ODKUP, SORTIRANJE IN PRODAJA ODPADNIH SUROVIN SRD AN Pan tO S.p. KokarjB 1- ^31 Nazarje Tel.: 031 BBS 194 Delovni čas. od 8.00 do 12.00 in od 13.00 dO 13.00 Pogo:' Doielfie nagradi«? ak^ ia so ofcjavl.enr rta sedeli.' fwdjelja v Krtkaijflh 1 NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS tADNA AKCIJA! Vijaka Ihiifjti? oseba, ki v i^sn nrt 1 ii julija do31 d^usLa 2011 na deponijo v Kokarjuh (tovSi zaoružoi dom) pritelje vet kol 100 ko odpadnih prodorov. prejme ■itjpon, s kalefim sodeluje v nagradnem žrebanju, v katerem se izžrebanim posameznikom podeli 11 nagran: LETUS LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. JUB Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) BARVNO - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov ...) - plastificiranje - grafično in ČRNOBELO oblikovanje TISKANJE KMETIJA OVIJAC Pridelava in prodaja novih slovenskih sort jedilnega krompirja za ozimnico. C t-2,net Klanec 43, Komenda GSM: 041 £48 310 Ihafer GOiTiSHO. HJ jn rdUpn i f JnirJ*) '.Ktjf i. m\-.trp mozirje, savinjska t. 29 www.avtosola-relax.si Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Tretja stran ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 34, 26. avgust 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 33, 19. avgust 2011 ID Tema tedna trošarine na nezdravo hrano Je lažje in ceneje jesti nezdravo? Vlada je v okviru ukrepov za izboljšanje zdravstvenih navad državljanov odprla razpravo o možnosti uvedbe novih trošarin na nezdravo hrano, s katerimi želi spodbuditi zdravo prehranjevanje. Pridobljena sredstva naj bi se zlivala v zdravstveno blagajno, s tem bi po mnenju vlade pridobili več pozitivnih stvari. Ljudje bi bili prisiljeni prevzeti bolj zdrave prehranjevalne navade, kar je zaradi naraščajoče debelosti v svetu nujno, hkrati pa bi tisti, ki se slabim razvadam ne morejo odreči, prispevali nekaj več v osiromašeno zdravstveno blagajno. PRISILJENI V BOLJ ZDRAVE PREHRANSKE NAVADE Pogovori o hrani postajajo popularni v vseh generacijah. Vsa razmišljanja in študije o tem, kaj moramo jesti za dolgo in zdravo življenje ali celo za daljšo mladost, pa očitno ne dosežejo svojega namena. Najbolj priljubljena hrana je tudi najmanj zdrava, debelost pa dosega razsežnosti svetovne epidemije. V Sloveniji letno zaradi bolezni povezanih s preveliko telesno težo umre več tisoč ljudi. Številne evropske države iz teh razlogov že uvajajo davek na nezdravo hrano. Po mnenju zagovornikov trošarin na nezdravo prehrano ima omenjeni davek več dobrih posledic. Najpomembnejša je vsaj delna omejitev uporabe prehrambnih izdelkov, ki negativno vplivajo na zdravje. Trošarine bi tako vplivale na zniževanje stroškov, ki jih ima država zaradi nezdrave prehrane. Če bi trošarine na daljši rok pripo- mogle še k spremembi prehranjevalnih navad, bi se zmanjšala tudi sedaj zelo pogosta srčno-žilna obolenja, ki jemljejo življenja in pomagajo prazniti zdravstveno blagajno. SUBVENCIJE NA ZDRAVO HRANO BOLJŠA REŠITEV? Povsem drugačnega mnenja so nasprotniki davka na zdravju škodljiva živila, ki menijo, da želi država s tem le zmanjšati primanjkljaj v zdravstveni blagajni. Trošarine na nezdravo hrano naj bi posegale v posameznikovo svobodno izbiro, hkrati pa naj bi ta davek najbolj prizadel revne ljudi, ki po ceneni nezdravi hrani tudi najbolj posegajo. Uvedba davkov oziroma trošarin na nezdravo hrano bi tako še dodatno poslabšala socialni položaj že tako ogrože- nih. Danes namreč velja, da če želiš jesti zdravo hrano, moraš