'. u WI1 r v u L, r\ u. u
24465 LAKELAND BLVD EUCLID,OH I O 2 3
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVN O
VOL. XXXI. — LETO XXXL
E Q U ALIT Y
ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
----
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 20, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 205
Domače vesti | Varnostni svet u^zal Židom in
Arabcem, naj preneliajo z vojno
Himen
V soboto 23. čktobra ob 10. iJ*"! zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Jean Olga Piž-»loht, 1082 E. 66 St., hči pokoj-družine Frank in Johana Piž-Woht in Michael Kraus, sin Mr.
Mrs. John Kraus iz E. 96 St. Sorodniki so vabljeni ■ k poroč-"im obredom. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonu!
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile prešli teden pri družini Mr. in ^'"s. Raymond Yakos, 15417 Lucknow Ave., in jima pustile ^ spomin zalo hčerkico-prvoro-J^nko. Dekliško ime matere je ^ilo June Hope Rupnik, ter je Mrs. Anne Rupnik-Kent v Kaliforniji, srečni oče je pa sin poznane družine Mr." in Mrs. Ya-ki vodita gostilno, na E. 159 St., ter sta sedaj postala prvič grandpa" in "grandma." Mati 'n dete se dobro počutita in se ^anes vrneta iz Booth Memorial bolnišnice. Čestitamo!
Klub društev SND
Redna seja zastopnikov i n Zastopnic Kluba društev SND St. Clair Ave. se bo vršila Jutri, v četrtek ob 8. zvečer v Slov. nar. domu, spodnja dvora-^3- Prosi se vse zastopnike, da ®o gotovo navzoči.
Krožek št. 2 Prog. Slovenk
Nocoj ob 7:30 uri se vrši red-seja krožka št. 2 Prog. Slo-venk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Takoj po seji ob 8:30 uri bo Mr. John Potokar kazal filme, članice so vabljene, pridejo točno na sejo, po se-pa so vabljene tudi prijatelji-da se udeleže kazanja slik.
farmski odbor SNPJ
^ Sporoča se odbornikom in članom Farmskega odbora SNPj_ (ja gg vrši seja odbora v ^Gtrtek 21. okt. ob 7:30 uri v ^lov. nar. domu na St. Clair Prosi se vse, da se gotovo ^deleže.
operaciji
. V Charity bolnišnici se naha-jf Mrs. Mary Cekada, 10214 eno Ave., ki se bo morala pod-^^cči operaciji. Prijateljice jo ^nko obiščejo, mi ji pa želimo, ^ čim preje okrevala!
bolnišnici
V Emergency Clinic bolnišni-^ j® bil včeraj prepeljan Mr. ^alivoda iz 3458 E. 113 St. Za Pjevoz je preskrbela ambulanca ^ary A. Svetek.
^adušnica •
"^utrl zjutraj, v četrtek, ob pol ^^'nih se bo brala zadušnica ob *"^81 obletnici smrti Johna To-'^s^žiča v cerkvi Marije Vnebo-y^ete na Holmes Ave. Sorodniki Prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
baroka
Zaročila sta se Miss Mary ^y^nčič, hčerka Mrs. Rose Ivan-1254 E. 169 St., in Mr. Er-J^st Mramor iz 784 E. 185 St. 'lo srečno!
PARIZ, 19. okt.—Varnostni svet Z. N. je danes ukazal Zidom in Arabcem, naj takoj prenehajo z vojno, ki je pred šestimi dnevi izbruhnila v puščavi Nebev.
' Ukaz je bil objavljen skoraj"®"
istočasno, ko so prišla poročila, i da je sprejel nadzor Združenih da so izraelske čete napredovale ' narodov. Posredovalec je dejal do pet milj od egiptovske pošto- v svojem poročilu, da so izrael-janke Gaze in da že s topovi ski poveljniki prezrli sporazum, streljajo na mesto.	j ki je bil v principu sklenjen med
Ob priliki diskusij glede poro-; Izraelom in komisijo za primir-čila o položaju v Palestini je | je Združenih narodov.
prišlo do trpkega prerekanja Bunche pa je tudi odklonil med izraelskim predstavnikom | trditve sirijskega delegata, da Audrey Ebanom in začasnim po- j so Arabci sodelovali pri primir-sredovalcem Združenih narodov j ju, da pa se tega niso držali dr. Ralph Buncheom. Izraelski | Židje.
predstavnik je obtožil Bunche-a, j Posredovalec Združenih naroda ni podal točnega in popolne-j do v je zahteval od Varnostnega ga poročila glede položaja v Pa- sveta, naj ponovno ukaže, da se lestini. Izjavil je, da je Izrael morajo borbe prenehati, ker da sprejel predlog komisije za pri- j njegov osebni apel ni imel nobenega učinka. Kot je izjavil Bunche, je Egipt sprejel apel za pri-mirje, toda odgovor Židov je bil podan v obliki zavračanja apela.
Po dve-urni diskusiji je Varnostni svet odobril dve priporočili dr. Bunche-a in sicer glede
mirje za nadzor izrealskih oskrbnih konvojev s strani Združenih narodov, dočim je Egipt ta predlog zavrgel. Borbe so bile obnovljene, ko» so egiptovske čete napadle židovski konvoj v Negevu. Izraelski predstavnik je poudaril, da so Židje; nujnosti, da se takoj upostavi le odgovorili na egiptovski na-i novo in učinkovito primirje in pad, dočim dr. Bunche trdi, da'predlog za bodoča pogajanja so za obnovljeno vojno odgovor- j med Židi in Egipčani v Negevu. ni Židje, ker "da so bili preveč i Svet je zaključil sejo s spre-dobro pripravljeni."	Ijetjem a n g 1 e š k o-kitajskega
I predloga, da se pozove Žide in Arabce, naj obnovijo primirje
Obe strani se medsebojno obtožujeta
Bunche je zavrgel kot netočno zagotovilo Izraela, ki trdi.
in zajamčijo boljšo varnost članom komisije Združenih narodov, ki se nahajajo v Palestini.
V Jugoslaviji uspešno zatirajo agente bivšega kralja Petra in ostanke četnikov
^Rshall se je
s sv. očetom
Castel GANDOLFO, 19.
Ameriški državni tajnik ^fge C. Marshall se je danes ®®^al s papežem Pijem XII. oročila pravijo, da sta se v ure trajajočem sestanku ^ ^rshal in sv. Oče pomenila o ^^devah, "ki so važne za svetov-in blaginjo človeštva."
BEOGRAD, 18. okt.—(Poroča M. S. Handler)—Tekoča vohunska obravnava pred belgraj-sko Okrožno sodnijo se vodi proti trem agentom bivšega kralja Petra, ki jim je dal navodila, naj stopijo v zvezo s preživelimi četniškimi poveljniki in začnejo s podtalnim gibanjem proti maršalu Titu. Obtoženci so priznali svoje sodelovanje.
Obravnava je razkrila dve važni dejstvi v zvezi s sedanjim položajem v Jugoslaviji.
Prvič, kljub trpkim odnoša-jem s Kominformo sedanji režim ni zgubil z vida svojih sovražnikov na desnici in je pripravljen, da jih takoj stre, če bi poskušali dvigniti glave.
Drugič, soglasno s priznanjem i Andrije Lončarja, glavnega obtoženca, on ni mogel priti v stike niti z enim samim voditeljem četnikov. To ne pomeni, da soj vsi bivši četniški poveljniki zgi-' nili, ampak je bolj znak, da je' moč četniškega gibanja bila ta-' ko popolnoma zlomljena, da so tisti voditelji, ki so preživeli | kaznilne akcije partizanov in sedanje vlade, popolnoma zadovoljni, da ostanejo v temi. '
Obravnava proti Lončariču in njegovim sodelovalcem dokazuje, da sedanja vlada ni v nobenem takem razpoloženju, da bi trpela opozicije z desnice ali pa da bi ti opoziciji dala dihati, kljub pritisku s strani Komin-forme. Obravnava je tako na neki način tudi odgovor sedanje vlade na obtožbe Kominforme, da se obrača zapadu.
Včerajšnja obravnava se je končala s prvim presenečenjem. Eden od obtožencev, Vojislav Vidakovič, bivši uposlenec v občinski garaži v Beogradu, je obtožil bivšega uradnika francoske ambasade Afreda Fauvela, da je obdržaval zveze za agente bivšega kralja Petra. Vidakovič
je zagotovil, da je Fauvel dobival navodila za afente iz Pariza in to potom diplomatičnih kanalov ter jih izročil trj-članski bandi.	\
Lonearic, glavni obtoženec, je priznal, da je svoja poročila pisal z limonovim sokom, toda njegovo pričanje je obenem bilo priznanje, da ni uspel priti v zvezo z nobenim bivšim četni-škim poveljnikom in da ni mogel zbrati nobenih koristnih informacij. Radi tega neuspeha, kot je priznal, je pošiljal bivše-Imu kralju Petru izmišljena po-I ročila in je od njega večkrat za-J hteval denar, ker se je vedno nahajal v stiski.
Nov grob
john prince
Snoči okrog 10. ure, ko so bili sorodniki zbrani v pogrebnem zavodu ob krsti pokojne Mrs. Mary Prince, je prišlo poročilo, da je preminil tudi njen soprog John Prince. Pokojnik se je nahajal v bolnišnici, kakor tiMi njegova soproga, ki je preminila pred tremi dnevi. Takoj je bilo vse odrejeno, da se bo vršil skupen pogreb v petek. Podrobnosti bomo poročali jutri.
