANKA
že bu čki ve go se jo,
li maj žvr sel slav di!
Ugankarji. Nekateri izžrebanci še niso prejeli svojih nagrad. Kmalu jih dobe. Rešitev v zadnji številki se glasi: Pirhi. Nagrado dobi Ernest Obervvalder, Domžale. Lepega zajčka in pirh. Kdor še hoče nagrado, naj pošlje rešitev.
Skrbimo za zdravje!
Influenca, hripa. Zopet nas vznemirjajo vesti o pojavljanju influence in hripe v večjem obsegu po nekaterih evropskih državah. V koliko sta influenca in hripa (španska bolezen) istega izvora ali si le sorodni bolezni, še ni odločeno. Tudi o vzročniku obeh bolezni ali ene še ni dokončan boj. Sicer je odkril nemški bakteriolog
Pfeiffer pred 40 leti bacil, ki naj bi bil vzročnik influence in hripe, toda mnogi zanikajo povzročitev bolezni po tem mikrobu. Influenca in hripa (ali gripa) je ena najnalezljivejših bolezni, ki se širi z veliko hitrostjo. Zaradi tega so tudi uspehi zatiranja bolezni zelo majhni. Izolacija obolelih v bolnicah je v epidemijah nemogoča. Uspešnega cepiva proti bolezni tudi še ne poznamo, tako nam preostane v epidemijah le 'možnost osebnega varstva, to je, kolikor mogoče se izogibati krajev, kjer je po več ljudi skupaj. Bolezen se širi na usta, kjer* ima tudi svoj izvor. Za varstvo pred boleznijo veljajo ista pravila kot za tuberkulozo. Inkubacija influence znaša 1—2 dneva. Bolezen začenja z visoho vročino, mrazenjem, glavobolom, vnetjem dihal in sopil, bolečinami v križu in splošno oslabelostjo. Posebno je nevarna po influenci pljučnica, kateri so podvrženi pred vsem starejši ljudje in oni, ki pobolevajo že sicer na dihalih. Izid pljučnice je v teh slučajih skoraj vedno smrten. Posebnih zdravil proti influenci ne poznamo. Zdravimo jo kot druge bolezni, ki vplivajo na dihala in srce. Nekateri priporočajo v bolezni oranže.
giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiHiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiuiiiuiiiiaiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiNiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiimiiiumNiiiuiiHHmiuiiiiiiiii =
Pri nakupu blaga za obleke
se Vam izplača vožnja v
ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgamov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah.
Ljubljano,
★
R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU«
LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo
Tvrdka obstoja že preko 60 let.
I MltlMIIIIHMIHIMIMIIIIMMIIMINIIHIIMIHIIMMMIMIIHIIIIIMIMIIIIMIIHIMtHMMIIinillHltlMIIIHtMHINIIHIHHNHNMMIMIIHIIlillimHIHHIIMIIIIIIMIHIItimUMNMMIUIIIMHUIIIIMMiminNllimHUINIMIIINiltHlimiMltMIIIUIINHMHIIMIIIIIMIIIIIIhr
reg. zadruga z neom. zavezo — vjjlastni hiši Šutna22 (blizu postaje)
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vloge, vložene v gotovini po 1. juliju 1932, izplačuje na zahtevo
vsak čas in v polnem znesku.