zanjo odšteti precej več kot za nezdravo. In zato, opozarjajo nasprotniki omenjenih trošarin, je lažje in ceneje jesti nezdravo. Sprašujejo se tudi, zakaj država ne uvede subvencij na zdravo in na ekoloških kmetijah pridelano hrano, ki je zaradi načina pridelave trenutno precej dražja od cenenih predelanih prehrambnih izdelkov. Namesto trošarin bi bilo po njihovem mnenju bolje, da bi vlada več vložila v intenzivno ozavešča-nje državljanov o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani. Precej dvomov pa pušča tudi vprašanje, na osnovi katerih meril bodo vladni strokovnjaki določali, katera hrana je dovolj nezdrava, da bo dodatno obdavčena. Tatiana Golob Naša anketa Bo nezdrava hrana obdavčena? Želeli ali ne, navadni smrtniki s povprečno plačo pri nakupu hrane razmišljamo predvsem s svojo denarnico. Biološko pridelana hrana ali zdravju prijazna namreč stane tudi dvakrat ali trikrat več od tiste, kjer je najpomembnejša količina pridelave. Tako kljub trkanju slabe vesti tehtnica velikokrat pretehta na stran akcije in neverjetne ponudbe, ki hrani lačne oči in ušesa. A da bi se to spremenilo, na vladi razmišljajo o novem davku oziroma trošarinah na nezdravo hrano, kot so sladke pijače in sladkarije, morda tudi na ustekleničeno vodo in na živila z visokim deležem nasičenih maščob. S tem naj bi povečali priliv v zdravstveno blagajno in hkrati spodbujali ljudi k razvoju zdravih prehranjevalnih navad. Bomo zaradi tega jedli bolj zdravo? Renata Roban, Robanov Kot Zaradi tega ne bomo jedli bolj zdravo hrano. Ljudi namreč vzgajajo mediji in prav v reklamah je največ propagande za nezdravo hrano, ki prepričuje potencialne kupce. Sama sem prepričana, da bi se zaradi davka socialni položaj tistih, ki so že sedaj v težkem finančnem položaju, bistveno poslabšal. A bi zaradi tega morali uvesti subvencije na zdravo hrano in jim s tem omogočiti, da bi lahko tudi oni kupovali drago zdravo hrano. Luka Pustoslemšek, Gornji Grad Če bi se začel uvajati davek na nezdravo hrano, bi morali istočasno uvesti tudi subvencije na zdravo hrano. Davek pa ne bo spodbudil razvoja zdravih prehrambenih navad. Še vedno se bomo enako prehranjevali, kot smo se do sedaj. Bolj zdravo bi živeli, če bi država in civilna družba delala na osveščenosti, kaj je zdravo in kaj ni zdra- vo. Davek se mi zdi bolj krpanje državnega primanjkljaja kot pa vmešavanje države v posameznikovo svobodno izbiro. Nihad Kahvedžič, Mozirje Nezdravo hrano ne bi smeli obdavčiti, saj se mi zdi, da se tako država vmešava v posameznikov svobodno izbiro. Finančni položaj socialno šibkih bi se s tem poslabšal, a se kljub temu ne bi spremenile prehranjevalne navade Slovencev. Ana Marija Šamu, Loke Ali je davek na nezdravo hrano spodbuda za razvoj zdravih prehrambenih navad ali ne, ne bi znala odgovoriti. Silva Cesar, Mozirje Zdrava hrana je mnogim zaradi cene nedosegljiva, a se kljub temu stri- njam, da bi uvedli davek na nezdravo hrano. Tako bi mogoče lahko preprečili številne bolezni, ki so posledica nezdravega prehranjevanja. A zadeva ne bi smela iti samo v eno smer, tako da bi uvedli davek na nezdravo hrano, temveč bi morali uvesti subvencije na zdravo hrano. Tako bi ta bila dostopna tudi socialno šibkejšemu sloju prebivalstva. Andrej Šemlak, Kokarje Davek na nezdravo hrano bi bistveno poslabšal položaj tistih, ki že sedaj težko shajajo iz meseca v mesec in nezdravo hrano kupujejo prav zato, ker si s svojimi zaslužki ne morejo privoščiti drago zdravo hrano. Z uvedbo tega davka bi se država vmešavala v posameznikovo svobodno izbiro, kar pa ni dobro. Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem Gl Savinjske novice št. 33, 228. avgust 2011 C Tema tedna, Aktualno Marija Jurak Trogar, svetovalka za prehrano: »Uvedba trošarin na nezdravo hrano in pijače je politična odločitev. Osnovno gonilo kapitalističnih de- mokratičnih družb je dobiček. Človek je sredstvo, ki služi kapitalu in kot tak omogoča rast BDP v primeru, če troši več, kot je nujno potrebno, kar velja tako za potrošnjo hrane kot zdravstvenih storitev. V času krize je treba omejevati javno porabo in tu ima ministrstvo za zdravje veliko skrbi, kajti vse več bolnih je v razvitih družbah zaradi preobilja hrane in ne zaradi pomanjkanja. Ker smo humana družba, ki vzgaja svoje potomce in skrbi za zdravje državljanov, smo dolžni to početi z vsemi razpoložljivimi humanimi sredstvi. Obdavčenje oziroma uvedba trošarin ni nehumano sredstvo za doseganje ciljev, kajti ljudem, ki imajo manj sredstev za preživljanje, ne bo odtegnjena bolj zdrava hrana, npr. sadje, zelenjava, žitarice, meso. Glede na to, da so mladostniki vodo zamenjali s sladkimi pijačami, debelost pa strmo narašča, bi denar od trošarin morali nameniti izobraževanju staršev, ki ustvarjajo družine. Vzgoja in izobraževanje o zdravi prehrani za otroke v vzgojno izobraževalnih ustanovah nista dovolj učinkovita, kajti otroci so doma prepuščeni volji, znanju in navadam staršev, ki pa jih družba prepričuje, da ne morejo zdravo živeti in jesti, če nimajo veliko denarja. Cilji WHO glede zdrave prehrane, ki jih upoštevajo tudi evropski sistemi formalne vzgoje, so preveč potro-šno naravnani. Formalno znanje o prehrani in vplivu na zdravje je tako zakomplicirano, da ga pogosto ne razumejo niti doktorji. Od zdravnikov zdravstveni zavarovanci žal v glavnem pričakujejo, da zdravijo s farmacevtskimi sredstvi in ne z omejevanjem v prehrani. Trošarine na nezdravo hrano so iz aspekta povzročiteljev zdravstvenih težav, obolenj in kroničnih bolezni enako upravičene kot na tobak in alkohol. Me pa skrbijo merila za določanje živil, ki bodo obdavčena. Trošarina bi morala veljati tudi za kuhinjski sladkor in umetna sladila. Glukozo, ki jo naši možgani potrebujejo za delovanje, človekovo telo lahko proizvede iz sestavin bolj zdravih živil.« umrl nekdanji premier in finančni minister Poslednje slovo od Andreja Bajuka občina nazarje Člani občinskega odbora NSi Mozirje so se 17. avgusta v Ljubljani udeležili žalne seje sveta stranke in maše zadušnice, ki jo je ob smrti Andreja Bajuka daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Spominu na dr. Andreja Bajuka, Slovenca, ki je kot mednarodno priznani finančnik in humanist s svojim znanjem in izkušnjami pripomogel k razvoju mlade države in ohranitvi krščanske demokracije v Sloveniji, sta se na žalni seji poklonila Ljudmila Novak in Lojze Peterle. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je videla v ustanovitelju in prvem predsedniku stranke zlasti domoljuba, čigar delo je združevalo vse Slovence, tudi tiste za mejno črto in po svetu. Evropski poslanec in soustanovitelj NSi Lojze Peterle pa ni mogel mimo spoznanja, kako je bilo krivično, da »so ga v njegovi domoljubni vnemi za demokratični napredek Slovenije nekateri, tako kot Jožeta Pučnika, Jožeta Bernika in še koga, proglašali za tujca«. Dr. Andrej Bajuk se je za časa sodelovanja v slovenski vladi na delovnih in neformalnih srečanjih pogovarjal tudi z vodilnimi gospodarstveniki