JOHNSTON PRAVI, DA V EVROPI MISLIJO, DA "SMO IMPERIALISTI"
WASHINGTON, 19. okt. — Preds e d n i k Ameriške filmske zveze Eric A John ston, ki se je danes vrnil iz Evrope, kjer ja obiskal tudi vzhodne dežele, je izjavil, d a v Evi-opl obstoja močni vtis, da "smo fašisti in imperialisti."
Johnston je izjavil, da vojna ni neizogibna, pač pa se bo svet nahajal "še precej časa v napetosti."
"Če želimo imeti mir, bi morali vedeti več o komunizmu in pogojih, ki ga povzročajo, predno nameravamo zdraviti svet," je rekel predsednik filmske zveze.	j ■
Po mnenju Johnsona vojna ni nobeno zdravilo za komimizem ali pa druge svetovne probleme, kakor niso zdravilo "zbadljivke in slepa razkačenost."
Johnson je prodal ameriške filme tudi v deželah vzhodne Evrope in se je med ostalim sestal z jugoslovanskim maršalom Titom. Kar pa se tiče njegovega sestanka s španskim fašističnim diktatorjem Francom, je Johnson izja^ vil, da se je napačno tohna-čilo njegovo izjavo, češ, da je za upostavitev diplomatičnih odnosajev med Španijo in Zedinjenimi državami.
"Sem proti diktaturi, naj bo levice ali pa desnice. Nasprotujem Francovemu režimu in vrsti fašizma, ki ga predstavlja. Toda mi ne moremo zaslepiti nobenega, če namesto ambasadorja imamo v Španiji vršilca diplomatičnih poslov."
Nacistični general Brauchitsch umrl
Darovalce "O" "R-H negative type" krvi išče
V našem uredništvu se je zglasil Mr. Rudolf Tomšič, 21201 Arbor Ave., katerega soproga se nahaja v bolnišnici in potrebuje transfuzijo krvi. Toda, ker ima soproga tako zvano "O" R-H negative vrsto krvi, se Mr. Tomšič tem potom obrača na rojake, da bi mu pomagali in darovali omenjeno vrsto krvi. Darovalci so prošeni, da se javijo potom telefona IV 7284, ali v Glen-ville bolnišnici.
HAMBURG, 19. okt.^Danes je v angleški bolnišnici, kjer je čakal na obravnavo radi vojnih zločinov, umrl bivši nemški feld-maršal Walt^er von Brauchitsch.
Von Brauchitsch se je skupaj s tremi ostalimi generali—s feldmaršaloma G e r d o m von Rundstedtom in Erichom von Mannsteinom ter generalom Straussom—nahajal v angleškem ujetništvu.
Von Brauchitsch je postal šef nemške armade po senzacionalni Hitlerjevi čistki leta 1938. Takrat sta podala ostavki feld-maršal Warner von Blomberg, tedanji minister, in polkovnik general Werner von Pritsch, ki je pozneje bil ubit na poljski fronti.
Von Brauchitsch je ostal poveljnik nemške armade, dokler jo Sovjetske čete niso ustavile leta 1941' tik pred Moskvo. Tedaj ga je Hitler odslovil in do konca vojne je von Brauchitsch živel na svojem posestvu blizu Malente. S Hitlerjem je prišel navskriž tudi radi vprašanja invazije Anglije. Baje je bil zato, da se nemške čete izkrcajo v Angliji in končajo z vojno na zapadu, toda Hitler je nenadoma napovedal vojno Sovjetski zvezi.
Wallace napaden v Pittsburghu
PITTSBURGH, Pa., 19. okt.— Neki neznani napadalci so danes metali jajca na predsedniškega kandidata Progresivne stranke Henry A. Wallace-a, ko je govoril na shodu v Duquesne Garde-nu.
Na shodu, kateremu je prisostvovalo blizu 3,500 progresiv-cev, je Wallace napadel predsednika Trumana in ga označil za "željnega jetnika" ljudi, ki držijo v rokah vlado in človeka, ki bo kmalu "najhujše poraženi kandidat v zgodovini predsednikov."
Wallace je govoril z rokoborb-nega odra. Prav v sredini napadov na Trumana pa je nekdo začel metati jajca. Wallace se je nasmejal in dejal;
"Zgleda vse dobro znano. Nemara je prisosten kak južnjak,"
Wallace napadel državnega tajnika
READING, Pa., 19. okt.— Henry A. Wallace je danes izjavil, da bi predsednik Truman, če še kaj spoštuje predsedniški urad, moral takoj odsloviti sedanjega državnega tajnika George C. Marshalla.
"Povem vam," je .rekel Wallace, "da se je Harry S. Truman odpovedal položaju predsednika. On še vedno spi v Beli hiši, toda to je vse."
Predsedniški kandidat Progresivne stranke je dalje izjavil, da je vedno bil pod vtisom, da o zunanji ■ politiki odloča predsednik, da pa ko se je Marshall vrnil iz Pariza, se je nahajal večinoma v družbi obrambnega tajnika Forrestala in državnega podtajnika Lovetta, kakor tudi v družbi ostalih generalov in bankirjev, ki danes brez pooblastila ameriškega
ljudstva držijo na vajeti vlado. *
Profesionalci so za Henry A. Wallace
NEW YORK, 19. okt.—Organizacija "The National Council of the Arts, Sciences and Professions" je včeraj potom svojega častnega predsednika Jo Da-vidsona naznanila, da bo 500 njenih članov-znanstvenikov, umetnikov in profesionalcev— podpiralo kandidaturo Henry A. Wallace-a.
Organizacija je v izjavi obtožila dvostrankarsko zvezo gov. Deweya in predsednika Trumana, da je "spravila deželo na rob vojne in fašizma."
predlog za ukinitev smrtne kazni zavržen
PARIZ, 19. okt.—Socialni odbor Združenih narodov je danes zavrgel sovjetski predlog, da se na celem svetu ukine smrtno kazen v mirni dobi.
Sovjetski predstavnik je priporočil, da se predlog vključi v Deklaracijo o pravicah človeka, o katerem sedaj odbor razmotri-va.
Rusija začela umikati svoje čete z delov severne Koreje
LONDON, 20. okt.—Moskovski radio je danes naznanil, da so se sovjetske čete začele umikati z delov severne Koreje.
V naznanilu je med ostalim*®"----
rečeno:	| in žrtev. Notranji minister T.
"Sovjetske čete so se začele' Y. Yoon je naznanil, da so vo-
eksplozija v texasu ubila 4, ranila 40
TEXAS CITY, 19. okt.—Danes je tu prišlo do večje plinske eksplozije, v kateri so bile ubite štiri osebe, ranjenih pa je bilo okrog 40.
Clevelandski komunisti pozvani na sodnijo
Komunistični voditelji v Clevelandu so dobili sodnijski ukaz, da se morajo pojaviti na zasedanju posebne Federalne velike porote. Ukaz je med ostalim dobil Anthony Krchmarek, predsednik okrožne Komunistične stranke.
Mestni in državni komunistični voditelji so izjavili, da ne bodo izročili seznama članov I stranke in imena prispevateljev, kot to zahtevajo sodnijske oblasti.
umikati z raznih delov severne Koreje in prebivalstvo jim prireja veličastno odhodnico."
"Ob priliki odhodnice so korejski voditelji poudarili veliko pomoč, ki jo je sovjetska armada nudila Koreji pri njeni osvoboditvi od tujih zavojevalcev," je pristavil radio.
"Korejski govorniki so apelirali za jačanje prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Ostali govorniki so se zahvalili sovjetski armadi in njenemu voditelju Stalinu, ki so porazili japonske im-perialiste in izvojevali za Korejo svobodo in neodvisnost."
Umik sovjetskih čet je povezan tudi z nedavno izmenjavo pisem med Stalinom in korejskimi voditelji, kakor tudi izmenjavo diplomatičnih p r e d -stavnikov med Sovjetsko zvezo in novo Ljudsko demokratično republiko Korejo.
Sovjeti so se začeli umikati že v nedeljo
Čeprav moskovski radio ni povedal, kdaj se je začela evakuacija sovjetskih čet, pa se predmeva, da so se Sovjeti začeli umikati z južne Koreje že v nedeljo.
Po končani vojni so sovjetske čete okupirale severno Korejo, ameriške pa južno. Že na zasedanju Generalne skupščine Z. N. leta 1947 je Sovjetska zveza zahtevala, da se vse okupacijske čete, tako sovjetske kot ameriške, umaknejo s Koreje in de se korejskemu ljudstvu pusti, da samo odloča o svoji usodi. Zedinjene države pa so vztrajale, da morajo okupacijske čete ostati na Koreji, dokler se ne bo ustanovila demokratična vlada. Zedinjene države so tudi ustanovile svoje lastne "varnostne sile."
Ameriške čete bodo ostale na Koreji
Kljub opoziciji Sovjetske zveze, je Geneialna skupščina Z. N. ustanovila nekakšno komisijo za Korejo, katere naloga je bila, da pomaga pripraviti splošne volitve in nacionalno vlado za Korejo. Volitve pa so se vršile le na južni Koreji, ker Sovjetska zveza ni priznala komisije.
Sedaj obstojajo dve korejski vladi, na južni in severni Koreji, odnosno v dveh okupacijskih zonah.
Pred nekaj tedni je Sovjetska zveza naznanila, da bo umaknila svoje čete s Koreje in sicer najkasneje do 1. januarja 1949 in obenem svetovala, da bi isto storile tudi Zedinjene države. Amerika je nasvet zavrgla.
Zedinjene države se nečejo umakniti s Koreje, ker se bojijo, da bi ljudstvo na severni Koreji potegnilo tudi južno Korejo v tako zvane "sovjetsko sfero vpliva".