Zgornje Savinjske doline. Leta 2006 je kot podpredsednik vlade in finančni minister obi- Končno zelena luč za gradnjo na Biču Dr. Andrej Bajuk (Fotodokumentacija SN) skal nazarsko podjetje BSH Hišni aparati in po tem, kar je videl, izrazil prepričanje o sposobnosti Slovencev, da preživijo in napredujejo v globaliziranem svetu brez strahu pred prihodnostjo. Leta 2007 se je srečal z direktorjem podjetja KLS Ljubno Mirkom Straškom. Med drugim sta spregovorila o načinih finančne razbremenitve gospodarstva, kot finančni minister pa je videl eno od rešitev v partnerskem povezovanju podjetij z občinami, kar bi pritegnilo mlade, izobražene strokovnjake. Njegovega priznanja je bilo deležno tudi družinsko podjetje Mizarstvo Kovač v Ljubiji. Andreja Gumzej Občina Nazarje je v teh dneh pridobila gradbeno dovoljenje za ureditev stanovanjske soseske Bič v Šmartnem ob Dreti. Mimo je tudi pritožbeni rok, tako so dolgoletni napori nazarske občine, ki trajajo skoraj celo desetletje, privedli do cilja. Občina je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja poskrbela za ureditev poplavne varnosti in pri izvedbi upoštevala vse zahteve in želje stanovalcev na sosednjih zemljiščih. Gradbeno dovoljenje velja za komunalno ureditev in za gradnjo osmih stanovanjskih hiš, vsaka pa bo imela tudi individualno čistilno napravo. Sedem parcel je v lasti občine, ena pa je v zasebni lasti. Na občini razmišljajo, da bi za komunalno ureditev tega območja pridobili zasebnega investitorja, ki bi morda postavil tudi vzorčno hišo. Izrednega pomena je, da bi v Šmartnem ob Dreti, ki je za Nazar-jami drugo središče občine, privabili nove prebivalce. Od števila teh je odvisna marsikatera pridobitev v kraju, ki ji že grozi prenehanje ali ukinitev. Takšne so na primer pošta, vrtec, šola. Razpoložljive zazidalne parcele naj bi kraju prinesle nov razvojni preboj. Marija Lebar Gradbeno dovoljenje velja za komunalno ureditev in za gradnjo osmih stanovanjskih hiš v soseski Bič v Šmartnem ob Dreti. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 ID Iz občin brezplačna pravna pomoč poleg na ljubnem odslej tudi v nazarjah Po smernice za nadaljnjo pomoč Občina Ljubno že več let svojim občanom zagotavlja brezplačno pravno pomoč. Z letošnjim letom so te dobrodošle storitve deležni tudi nazarski občani. Svetovanje opravlja diplomirana univerzitetna pravnica Polona Levar, ki pravi, da se občani te storitve poslužujejo, ko se znajdejo v različnih situacijah, ki jim sami niso kos oziroma ne vedo, kam se sploh obrniti, da se zadeva začne reševati. »Bistvo pravnega svetovanja je določiti področje, v katerega sodi težava, s katero se oseba srečuje in poiskati usmeritve, kako se lotiti reševanja oziroma kam se obrniti po nadaljnjo pomoč. To storim na tak način, da občanu ni potrebno tekati od vrat do vrat, temveč ga napotim na konkreten naslov, kjer bo lahko poiskal rešitev,« pravi Le-varjeva. Občani se po pomoč zatekajo zlasti s področja dednega, družinskega, cestno-prometnega, delovnega, stvarnega in obligacijskega prava. Pri reševanju težav občanov pravnica sodeluje z različnimi institucijami, kot so davčna uprava, policija, upravna enota in centri za socialno delo. Posreduje v zadevah med občani in lokalno skupnostjo. Po možnosti pomaga pri izpolnjevanju nekaterih obrazcev, tožb na sodišče pa ne vlaga. »Poudariti velja, da je takšna brezplačna storitev, ki jo občina preskrbi za svoje prebivalce, še posebej dobrodošla v časih materialne stiske. Po dosedanjih