#
Čete revoUirale na južni Koreji
SEOUL, Koreja, 20. okt. — Policija in oddelki vojaštva so danes bili poslani v Sunchon na južni Koreji, ki se nahaja pod ameriško okupacijo, da bi pomagali za troti vojaško revolto.
Računa se, da se v revolti nahaja okrog 3,000 korejskih vojakov. Toda nobenih potankosti še ni glede motivov revolte
jaki zavzeli neko policijsko postajo in zaprli policaje.
Težka avtna nesreča
v ponedeljek 11. oktobra ob 3.45 uri popoldne, se je pripetila težka avtna nezgoda blizu križišča Route 20 in Fairport-Nur-sery Rd., ki je zahtevala eno življenje, pet drugih oseb med njimi štirje Slovenci, pa je dobilo hude poškodbe.
Nesreča se je zgodila, ko sta zadela truck, ki ga je vozil poznani vrtnar Joseph P. Youdath iz Painesville, Ohio, in avto, katerega je vozil Joseph Babič, Burns Rd., Madison, Ohio. Babič se je z drugimi potniki v njegovem avtu nahajal na potu domov z dela. Youdath je zado-bil tako težke poškodbe, da jim je čez nekaj ur podlegel v bolnišnici.
Težke poškodbe pa so dobili Anton Babič, star 54 let, Hubbard Rd., ki ima zlomljeno levo nogo in nos, ter se nahaja v Lake County bolnišnici; njegov sin Joseph, ki je vozil avto, se tudi še nahaja v bolnišnici, dočim so bili izpuščeni iz bolnišnice Louis in Stanley Babič iz Hubbard Rd. ter Paul Sidney iz Safford St., Madison, Ohio, ki so se nahajali v zadnjem sedežu avta, ko se je pripetila nesreča. Kot se poroča, se je Louis Babič podal v Cleveland Clinic bolnišnico radi prebite lobanje.
Fašisti so umorili Polka, odgovarjajo grški partizani
ATENE, 19. okt.—Radio postaja grških partizanov, ki jih vodi gen. Markos Vafiades, je danes naznanila, da so grški mo-narho-fašisti umorili ameriškega časnikarja George Polka in da je mogoče, da se je ista reč zgodila tudi z angleškim časnikarjem Kenneth Matthewsom, ki je zginil 11. oktobra.
Grški partizani so obtožili monarho-fašiste, da so umorili Polka v zvezi z včerajšnjim zagotovilom monarhistične vlade, ki trdi, da je umor izvršil neki "komunistični voditelj."
Justični minister "svobodne grške vlade" Miltiades Porfi-grogenis pa je v Pragi izjavil, da ima vse dokaze v zvezi z umorom Polka in da morilci nikakor niso bili komunisti. Rekel je, da je pripravljen te dokaze izročiti kateremu koli odboru, ki bo imel dovolj vpliva, da morilce spravi na zatožno klop.
Kar se pa tiče angleškega časnikarja Kenneth Matthewsa, pravijo nepotrjena poročila iz monarhističnih krogov, da so angleškega časnikarja zadnjič videli v neki gostilni na ozemlju, ki se nahaja pod oblastjo partizanov. Z druge strani pa grški partizani zagotavljajo, da so Matthewsa verjetno ubili mo-narho-fašisti, kakor so ubili tudi Polka, ki je pisal ugodna poročila za partizane in je 8. maja bil najden mrtev v zalivu Soluna.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. oktobra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
GEORGE SELDES 0 JUGOSLAVIJI
__S3K
Draginja je velika, pomaga pa stroga racionalizacija
Kako ljudje živijo? Na sprehodu po glavnih ulicah prvega dneva mojega bivanja v Beogradu sem opazil srajce po 700 dinarjev, ali pa $14, kar odgovarja eni ameriški srajci po $2.50. Vse je skoro v istem petkrat do sedemkrat dražje kot v Ameriki.
Edina restavracija, ki so jo lahko obiskali tuji diplomati, ki so se udeležili Donavske konference, je bila "Majestic," kjer so, kakor je bilo rečeno, znižali cene, da bi odgovarjale denarnici tujcev. Najcenejša stvar je bila omleta, ki je stala 60 dinarjev ali pa $1.20. Najcenejše kosilo je stala 120 dinarjev ali pa $2.40, toda bilo je precej enostavno—juha, košček mesa, sladko pecivo,—brez kave, piva ali pa napitnine. Dostojno kosilo ali pa večerja je stala $5—po znižani ceni. Ker je zgledalo, da sem edini posetnik v Beogradu, kije plačal s svojimi lastnimi sredstvi, sem odšel v restavracijo hotela "Balkan," toda kljub temu, da so cene bile 25 odstotkov nižje—prehranjeval je izključno Jugoslovane—je hrana bila preveč oljnata in preveč začinjena za moj zapadni želodec.
Preiskal sem to draginjo, ker se mi je zdelo, da če ena srajca stane $14, škatla lososa $3.68, funt sladkorja (na knjižice samo) 36 centov, obleka $100, par čevljev $25 in ker delavec zasluži samo 6,000 dinarjev na mesec ali pa $120, kar je mimogrede več kot pa zasluži delavec v Italiji ali pa Franciji, tedaj bi nihče ne mogel biti oblečen, nihče ne bi jedel in dejansko bi nobeden ne bil danes živ v celi deželi.
To sem pronašel:
Vzemimo srajco, ki stane $15. Na pripetem listku, kjer je bilo zapisano 700 dinarjev so bile pristavi j ene tudi neke jugoslovanske besede, ki so mi jih prevedli, da se glasijo; "s kuponom za obleke 150 dinarjev." To pomeni, da je isto srajco vsak državljan lahko s kuponom dobil za $3.
Zadruge zelo pomagajo, toda zahteve prekašajo zaloge
Toda to še ni vsa povest. Delavci ne samo, da imajo svoje knjižice za odmerke, pač pa pripadajo tudi zadrugam, ki isto srajco prodajejo po $2 in tudi druge stvari so v zadrugah bolj poceni kot pa je zmerno nizka cena blagu na odmerke.
Toda glavna stvar je hrana. Ne samo, da v vsaki tovarni in delavnici obstoja gostilna za delavce, pač pa take gostilne obstojajo tudi v vsakem državnem poslopju. Odprte pa so cel dan, celo ob nedeljah in praznikih, tako da je vprašanje prehrane za državljane rešeno. Vsaka skupina odloča, po kateri ceni želi plačati. Neka močna kmečka žena, ki je uposlena kot sobarica na tretjem nadstropju hotela "Balkan," in katera govori nemško, mi je na primer povedala, da so vsi uposlenci hotela odločili, da bodo plačali najmanjšo ceno 7 dinarjev za obeh. To pomeni, da mesečno plačajo za hrano okrog $9.
Z druge strani pa uposlenci jugoslovanskega informacijskega urada, vključno visoki uradniki in stenografi, imajo boljše gostilne, plačajo pa skoro dvakrat več za svojo mesečno hrano. Najvišja cena je 25 dinarjev, ali pa 50 centov za obed. S tem bi se v "Majesticu" kupilo le eno turško kavo.
To se lahko pojasni na ta način: Jugoslavija je dežela, kjer imajo dvojne cene—ene za delovno ljudstvo, druge za malo število bogatinov, ki se mogoče še nahajajo tu, črno-borzijance, ki jih še niso polovili in zaprli, nesrečne poročevalce, ki ne živijo na proračunu, diplomate, ki se morajo postaviti.
Toda celo z nižjimi cenami na knjižicah za odmerke in še nižjimi v zadrugah ter kantinah, v katerih se skoro vsi hranijo, je vseeno življenje trdo. Draginja je še vedno velika, obstojajo pa zahteve za desetkrat do dvajsetkrat več potrebščin kot pa jih je dežela v stanju proizvajati ali pa uvažati. Železo in jeklo dežele je bilo uporabljeno za nove mostove, nacisti so uničili vse mostove v deželi, ko so se umikali in vsled tega ni dovolj loncev in ponev. Položaj z blagom pa mi je pojasnila moja tolmačica.
Ljudstvo gleda z zaupanjem v bodočnost,
Tito uživa polno podporo
"V Ameriki mora uradnica imeti dosti oblek," mi je rekla tolmačica. "Tu imam samo dve; eno sem dala prati,
UREDNIKOVA POŠTA
Otroci in petje
Otrok besed*prve najslajše se glase, in v petju glaski mehki najbolj ljubko done.
Da, prve besede, ki jih otrok izgovarja so najslajše. Kako z velikim veseljem in vztrajnostjo učita mati in oče ali kdo drugi otroka prve besede in kako zadovoljstvo občutita ob prvih izgovorjavah otroka, vedo najbolj le tisti, ki so to občutili.
Tiste besede ne gredo več iz spomina. Kako sladko se glasijo, največkrat še ne čisto izgovorjene besede, kakor "daddy," "mammy," "len-pa," "len-ma," itd.
Kakor vsaka živa stvar, tudi otrok raste naprej in ga je treba kaj težjega učiti. Na vrsto pridejo pesmice. Saj je človek tako ustvarjen, da potom pesmi pripoveduje in izliva veselje, zadovoljstvo, žalost, hrabrost, zmago, osvoboditev, delo, napredek, zdravje, smrt itd. Menda ni človeka, ki bi ne ljubil petja.
Kako lepo je poslušati otroka, ko izliva iz svoje nedolžne duše mehke glasbe v petju. A še lepše in zanimivejše ga je poslušati in videti v dvorani na odru v krogu drugih otrok, ki nastopijo pred mnogoštevilnim občinstvom in pokažejo, kaj vse fie da iz mladih src naučiti. ,
Očka in mamica, prav gotovo bosta tudi vidva iz srca vesela in zadovoljna, ko bosta videla in poslušala svojega otroka v krogu drugih otrok, ko bodo prepevali vesele in mile pesmice in bodo plavali akordi mehkih glaskov po dvorani in napolnjevali vse navzoče z zadovoljstvom. Zato pripeljite svoje otroke k mladinskim zborom, kjer se Ife dobro učijo in so pod skrbnim nadzorstvom.
Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. še vedno sprejema mlade pevce in pevke. Pri tem zboru je mnogo otrok od tukaj rojenih staršev. Stari očka in mamica, povejta vašemu sinu in hčeri, da naj pošljeta svoje otroke k zboru ali jih pa sama pri-peljita.
Kaj pa vi, ki ste v starem kraju rojeni, ali tam vzgojeni, ali pošiljate svoje otroke k zborom? Ako ne, vprašajte sami sebe, zakaj ne! ? Kaj ne slišite notranjega glasu svoje dolžnosti? Pripeljite svojega otroka enkrat ali dvakrat k vajam, da se privadi drugim in potem bo sam želel iti med nje. Vsak nov član ali članica dobi tudi eno-dolar-sko nagrado in ravno tako član zbora, ako pridobi novega pevca ali pevko.
Vaje se vršijo vsak torek v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. od 6. do 7. ure zvečer, pod vodstvom nove učitelj-
ske moči, poznane pevke Miss Florence Unetič, pianistinja pa je Miss Eleanor Pavli.
Za podrobnosti pokličite tajnico zbora, Mrs. Mary Vidrich, KE 2723.
J. Tomšič.
■ I
Vesti iz Euclida, Ohio
"Kadar imaš užaljen čut in žalostno srce, se vsedi k pisalni mizi in napiši na papir, kar te teži in bodi prepričana, da Ti bo odleglo."
To so besede mojega zdravnika in najboljše zdravilo, ki sem ga imela, odkar sem izgubila sina. Torej se danes nahajam v tem položaju.
V nedeljo 3. oktobra je bila prva prireditev dramskega zbora "Naša Zvezda," pa sem bila razočarana, lahko mi verjamete vsi, ki boste brali te vrstice, j Naš dramski zbor je dosti pri-ipomogel naši kulturi tu v Eu-Iclidu. Posamezna društva bi se I tega morala zavedati in priti na I predstavo, kadar jo priredijo I igralci za korist naše skupnosti. I Ne, mi nismo dovolj zavedni; j ne zavedamo se, da ti ljudje za-ipravljajo zlati čas, svoje zdrav-I je in obenem denar. Mi, ki se I čutimo, da smo za napredek naše naselbine, nimamo toliko zavednosti, da bi malo poplačali trud te skupine, ki se trudi že toliko let za boljši uspeh nas vseh. Kaj je vzrok? Ali vam ni več pri srcu tista lepa, beseda, i ki jo tako radi vedno naglaša-I mo pri vsaki priliki: vsi za našo I lepšo in boljšo bodočnost, tu in i po celem svetu? Ali smo že res tako daleč, da nam ni mar, naj raste trava ali ne, ko nas ne bo več tu? Enkrat ali dvakrat na leto bi bilo pa nič več kakor prav, da bi izkazali, da nam ni vseeno, saj tistih par centov zapravimo, pa zakaj jih ne bi pri njih?
Ako pa mislite, da nam ni nič potreba kulturnih prireditev, se pa oglasite in gicer javno, da se I vidi, kaj nam je sedaj najbolj I pri srcu. Torej na dan z izjavo! 1 V časih, v katerih se nahaja-I mo, naj mi bo dana prilika, da I se tudi jaz izrazim glede današ-I njega sistema, ki vlada po celi j Ameriki. Tudi meni ni po volji, jaz za svojo osebo imam veliko pritožb, ki pa jih ena sama ose-! ba ne more spremeniti, ali veliki : skupini pa je vse mogoče. Posebno vam materam, ki imate j sinove v letih, ki^i vam jih vzeli brez vašega dovoljenja, kakor ; so vzeli mojega in tisoče drugih I v zadnji vojni, prosim vas, pre-' mislite, kaj vse lahko storite za ' vašega sina, ako greste na dan i volitev v volilno kočo in oddaste j vaš glas za kandidata, ki je pri j volji podpirati ubogega delav-j ca in se tori proti vojni. Ko da-Ines korakaš po mestnih ulicah.
se ti nudi žalosten prizor, ko srečaš invalida brez enega ali več udov in si nehote pomisliš: "Ali je reš svetu nemogoče živeti brez prepira? Ali ni dovolj prostora za vse ljudi, ali mora biti to brezumno klanje za korist nekih delomrznežev, ali moraš res ti, mati, to gledati, brez da bi malo pogodrnala?"
Jaz mislim, da si ti mati in žena ravno tako upravičena, da poveš svoje mnenje. Pojdi in glasuj, s tem boš pokazala, da tudi ti nisi ustvarjena samo za to trpljenje, da je že čas, da se ustavi to človeško klanje.
Glasuj za Progresivno stranko, in s tem boš storila svojo materinsko dolžnost!
Mary Medvešek.
"Navihani študentje"
pridejo
če verjamete al' pa ne; v nedeljo dne 24. okt. ob , 4. uri popoldne, bodo prišli v Slov. narodni dom na St. Clair Ave. pristni ljubljanski študentje, da nam pokažejo kakšnih trikov so zmožni, kadar jim prede trdo za denar. Zgodba je namreč tale: V Ljubljani študirajo Mirko Slabe (Andy Turkman) Stanko Žvagen (Frank Kokal) in Janko Rumpel (Frank Plut). Vsi trije bi. radi hodili po ljubljanskih zabavah, pa imajo vedno kačo v žepu. Končno jih Stanko spravi iz zadrege na prefrigan način. Svoji bogati teti piše, da se je poročil in da ima že tudi "bebička". Zato je lepo prosi, da bi mu takoj poslala tisoč dinarjev. Stara teta Enia (Ne-žika Kalan) pa tudi ni na češp-Iji zrasla, zato mu brzojavi, da ,bo sama prišla v mesto pogledat kako in kaj. Tedaj pa se prične direndaj.
Ampak če bi kdo mislil, da je fantom ob tej novici zlezlo srce v hlače, ta ne pozna ljubljanskih študentov. Janko, kateri ima najbolj neumen "ksiht" opravi Mirkota v "bebička" in on sam bo markiral pa nevesto. Lahko si mislite koliko smeha bo povzročil ta prizor. Ali pa bo sleparija tudi uspela? Največje upanje polagajo nato, da je teta kratkovidna in napol gluha.
Teto je res prišla ; z njo pa brhka Stankotova sestra Hilda (Joyce Plemel). Videli boste kako bodo naši študentje "bizi", da prikrijejo sleparijo. Sicer se jim v pogovoru večkrat kaj zatakne in tudi Hilda je nekam preveč radovedna, ampak štu-dentovska iznajdljivost nadkri-li celo žensko zvijačo. Teti sta "sinček in mati" tako ugajala, da je Stankotu poleg darila ti-
: soč dinarjev, nakupila tudi pohištvo.	I
Ko pa so fantje imeli denar v žepu, so postali neprevidni. In tedaj je teta sleparijo razkrinkala. Užaljena ker so jo potegnili za nos, jih je pošteno ošte-la in skoro bi odpotovala, da jo ni zaljubljena Hilda pregovorila. No, in končno se je vse dobro izteklo; navihani študentje so dobili denar, Hilda se je zaročila z Jankotom, teta pa je uživala razposajenost mladine in budila lastne spomine izza mladostni dni.
Burka "Navihani študentje" bo vprizorjena na nedeljski priredbi SANSove podružnice št. 39. Poleg igre bodo sodelovali naši pevski zbori kot so: Zarja, Slovan, Jadran in drugi. Iz tega je razvidno, da bo spored obširen in zanimiv. Čisti prebitek je namenjen za koristne narodne namene. SANSove podružnice so otrle že marsikatero solzo naših rojakov v stari domovini, zato so vredna, da jih pod-! piramo. SANSovo delo je odprta knjiga v skladu z ustavo Združenih držav. Zato ni nobenega povoda za strah, ki nam ga nasprotniki slikajo.
Apeliramo na splošno občinstvo, da se udeleži te prireditve v velikem številu in^s tem dokaže svojo zavest in prepričanje. čimveč nas bo, tem večji bo moralni in gmotni uspeh.
Frank Česen.
daj kupite pri posameznih članih.
Upamo, da se boste odzvali temu vabilu in nas prihodnjo soboto obiskali v velikem številu! Na svidenje.
Frank Bučar, zapisnikar.
drugo pa nosim. Toda ne oziram se na to, ker se vsak nahaja v istem položaju. Verujem, da vsak, celo kmetice, ki so povsem sigurno v boljšem položaju kot pa so kdaj koli bile, žene industrijskih delavcev in ljudje kot jaz, ki smo v vladnih službah, z vsem srcem verujemo v pet-letni načrt za obnovo in dvig našega ;;ivljenskega standarda na raven, ki nikoli poprej ni bila dosežena.
"Mi verujemo v to, ker vsak lahko vidi, kaj se je že doslej storilo! Leta 1945 i:i 1946 smo očistili vojne razvaline. Popravili smo in ponovno zgradili vse mostov.e. Obnovili smo večino tovarn in delavnic, ponovno smo odprli rudnike; popravili in zgradili smo železniške proge, zidali šole in bolnišnice.
Od leta 1947 do 1951 mi bomo, kot je rekel maršal Tito, spremenili lice dežele in ustvarili pogoje za končno uničenje sistema izkoriščanja človeka po človeku.