izkušnjah lahko povem, da se kar okoli 90 odstotkov zadev, s katerimi se ob- Svetovanje opravlja diplomirana univerzitetna pravnica Polona Levar. (Foto: Marija Lebar) čani obračajo po brezplačno pomoč, reši že pri svetovanju samem. Velikokrat se vračajo, da se zahvalijo in tako dobim povratne informacije o posamezni zadevi,« še pravi Levarjeva. Z brezplačnim pravnih sveto- vanjem so najprej začeli v občini Ljubno. Projekt je bil predstavljen tudi ministru Ivanu Svetliku, ki se je o njem izrazil pohvalno. Povzele so ga tudi druge občine po Sloveniji. Občina zagotovi delovni prostor, kjer svetovanje poteka, nudi pa tudi potrebne informacije o tem, kdaj in kje se je mogoče sestati s pravnico. Pogoj za brezplačno svetovanje je, da je oseba, ki išče pomoč, občanka ali občan dotične občine, vsak upravičenec pa na leto lahko to storitev koristi trikrat. Na Ljubnem je pravno svetovanje praviloma vsako drugo sredo, najbolje pa se je pozanimati na občini. V Nazarjah, kjer je storitev na volje šele letos, pa se je za termin svetovanja možno naročiti na občini. Marija Lebar tudi občine pomagajo blažiti socialno ogroženost ljudi Z izredno denarno pomočjo iz najhujše stiske S poglabljanjem gospodarske krize se v socialni stiski znajde vedno več ljudi. Potrebe po socialnih pomočeh pomagajo reševati tudi zgornjesavinjske občine. Vse občine del svojega proračuna namenijo za izvajanje socialnih pomoči, ki jim jih nalaga zakon. Tri naše občine, Mozirje, Nazarje in Gornji Grad, svojim občanom v času najhujših socialnih stisk podeljujejo tudi izredne enkratne denarne pomoči, večinoma namenjene plačilu njihovih tekočih obratovalnih stroškov, nakupu šolskih potrebščin, ozimnice itd. V MOZIRJU 9.000 EVROV ZA POMOČ OBČANOM V SOCIALNI STISKI Na Občini Mozirje se po besedah direktorice občinske uprave Nade Brinovšek zavedajo vse večje socialne stiske njihovih občanov, zato so v ta namen pred leti sprejeli Pravilnik o dodeljevanju izrednih enkratnih denarnih pomoči. Denarno pomoč po pravilniku podeljujejo občanom predvsem v primeru, ko le-ti zaidejo v zelo težak položaj in si ne morejo več privoščiti niti nakupa osnovnih dobrin za življenje. V letu 2010 je bilo v proračunu občine Mozirje za ta namen zagotovljenih 7.960 evrov. Izredno enkratno denarno pomoč je prejelo 21 občanov, najvišja denarna pomoč pa je znašala 600 evrov. Vsi prosilci so v vlogi navedli, da potrebujejo pomoč za kritje tekočih obratovalnih stroškov. V letošnjem letu je mozirska občina v isti namen zagotovila že več sredstev, natančneje 9.000 evrov. Do konca maja je bila pomoč nakazana desetim občanom, najvišja denarna pomoč pa je znašala 400 evrov. En občan je pomoč porabil za nakup drv za ozimnico, ostalih devet pa za kritje tekočih obratovalnih stroškov. Brinovškova iz teh podatkov ugotavlja, da imajo njihovi občani, ki živijo v neprofitnih stanovanjih, kljub temu, da prejmejo s strani občine subvencijo za stanarino, velike težave pri poravnavi tekočih stroškov. Občina Mozirje je s sredstvi iz rezervnega sklada, ki so namenjena pomoči občanom ob večjih nesrečah, torej požaru, ujmah ali smrti v družini, v lanskem letu pomagala dvema družinama in v ta namen izplačala 4.972 evrov. IZREDNE DENARNE POMOČI TUDI V NAZARJAH Tudi Občina Nazarje nekaj finančnih sredstev nameni pomoči občanom v obliki enkratnih izrednih denarnih pomoči. Lansko leto so tako pomagali trem upravičencem, in sicer za kritje stroškov domskega varstva za brezdomce ter za premostitev finančne stiske. V ta namen