Mi verujemo v to. 7,000,000 Jugoslovanov, ki pripadajo raznim strankam Ljudske fronte, in ki podpirajo vlado, veruje v ta načrtni program in so se obvezali, da ga bodo tudi izpolnili. Brez kakršne koli zunanje pomoči —UNRRA nam je nekoč pomagala—in z bojkotom, ki ga proti nam izvaja zapad, mi bomo spremenili lice dežele in mi bomo celo tudi lahko imele po deset ali pa dvanajst oblek za urade pri koncu pet letnega načrta.
(Dalje prihodnjič)
Veselica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Društvo ''Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ bo priredilo svojo plesno veselico v soboto zvečer 23. oktobra ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Vsakemu, ki se je kdaj udeležil naših veselic, je znano, da kadar naše napredno društvo priredi veselico, je zares vse veselo in zadovoljno, to pa zato, ker kuhinjski in pivski štab vesta kaj pripraviti za lačne in žejne. Kdo ne verjame, naj po-seti to našo veselico in se bo prepričal.
Za plesa željne bodo igrali Polkatirji. Da dobro igrajo, to ve ves Cleveland, pa tudi izven Clevelanda jih dobro poznajo.
Torej pridite vsi stari in mladi, da se v družbi znancev in prijateljev poveselimo in pozabimo na svoje križe in težave, ki jih vsak delavec in' mali trgovec ima več kot preveč. Zabavali se bomo do pozne, ali pa če hočete rane ure in to vse za malenkostno vstopnino 65 centov. Vstopnice lahko že se-
Veselica, društva "Brooklin-ski Slovenci" št. 48 SDZ
članstvo našega društva j® na delu, da priredi veliko plesno veselico dne 30. oktobra v Slovenskem domu na 6818 D®' nison Ave. Začetek ob 8. un zvečer.
Ker naše društvo priredi veselico samo enkrat na leto. J® dolžnost vseh članov in članic> da se udeležijo. Vabimo pa tudi bližnje in sosedne prijatelje-* Doslej smo vedno imeli dobro zabavo in upam, da bo tudi na naši prihodnji veselici dovolj zabave za vsakega, posebno ker sedaj je dom izboljšan in nemara bo do veselice zgo-tovljena tudi nova točilnica i^^ kuhinja. S tem bo postrežba boljša za vse.
Odraslih članov imamo 99 ako vsak pripelje le enega člana, bo to že velika udeležba. Člane opozarjam, da pridejo ob 8. uri, tiste pa, ki imajo delo, naj pridejo že ob 7:30, tako da bo vse šlo v lepem redu.
Ne pozabite na naš "Halloween" ples, 30. oktobra, za katerega bo igrala orkestra Johnny Sulena!
Jack Jesenko, preds-
Azerbejdžan se kulturno razvija
V Baku ju so odprli institut za tuje jezike, ki ima oddelk® za francoski, nemški in angleški jezik. V kratkem bodo ustanovili tudi oddelek za španščino-Ustanovitev takega instituta ^ sorazmerno majhni republiki J® dokaz visoke kulturne stopnj® azerbejdžanskega naroda. Električne lopate za,	.'
nakladanje žita
Skupina ukrajinskih inženir jev je konstruirala električn® lopato za nakladanje žita v železniške vagone, kamijone, tri' jerje itd. Preizkušnja tega njegove velike prednosti. Tak" more n. pr. delavec s to elek-trišno lopato naložiti tii ton® žita na tovorni avto v 10 do 1. minutah, medtem ko so trije delavci rabili za to del® 45 minut.
Z električno lopato je mog°' če naložiti vagon žita v eni kar ustreza delu 10 delavcev-Ta izum uspešno uporabljajo kolhozih harkovske oblasti.

Gornja slika kaže predsedniškega kandidata Progresivne stranke Henry A. Wallace-a ob priliki govora, ki ga j s imel na zaključnem zasedanju Četrtega kongresa ameriških Slovanov pred 3,000 posetniki. Spodaj pa se nahajajo ostali govorniki: Predsednica ženskega oddelka ASK Joyce Balokovic# častni predsednik ASK Zlatko Balokovic, predsednik ASK Leo Krzycki, izvršni tajnik George Pirinsky. predsednica Kongresa ameriških žena Dr. Gene Weltfish, kandidatinja Progresivne stranke za illonoiškega državnega tajnika Mrs. Pauline Kaireed. V drugi vrsti pa sta; slovensko-ameriški voditelj in pisatelj Etbin Kristan in podpredsednik ASK, prof. univerze v Yali, John Marsalka.
20. oktobra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Goriško gospodarstvo skozi zadnje leto
Gorica, začetek septembra 1947: Mesto, živo, ulice polne ' ljudi, živ žav. Trgovine so natlačene s kupci. Pred marsikatero čakajo ljudje v kači, da pridejo na vrsto. V trgovini se ne pogajajo, plačajo, kar trgovec zahteva. Kup bankovcev v blagajni se vidno viša. Zlata jama je trgovina.
Skozi Raštel se ne moreš pre-fiti. Res je treba to ulico razbremeniti. V Raštel naj gredo tisti, ki imajo tam kaj opraviti, drugi naj se mu izognejo. Čisto pravilno je mislil nekdo, ki je predlagal predor pod gradom. Vse mestne prometne črte bodo razbremenjene.
Na vogalih ne postajajo mladi Uudje. Vsi so na delu. Je sicer res, da bi od vojne porušene hi-®e lahko najprej popravili, da olajšali stanovanjsko krizo. Korn bi lahko počakal. Sicer je res potreben, da se nekako uredi. bi pa prišel pozneje na vrsto.
V obrtniških delavnicah kuje-30 in klepajo, žagajo in oblajo, pilijo in svetlijo. Dela na pre-tek. Samo malo se zgani in imaš
tisočak.
Vince pa pijejo. Polni so lo-^■li, gostilne, kavarne in bari. ^j inaaš vsega na pretek. Po ulicah drvijo džipi. Okeji na njih, z njimi pa "segnori-Na ples, jih peljejo, mogo-ee celo v Krmin. Okej ima denar, ^®ia ga tudi "segnorina," ima ga ^sak frkovec.
Se nikdar ni bilo v Gorici ta-blagostanja kot leta 1947. Kdor je hotel, je zaslužil. Okej!
Gorica, začetek septembra 1948: Pomladi deževno, poleti
deževno. Po ulicah je še živžav, a le zvečer.
Mnogih lic ne srečaš več, odšli so. Zelo mnogo je pa novih lic, ki jih nisi nikdar videl. In teh je vedno več. Kje so pravi Goričani ?
Pred trgovinami ni kač. Brez strahu stopi v trgovino, takoj boš postrežen. Saj trgovec že čaka nate. Njegov uslužbenec pa upa, da bo tebi kmalu sledil drugi klient. Upa, da se ga bo gospodar le usmilil in ga ne bo vrgel na cesto. Saj jih je tam že toliko. V tisoče gredo. Na vogalih stojijo in čakajo, kdo jih bo najel. Pa tega ni.
Trgovec pravi uslužbencu, da bo počakal še na razvoj s "cono franko," boji pa se, da ga bo moral kljub temu odpustiti. Uslužbenec pa ve, da s "cono franco" se razmere ne bodo zboljšale. Kako naj se zboljšajo, če pa kupcev ni.
Furlan ne kupuje v Gorici in ne bo kupoval. Saj lahko dobi vse cenejše v Vidmu, v Krminu, Gradiški, Červinjanu ,Romansu. Samo kavo ne bo hodil pit v Gorico. Kljub cenejšemu sladkorju in cenejši kavi bi bila vseeno predraga.
V obrtnih delavnicah je pusto. Sam gospodar spravlja v kot kakšne ostanke. Skoraj vse kmečke odjemalce je izgubil. Komu pa naj prodaja, za koga naj dela. Za esule, ki živijo od podpore? Za brezposelne, ki jih vzdržuje "Previdenza sociale?"
Predor pod gradom je končan. Sicer še ni podrta Bombičeva hiša, a cesto pred hišo so le uredili. Ogromnemu prometu,, ki ga bo živinski trg pošiljal v mesto.
Window Sun Baths Continue Long After Summer Is Gone





The end of summer should not the end of baby's healthful 8un baths. When fall winds and temperatures curtail daily promenades, an open window can provide a source of skin-warming sun.
.. f'or the new baby who just saw '•cht of day a few months ago, this window - sun session should "e brief, a minute front and back, ^'th the time increased a minute ®ach day until baby is being sun-up to 20 minutes front and back.
Each sunning period should start with the recommended oeauty routine of an all-over pat-'"S of baby's skin with his special baby lotion. This emul-
sion of pure oil and lanolin with an antiseptic ingredient added for greater protection is good insurance against both windburn and sunburn.
The sun-bathing room should be warm and free from draft. A tiny baby may be kept wrapped around the upper part of his body while the legs and feet are sunned.
Mother, too, can use this sunning period to kick off her shoes and relax a bit. If His Nibs is the active kind but doesn't yet walk, he'll delight in some regular exercise, with Mommy helping him raise first one leg, then the other; then one arm, then both.
ne bo treba držati smeri proti ulici Mameli in šele pred cerkvijo sv. Ignacija kreniti na levo proti ulici Roma. Ploščadke za stražnika pa še niso postavili.
Raštel je razbremenjen. Če se pred letom nisi mogel preriniti skozi, bi sedaj športniki prav lahko organizirali tek brez zaprek s Katarininega trga čez Korn in Gosposko ulico, čez Travnik in Raštel tja do Sv. Roka skozi Rabatišče. Tek brez zaprek !
Korn je pokrit v vojni poškodovane hiše so pa take kot lansko leto.
Vince pa pijejo. Karlu je ostalo par klientov za briškolo in rebulo, po nekaj gostov je ostalo skoraj vsaki gostilni, A premalo jih je, zato gostilničarji protestirajo proti menzi, ki jo vzdržuje papeževa podporna akcija v hotelu "Tri krone." Čudna je ta menza. Vsem hoče kuhati, a komu naj kuhajo gostilničarji? Naj gledajo prazne lokale? Kdo bo pa davke plačeval? In ti niso nizki. Naj menza odstopi nekaj klientov!
Rudi je svojo kavarno baš še ob pravem času uredil. Danes tega ne bi mogel. Dohodki niso več taki, stroški veliki. Ali bo znižal ceno kapucincu, ko bo uveljavljena prosta cona?
Džipi pa so še. Niso gosti, kot pred letom. In okejev ni na njih. Okeji so šli, "segnorine" so ostale. Še gledajo z zaljubljenimi očmi po uniformah, a De Gaspe-ri-Marshallov plan — preslabo plačuje. Saj tudi "segnorina" ni več tako zahtevna.
Džipi pa so še. Ni okeja, zato je pa na njih napis "polizia." Takih džipov je mnogo. Saj. pravijo, da je v Gorici obilen, obilen tisočak policistov.
Tudi tako se lahko država bori proti brezposelnosti. Sicer pa smo na meji in na meji se lahko vse mogoče zgodi.
Prosta cona je dekretirana. Prej smo se več "troštali," sedaj se manj "troštamo," s čim se bodo "troštali" goriški gospodarstveniki za leto dni?
Stara popevka naših okoličanov je pravilna. "... brez Slovencev Gorice ni!"
Gorica ni hotela Slovencev in tudi danes te ostanke po strani gleda. Zato pa bo na Travniku začela rasti trava. Baje snujejo klub balincarjev, ki bo štel med čalne trgovce iz Rašteja in Travnika. Uredili bodo svoje igrišče na vzvišenem prostoru pred prefekturo. Tam bodo zaposleni ob urah, ki veljajo" za trgovski urnik.
Gorica pa bo postala "santa" ali "santissima." To pa se da doseči šele po smrti.
NEMŠKI REVIZIONIZEM
j jo je že dvakrat pripeljal pogub-jni in egoistični revizionizem.
I
V trenutku, ko je bila v Ver- najbolj racwna nemški revizio- ^ „, . ,	.	.
J .	v	Gradnja stanovanj v Moskvi
saillesu podpisana mirovna po-1 mzem, je daleč za oceanom,	n . , ■, , i,
jT.	■	v...	. , . _	I Po podatkih moskovskega
godba, se je v Nemciji rodil' medtem ko je Sovjetska zveza, i
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Taši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
nemški revizionizem, ki je proglašal, da krivda cesarske Nemčije ni morda v tem, da je Nemčija prvo svetovno vojno povzročila ,temveč v tem, da jo je izgubila. Za večino nemškega naroda se vojna, ki je izbruhnila leta 1914, ni končala leta 1918 ter so Nemci smatrali razdobje med prvo in drugo svetovno vojno za izsiljeno primirje.
Na mesto izgnanega cesarja je stopil stari maršal Henden-burg ,ki je zaupal nalogo maščevanja Stresemannu in Trevira-nusu, pozneje pa, ko je bila Nemčija po zaslugi zapadnih velesil že konsolidirana, je to nalogo poveril Adolfu Hitlerju, ki naj bi izpolnil to nalogo, ki mu jo je zaupal nemški narod. Vsi objektivni opazovalci nemškega javnega življenja pa zopet prihajajo do zaključkov, da je revi-zonizem v Nemčiji zopet oživel, da tli in grozi z novim izbruhom.
Podobno kot po prvi svetovni vojni, tudi danes večna nemška napadalnost deluje pod nedolžnim plaščem obrambe samega sebe. Ko je svoj čas prišel po cesarskem imperializmu konjunk-turist dr. Stresemann, tako je tudi danes po fašističnem imperializmu nastopil "socialist" dr. Schumacher in njemu podobni psevdodemokrati.
Načelna razlika med nemškim revizionizmom po prvi svetovni vojni in njegovim današnjim izrodkom je zelo temeljita in izvira iz ugotovitve, da je bil položaj po letu 1918 povsem drugačen od položaja pO drugi svetovni vojni, zlasti pa v letu 1948. Po prvi svetovni vojni je bila Nemčija dejansko primorana javno priznati svoj vojaški poraz, toda vse nemško ozemlje je še nadalje ostalo pod nemško vrhovnostjo (suverenostjo) in kar je najvažneje, Nemčija ni bila tako uničena kot po drugi svetovni vojni.
Iguba Alzacije, Schleswiga in ozemlja bivše Vzhodne Pruske ni bila nič proti sedanji novi nemški meji na rekah Odri in Nisi, ki za vselej onemogoča stalno nemško širjenje na vzhod.
Tudi mednarodni položaj Nemčije je.bil po letu 1918 zanjo mnogo bolj ugoden, kot pa je danes, kajti tedaj je kot edini dosledni nasprotnik nemškega maščevanja nastopala samo oslabljena Francija. Sovjetska zveza je imela v tej dobi dovolj težav, Anglija pa je že tedaj hotela pridobiti poraženo Nemčijo za svojega bodočega partnerja proti tedanjim prijateljem.
Danes pa se kaže položaj popolnoma v drugi luči. Stvarni in odločilni velesili v Evropi in na svetu sta samo Sovjetska zveza j in Zedinjene države. Zedinjenei države kot velesila, na katero
ki se dobro zaveda nevarnosti'
nemškega maščevanja, danes! mnogo močnejša kot pa po prvi svetovni vojni.
Sovjetska zveza je ločena od Nemčije samo po demokratičnih državah in lahko po odhodu sovjetskih okupacijskih čet iz Nemčije takoj nastopi, da bi uničila vsako nevarnost nemškega maščevanja.
Nemški narod ima na izbiro dve stvari: zavzeti častno mesto v družbi evropskih narodov in opusttii vsako misel na maščevanje, kar je nedavna konferenca zunanjih ministrov vzhodnih držav Nemčiji izrecno ponudila, ali pe postati golo sredstvo in orožje v rokah ameriškega imperializma, kar danes Nemci smatrajo kot priložnost za maščevanje.
V drugem primeru pa bo poraz Nemčije še mnogo večji in usodnejši od onega, .v katerem
sveta deputatov delavcev je bi-I lo v prvem letošnjem polletju v prestolnici 150% več stanovanjskih prostorov kakor v tem razdobju v lanskem letu. Za zgra-
ditev stanovanj je letos v Moskvi določenih več kot pol milijarde rubljev. Do novega leta bodo zgradili 525 hiš na površini 415,000 kvadratnih metrov.
Enakopravnosti Oglašajte v
i zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
/
Sometime in the very near future, a finger will presa your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of th« word.
For the doorbell ringer will be a volunteer represent-ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds. ' ,
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
Mit*«
SKUWTY
A/ne^/CA'S SeC(//^/7Y
/s YOUK. seevurfY! enakopravnost
This is an official U. S. 7teasvry advertisement—prepared under auspices of Treasury Department 9nd Advartistng Cotm^tt,
SELIŠKAR;
Tržaška cesta
ROMAN
(Nadaljevanje)
sosednje drvarnice, ki je J'la na njihovo samo s ozki-' latami, se je prikazal obraz ^^kleta. Videl je samo velike, oči, ki so prestrašeno zrle Bila je Ivanka, vajenka šivilji v sosedni hiši, živah-bistro dekletce, za katero je Sel Tine že marsikatero kepo, ^zgovarjala pa se nista ši ni-
koli
krat
Ho
čeprav jo je Tine že več-opozarjal nase; bil je ved-
Ujel
sramežljivo neroden, da ni ' prave besede, s katero bi ^avezal tovarištvo.
"^a, zakaj pa jočeš, Tine?" ga ^ tiho vprašala Ivanka. ^ Tine se je zdrzhil. Skoz bole-*^'^0, Solze in ihto je čutil, da Je nekdo z besedo pobožal.
Bilo ga je sicer hudo sram jokati pred dekletom, toda solz ni in ni mogel ustaviti. Še bolj je zaihtel, ker ga je topla beseda še huje spomnila na kazen. Le skozi prste jo je pogledal in želel si je, da bi dolgo, dolgo ostala tam pri latah, tako dolgo, da vse to mine in da se bo mogel spet smejati.
"Tak daj no, nehaj, Tine, drugače se bom še jaz začela jokati!" ga je prosila Ivanka. "Pa vsaj povej mi, kaj se je zgodilo?"
"Tepli so me!" je zahlipal Tine.
"Pridi vendar bliže!" je šepetala Ivanka.
Tine se je naslonil na late in si z rokavom brisal solze, da je
bil ves umazan po obrazu; Ivanka je vtaknila roko med late in ga je pobožala po licu. Poglej ga, fanta, kakor da se mu je čudež zgodil! Solze so presahnile, ihta v grlu se je ustavila, muke so tonile v pozabo, samo še gledal je, kako bi odstranil vsaj dve lati, da bi lahko zlezel v sosednjo drvarnico. Naglo je snel sekiro s kupa polen in jo spodaj zataknil med pribito lato in oporno bruno, iz-preperelega lesa je žebelj kar spolzel.
Potem se je kakor maček stisnil in preril skoz vrzel k dekletu. Ivanka se je smehljala in čutila, da mora temu žalostnemu fantu storiti kaj dobrega, ko je vendar tako silno nesrečen. Zdajle ima nekaj trenutkov časa, mojstrica je šla v mesto, pa bo potem naglo nacepila drva, da ne bo očitkov in zmerjanja.