so namenili 485,56 evra, najvišji izplačan znesek je bil 230 evrov. Tudi v letošnjem letu s sredstvi iz istega fonda pomagajo eni osebi pri poravnavi obveznega zdravstvenega zavarovanja, kateri je po sklepu dodeljena skupna pomoč v višini 156,60 evra. V GORNJEM GRADU LETOS POMAGALI DVEMA OBČANOMA Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, ozimnice ali kurjave in pri kritju drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti svojim občanom pomagajo tudi na Občini Gornji Grad. V letu 2010 so pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti in nakup nujnih življenjskih potrebščin prejeli trije upravičenci. Letos sta do maja pomoč prejela dva upravičenca. Eden za premostitev trenutne materialne ogroženosti, drugi pa za plačilo stroškov za izvajanje varstva odraslih v drugi družini. V lanskem letu je Občina Gornji Grad za pomoč občanom izplačala tisoč evrov, v letošnjem letu do maja pa 800 evrov. Najvišji izplačani znesek pomoči je znašal 400 evrov. SOCIALNE POMOČI NISO EDINA OBLIKA POMOČI OBČANOM Kot že omenjeno vse občine v okviru zakona izvajajo številne oblike pomoči, ki stroškovno precej za-režejo v občinske proračune. Tako vse zgornjesavinjske občine med drugim pomagajo z delnim plačilom za izgubljeni dohodek družinskega pomočnika, s financiranjem pomoči na domu in doplačilom občanom za institucionalno var-sivo, plačilom razlike v ceni do ekonomske cene v vrtcih, s kritjem obveznega zdravstvenega zavarovanja brezposelnih, pomočjo družini ob rojstvu otroka, plačilom mrliško - ogledne službe za fizične osebe, subvencijami stanarin in še bi lahko naštevali. Tatiana Golob (H Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Politika, Iz občin, Organizacije mozirski gaj občina gornji grad Spominski posnetki parka cvetja v Gantarjevi zbirki Na povabilo poslanca Jakoba Presečnika se je v soboto, 20. avgusta, v Mozirju mudil predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Ogledal si je Mozirski gaj. Pri tem so ga poleg Presečnika spremljali še mozirski župan Ivan Su-hoveršnik, podžupan Roman Čre-tnik in predstavniki Ekološko hor-tikulturnega društva Mozirski Gaj Darko Bele, Božo Plesec in Jože Skornšek. »V teh politično razburkanih dneh se prileže mirno dopoldne v prijazni družbi in lepem okolju Gaja,« je dejal Gantar. V dveh urah, kolikor je trajal obisk gaja, si je predsednik DZ z zanimanjem ogledal novosti, ki so jih za obiskovalce ponudili od njegovega zadnje- ga obiska tega parka cvetja. Tako se je dalj časa pomudil ob razstavni zbirki o zgornjesavinjskem želodcu, pozornost pa so pritegnili tudi razstavljeni plazilci in kače. Svoje vtise je zabeležil še s fotoaparatom, kar je ena njegovih priljubljenih dejavnosti. Pavel Gantar je tudi sicer ljubitelj narave in še posebej parka ob Savinji. »V Mozirski gaj je kolega Gantar prihajal že tudi večkrat prej, še posebej, ko je bil na položaju ministra za okolje in prostor. Takrat se je rad odzval mojemu vabilu in večkrat smo se srečevali v Gaju,« je ob tem še povedal Jakob Preseč-nik. Ob obisku so Gantarju poklonili monografijo o Mozirskem gaju. Marija Lebar V polovici leta realizacija prihodkov 25-odstotna, odhodkov pa 20-odstotna Zaradi številnih projektov v teku, med njimi je izgradnja kanalizacije v Bočni, prilivi v občinski proračun prihajajo postopno. (Foto: Štefka Sem) Predsednik državnega zbora Pavel Gantar (tretji z leve) pri ogledu Mozirskega gaja (Foto: Marija Lebar) Gornjegrajski občinski svet je proračun za letošnje leto