"Na vsaj robček!" mu je dejala. "Obriši se z njim po obrazu!"
Bil je majhen robček, obrobljen z nizom tankih čipk, mehak
in topel in Tine si ni upal z njim obrisati svojega rajastega obraza- Vzela mu ga je in sama mu je obrisala umazane srage s čela in lic, Tine pa ji je pripovedoval o svoji nesreči tako podrobno, da so ji kar solze stopile v oči.
"Joj, saj te mora vendar hudo boleti!" je vzdihnila. "Jaz bi umrla od bolečin."
"Mar tebe nihče ne tepe?" jo je vprašal Tine.
"Seveda, vsi me tepejo! Mačeho imam, ta me najrajši vleče za lase im kadar je oče pijan, se oba spravita name. Poglej, tole je od zadnje sobote! Oče se ga je bil napil in ko je prišel domov, je pričel kričati nad ženo, češ da se pajdaši z drugimi, ko on po svetu gara, mačeha se je pričela dreti name, ker sem potegnila z očetom, saj ima mačeha zares rajši druge ko mojega očeta; potem, ko je oče zaspal, me je pa nabunkala."
Zavihala je rokave svoje jopice prav do rame, ko pa je videla,
da Tine he more tako ničesar videti, se je sramežljivo pomaknila v temačnejši kot drvarnice, potegnila vso roko iz rokava in mu pokazala golo rano. Tam so se videle na snežno beli koži v resnici modre črnjavke in hraste, tako da je Tine pozabil na svoje bolečine in se mu je Ivanka hudo zasmilila. Le kaj bi ji dejal in kaj storil, da bi ublažil grde maroge in pa veliko žalost, ki je govorila iz njenih oči?
"Da, Ivanka, mi, ki nas tepejo, moramo biti prijatelji!" je I dejal, ko se mu je blesk njene ' prebele kože zabodel v srce. "Mi, ki smo reveži, se ne smemo sovražiti!"
Ivanka si je spet oblekla jopico, sedla je na tnalo in se zamišljeno ozrla po zapuščenem vrtu, ki je bil zdaj v zgodnji pomladi le preveč prsten in gol.
"Ali moreva biti tudi zares prijatelja?" je resnobno vprašala.
"Seveda, kdo pa nama more braniti?" se je zavzel Tine.
"Veš, prijatelj biti ni majhna stvar. Prijatelj mora biti predvsem zvest!"
"To tudi bom, lahko se zane-seš!"
"Pa tudi nihče ne sme za to vedeti, drugače se bodo smejali!"
"Saj nihče zvedel ne bo. Tu zadaj za hišo se bova sestajala, tu naju nihče ne bo videl."
"Prisežeš, da mi boš zvest prijatelj ?"
"Prisežem na žive in mrtve."
"Ah, če bi imela zdajle prstane, bi si jih izmenjala, potem bi prijateljstvo zares držalo. Tako pa nimava kaj izmenjati!"
"Tako napravijo že čisto veliki ljudje, nama pa tega ni treba. Le poljubiti se morava, potem nihče ne more odvezati prijateljstva."
"Ali si to že kdaj storil?"
"Do sedaj še ne, ker nisem maral prijateljstva z nobeno deklico."
"Meni pa hočeš biti zares velik prijatelj?"
"Najbolj pravi, najbolj zvest prijatelj ti bom!"
"In kam me boš poljubil?" "Na usta . . . Ali misliš, da tako ni prav?"
"Nič ne vem . . ," je dejala Ivanka tiho in zardela po vsem obrazu. Povešala je glavo, ni si upala pogledati mu v obraz, nemirno je mencala s prsti, Tine pa je bil ves možat sedaj, pa' tudi tako zelo nemiren, da si je želel kar pri tem ostati, ker ni vedel, kako poljubiš dekleta.
"Zares nič ne vem . . ." je šepetala Ivanka. "To moraš že ti vedeti, ker si fant. Ce misliš, da me moraš poljubiti, pa me daj!"
"Da, najprvo moram jaz tebe poljubiti, potem pa ti mene!"
"Ah, jaz te ne bom upala! No, le daj me ti!"
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. oktobra, 1948.
11
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA

(Nadaljevanje )
Toplilo se je. Od Azova je skozi ustja Dona trkala pomlad. Proti koncu marca so začeli prihajati v Rostov ukrajinski rde-čegardistični odredi, ki so jih stiskali hajdamaki in Nemci. Po mestu so se začeli poboji, ropi, neštevilne rekvizicije. Nekatere, popolnoma razkrojene edinice je moral revolucionarni odbor razorožiti. Stvar ni minila brez prask in- streljanja. Pri Novo-čerkasku so se dvigali kozaki. V marcu so kakor popki na jag-nedih nabrekovali p o naseljih spori med kozaki in drugorodci, ponekod so odjeknile vstaje, odkrivale so se kontrarevolucio-narne zarote. Toda Rostov je živel viharno, polnokrvno življenje; zvečer so se po Velikem nasadu sprehajale trume vojakov, mornarjev, delavcev. Zborovali so, luščili sončnično seme, pljuvali v potočke odtekajoče se vzdolž pločnikov, se zabavali z ženskami. Tako kakor prej so delali, jedli, pili, spali, umirali, se rodili, ljubili, sovražili, dihali sapo, slano od morja, živeli, premagovani od silnih strasti in drobcenih čustev. Rostovu so se kljubovalno bližali dnevi, bre-menati od hude ure. Dišalo je po odtajani črni zemlji, zaudar-jalo po krvi bližnjih bojev.
Nekega takega s soncem obli-tega, lepega dneva se je Bun-čuk vrnil domov raneje kakor po navadi in se nasmehnil, ko je srečal Ano že doma.
—	Saj vendar pozno prihajaš, kaj pa si danes že doma?
—	Nisem povsem zdrava.
Stopila je za njim v njegovo
izbo. Bunčuk se je slekel in z drhtečim, veselim nasmeškom dejal:
STREŽAJKA DOBI DELO
za polni ali delni čas. Išče se tudi pomočnico za delo v kuhinji ob jutrih.
Vpraša se v SORN'S RESTAURANT ! 6036 St. Clair Ave.
F O R N E"Z I I
Novi fornezi na premog, olje, I plin, gorko vodo ali paro. Resetting! $15 — čiščenje $5; premenjamoi stare na olje. Thermostat.	j
Tinning & Roofing	i
CHESTER HEATING CO., I 1193 Addison Rd., EN 0487 j Govorino slovensko	i
—	Ana, od danes dalje ne delam več pri sodišču.
—	Kaj pa? Kam pa. pojdeš?
—	V revolucionarni odbor. Danes sem govoril s Krivošli-kom. Obljubil mi je, da me bo poslal kam v okrožje.
Skupaj sta pojedla. Bunčuk je legel spat. Vznemirjen dolgo ni mogel zasnuti, kadil je, se premetaval na trdi žimnici, ra dostno ječal. Silno zadovoljen je zapuščal sodišče, ker je čutil, da še malo, pa bi ne vdržal in bi se zgrudil. Dokajeval je četrto cigareto, ko je zaslišal tiho cviljenje vrat. Dvignil je glavo in zagledal Ano. Bosa, v sami srajci je mignila čez prag in potihoma stopila k njegovi postelji. Skozi razpoko v naoknici ji je padala na gola obla ramena medla zelena svetloba meseca. Sklonila se je in položila toplo roko Bunčuku na ustnice.
-— Umakni se. Molči . . .
Legla je obenj, si nestrpno pogladila s čela kakor grozd težak pramen las, zablisnila s kadeče se sinjkastim plamenom oči in surovo, trpeče zašepetala:
—	Morebiti te bom danes ali jutri izgubila . . . Imeti te hočem rada z vso močjo! — in od strahu se je zdrznila pred last-
NAPRODAJ VREČE
OD MOKE IN SLADKORJA j
CENA $2.80 DUCAT j z dostavo na dom.
Pokličite RAYMOND KLEMENCIC 15764 Friend Ave.,
Maple Heights, O.
Montrose 1853J
Razveselite svojce v domovini za Božič
POSEBNA RAZPRODAJA
Kot je bilo poročano, so jugos-slovanske oblasti ukinile carino na pakete, namenjene za darila. Božični prazniki se bližajo, zima je tu, in treba je tople oprave.
V zalogi imamo omejeno število predmetov, katere si lahko nabavite po posebno znižanih cenah— za manj kot pa so nas stali—in jih v veselje vašim sorodnikom pošljite sedaj v staro domovino.
Tu je navedenih le nekaj predmetov—obiščite našo trgovino, kjer boste videli še mnogo drugih koristnih komadov oblačila po zmernih cenah.
70 klobukov ._________ 1.50
60 srajc, vrednosti od
4,25 do 6.95 ___________ 2.00
50 jopičev brez rokavov,
vred. od 3.50 do 5.95 2.50 Volnene rokavice,
od 1.95 do 3.50 ^ 97c 25 mufflerjev, od 1.50
do 3.00 . _______ 97c
25 čepic	„ ________ 75c
Vse bombažne nogavice, dvojno šivani podplati 3 pari za . ____________1.0(
POZOR!
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ CEVI IN DIMNIK FORNEZA SČISTIMO za samo
$4 do $6
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
BlFORl
YOU BORROW TO BUY A HOME
GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS
no odločnostjo: — Daj, hitreje!
Bunčuk jo je poljubljal in z grozo, s silnim, vso zavest mu prevzemajočim spoznanjem čutil, da je brez moči.
Tresla se mu je glava, mukoma so mu gorela lica. Ana se ga je oprostila, ga jezno odsu-nila, se dušila v prezirljivem šepetu, ko ga je s studom in odvratnostjo vprašala:
—	Ali ... ali si brez moči? Ali si... bolan? . . . O-o-o-o, kako je to gnusno! . , . Pusti me!
Bunčuk ji je tako stisnil prste, da so šibko zapokali, v razprte, motno črneče se sovražne oči je zavrtal svoj pogled in jec-Ijaje, paralitično otresovaje z glavo vprašal:
—	Zakaj? Zakaj me obsojaš? Res, izžgan sem do dna! . . . . Niti za to zdaj nisem sposoben. Nisem bolan . . . razumi, razumi. Opustošen sem . . . A-a-a-a.
Zamolklo je zarjul, planil z ležišča in prižgal cigareto. Dolgo se je tiščal v dve gube pri oknu kakor pretepen.
Ana je vstala, ga molče objela in ga mirno kakor mati poljubila na čelo.
Čez teden dni pa je Ana pod njegovo roko skrila svoj obraz, zagorel v plamenu rdečice, in priznala:
—	... Mislila sem, da si se prej razdal . . . Nisem vedela, da te je do dna izčrpalo delo.
In poslej je Bunčuk dolgo čutil na sebi ne samo njeno dekliško ljubezen, marveč tudi njeno toplo, prav do roba zvrhano materinsko skrbnost.
Na podeželje ga niso poslali. Po prizadevanju Podtelkova je ostal v Rostovu. Ta čas je imel donski revolucionarni od^or čez glavo polno dela, pripravljal se je za oblastni zbor sovjetov in na spoprijem s kontrarevolucijo, ki je prežala za Donom.
21
Pod obrečnimi vrbami so mnogoglasno regljale- žabe. Za
gričem se je kotalilo čez prag sonce. Po vasi Setrakovu se je razpenjal somračni hlad. Od hiš-so na suho cesto padale dolge, poševne sence. Iz stepe je pri-drevil trop konj. S paše so prihajale kolačke, jezikale med seboj o novicah, poganjale krave s šibami. Po ulicah so bosi in že zagoreli kozački skakali čez kozo. Starci so medlo sedeli po pristen jih.
Vas je že posejala. Samo ponekod so še dosevali proso in sončnice.	i
Zraven ene izmed zadnjih do-1 mačij so sedeli na kupu hlodov I i kozaki. Gospodar bajte, brazgo-i I tinast topničar, je pripovedoval j o nekem dogodku iz nemške! ! vojske. Sobesednika — star so-j j sed in njegov zet, mlad, kodro-' las kozaček — sta molče poslu-; šala. Na prag je stopila gospodinja, visoka, lepa in zala koza-kinja kot graščakinja. Rožnato bluzo, v krilo zatlačeno, je imela zavihano do komolcev in videti je bilo zamolkle, zalite roke. Nesla je žehtar; široko in prosto, z gosposko hojo, lastno samo kozačkam, je odšla na kravje dvorišče. Lasje, preveza-ni z belo sinjkasto ruto, so se ji j usipali izpod naglavke (ravnokar je bila naložila na ogenj posušenega gnoja in ga pripravila za drugo jutro), na bose noge nataknjeni škornji so drsali in mehko tlačili mlado zelen plevela, ki se je bujno razrasel po dvorišču.
Na hrastovih hlodih sedeči
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jamčeno
kozaki so zaslišali pojoče brizganje mlečnih curkov po steni žehtarja. Gospodinja je pomol-zla krave in odšla v bajto; nekoliko nagnjena na eno stran je v levici, po labodje usločeni, nesla poln žehtar mleka.
—	Sjoma, telička bi šel iskat! — je zateglo zaklicala s praga.
—	Kje je pa Mit jaška? — se je oglasil gospodar.
—	Kuga vedi, potegnil jo je nekam.
Gospodar se je počasi dvignil in odšel proti oglu. Starec in zet sta se tudi že odpravila proti domu. Na oglu je gospodar zaklical:
—	Poglej no tja, Dorofej Ga-vrilič! Stopi no sem!
Starec in njegov zet sta stopila h kozaku. Molče je pokazal v stepo. Po veliki cesti se je v škrlatni krogli valil prah, za njo so se pomikale vrste pehote, pratež, konjenica.
—	Vojska, ka-li? — je stari začudeno zažmeril in prislonil dlan ob bele obrvi.
—	Kaj bi neki bilo, kakšni ljudje so to? — je zategnil gospodar.
SPALNO SOBO
se odda v najem dvema fantoma.
Si lahko tudi kuhata.
Vpraša se na
14926 Sylvia Ave.
LI 8670
DOBRI NAKUPI
v bližini Euclid Beacha—Hiša za dve družini; 5-5-1 soba; 2 garaži. Vse nanovo barvano in dekorirano, sploh vse v najboljšem stanju. Spodaj bo stanovanje kmalu prazno. Nobena določena cena za najemnino.
29080 Mallard Ave., blizu E. 260 St.—Nova hiša s petimi sobami. Plinska gorkota, "tile" kopalnica. Za dekoriranje si lahko sami izberete.	_ $11,400
Mi tudi zgradimo hišo, ki bo odgovarjala vašemu okusu in sredstvam.
EDWARD KOVAČ 960 E. 185 St.. KE 5030
This sign of
easier;'
fasten better

fAARK ^


r I o 01 I

Q & <9
oking 0 -

Izberite si vašo novo avtomatično PLINSKO peč . . . sedaj!
Mnogo izdelkov po najbolj znanih izdelovalcih peči v Ameriki, sedaj čaka na vašo izbero. Obiščite vašega najbližjega prodajalca ali naš lokalni urad. Našli boste "CP" pečat na krasni moderni peči, ki bo natančno odgovarjala vašim potrebam.
Znani "CP pečat vam zasigura vse, kar hočete imeti v pripomočku za kuhanje. "CP" pečat se nahaja na boljših izdelkih, ki so izdelani danes po najbolj znanih izdelovalcih plinskih peči. Samo peči, ki prestanejo natančen preizkus za vzor, konstrukcijo in v delovanju, lahko nosijo ta ponosni pečat dobre kakovosti.
MODERNA KRASOTA ZA VAŠ DOM - MODERNA POMOČ ZA VAS!
Vi nimate vogalov, kamor se nabira nesnaga, ali vreze za čistiti na teh modernih krasotah. Samo obrišete jih in se svetijo.
In vi imate tudi vsako avtomatično pomoč za moderno kuho.
Grelci na vrhu, in pečica ter pražilnik katerekoli CP peči se avtomatično vžge . . . toplota v peči je avtomatično regulirana po termostatu. In, če vi hočete, imate dodatno priročnost POPOLNOMA avtomatične ure, ki vžge pečico ob kateremkoli času želite naravnati . . . skuha celi obed . . . ugasne plin, ko je obed končan.
POMNITE—Nove plinske peči prihranijo na času, prihranijo denar
^EAST OHIO GAS
Na prag je stopila njegova žena že z jopico, ogrnjeno čez pleča. Pogledala je v stepo in preplašeno zastokala:
—	Kakšni ljudje pa so to? Jezus Kristus, kako neznansko jih
je!
—	Nič prida ljudje niso videti...
Starec je zacapljal na mestu, odšel proti svojemu domu in jezno kriknil zetu:
—	Pojdi domov, kaj bi zijal!
Proti koncu ulice so tekli p&' glavci in ženske, v gručah so šli j kozaki. V stepi se je kako vrsto j oddaljena od vasi vlekla po ve-I liki cesti kolona; do hiš je ve*er i prinašal nerazumljiv hrup gl&' j sov, konjsko hrzanje, drdranje voz.
— To niso kozaki . . . Nis" naši ljudje, — je rekla kozačka možu.
Ta je zraignil z ramami.
(Dalje prihodnjič)
i SLIKE,	I
V ...	♦ *
% ki jih ne morete videti v drugih gledališčih,	jih lahko vidite v i
našemu deloma prenovljenemu gledališču po	popularnih cenah.
!»! . „ - —	%
I Alhambra Theatre - 10403 Euclid Ave. 1
STEVE F. PIRN AT
HEnderson 3500
6516 ST. CLAIR AVE.
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, in sprejema PAKETE, ter vse potrebno uredi za odposlati v evropske države.
SPREJEMA NAROČILA ZA MOKO IN STANDARD PAKETE, z vsakovrstnimi živili za Jugoslavijo, vsa naročila so garantirana-VRŠI VSE URADNE NOTARSKE LISTINE.
V polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRN AT
Imamo fino grozdje in mošt
Tudi letos želimo postreči našim odjemalcem in prijateljem z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko.
Imamo tudi nove sode od 5 do 50 galon. Pripeljemo dom! Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohij ska. Se priporočamo za obisk.
NOniNGHAN WINERY
17721 Waterloo Rd.
Pokličite telefon: IV 2724
Vprašajte učiteljico, ona ve...
VSAK UČENEC POTREBUJE VID-OHRANJUJOCO UČNO SVETILKO
Dobra razsvetljava je ravno tako važna otroku šolske starosti kot so knjige, svinčniki in pisalni papir.
Dobra razsvetljava obvaruje mlade oči pred napenjaju oci. Zmanjša ali prepreči nervoznost, utrujenost, glavobol in druge resne bolezni, ki jih povzroča napenjanje oči.
Da, vsak ucenec potrebuje- Vid-Ohranjujočo učno svetilko. Je v veliko pomoč mladini—in dobro zavarovanje zdravja.
VID JE NEPRECENLJIV . . . RAZSVETLJAVA JE POCENI
ALWAYS AT YOUR
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI
P®t dni na teden—od ponedeljka do petka	,
Zjutraj ob 10—WGAR in WICA • Zvečer ob 10—WHI^
"TEN O'CLOCK TUNES"