sprejel lani decembra. V bilanci prihodkov in odhodkov so bili predvidni prihodki v višini 4.527.955 evrov in odhodki v višini 4.742.078 evrov. Razlika odhodkov se bo pokrila iz presežka sredstev iz preteklega leta. Največja odstopanja pri realizaciji prihodkov so zaradi neenakomerne dinamike prilivov in postopkov razpisa pri naslednjih projektih - sanacija objekta Attemsov trg 23 (Posojilnica), sredstva za sanacijo OŠ Gornji Grad glede na pogoje razpisa in odločbe šolskega ministrstva, sredstva po planu za sanacijo ceste Kropa-Otok in sredstva iz Evropske unije za strukturno politiko - kanalizacija Bočna glede na pogoje razpisa in podpisane pogodbe. Realizacija prihodkov za obdobje januar - junij 2011 je tako 25-odstotna. S sprejetim proračunom za leto 2011 so bili tekoči odhodki načrtovani v višini 1.062.113 evrov, realizirani pa v višini 380.455 evrov, kar predstavlja 35,8 odstotka odhodkov načrtovanih sredstev v proračunu. Tekoči transferi so bili realizirani v višini 38 odstotkov, investicijski odhodki devet odstotkov, investicijski transferi 23 odstotkov in račun financiranja 50 odstotkov. Skupaj je bilo tako realiziranih 20 odstotkov odhodkov in proračunski presežek v prvi polovici leta je znašal skoraj 183.000 evrov. Štefka Sem škofija celje Dekanija Gornji Grad še naprej zaupana Martinu Pušenjaku Škofija Celje je letos praznovala 5. obletnico ustanovitve, tako so se iztekli tudi petletni mandati različnih služb in svetov. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je zato pred novim pastoralnim letom za mandatno obdobje 2011 - 2016 imenoval dekane, naddekane in člane duhovniškega sveta. Dekanijo Gornji Grad, ki zajema župnije Zgornje Savinjske doli- ne, ponovno vodi dekan in ljuben-ski župnik Martin Pušenjak. Savinj-sko-šaleško naddekanijo, ki obsega dekanije Braslovče, Gornji Grad in Šaleško dekanijo, je škof zaupal msgr. Jožetu Pribožiču, sicer župniku v Šoštanju. S prvim avgustom je nastala tudi sprememba v župniji Šmartno ob Dreti s soupravljanjem župnije Bočna. Dolgoletni župnik Pe- ter Marčun se je odpovedal obema župnijama in postal župnik župnije Sv. Marija v Trbovljah. V Šmartno ob Dreti in Bočno je prišel župnijski upravitelj Ivan Šelih, doslej župnijski upravitelj v Dobovi. Marija Lebar Dekan in ljubenski župnik Martin Pušenjak (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Intervju tri desetletja glasbene poti stanislava bojneca Stanislav Bojnec (Foto: Štefka Sem) Kitarist Stanislav Bojnec iz Naza rij je že tri desetletja zapisan glasbi Glasba je bila doma tako v očetovi kot mamini družini. Njegov dedek po ma mini strani je imel doma kup instru mentov, očetove sestre pa so sesta vljale skupino sestre Bojnec in so pre pevale prekmurske narodne pesmi Kljub vsemu pa niso bili dovolj le ge ni, veliko je pomenilo veselje do glas be in želja po znanju, saj mu nikoli ni bilo težko vaditi ure in ure. - Kje so začetki vašega glasbenega ustvarjanja? Moji začetki segajo v poletje pred 30-timi leti. Pri tabornikih so vedeli, da imam kitaro in me vprašali, zakaj ne bi kdaj kaj zaigral. Kljub temu da je bilo moje znanje igranja takrat zelo majhno, sem pričel z igranjem ob tabornem ognju, potem je pa kar steklo, saj mi je bilo igranje všeč. Doma sem pričel vaditi in rezultat je bil tu. Do takrat sem bil bolj športnik, potem pa me je glasba zasvojila. - In kateri je bil prvi ansambel, v katerem ste zaigrali? »Ni glasbene zvrsti, ki bi mi bila ljubša, vse rad • • ■ igram in poslušam« To je šlo potem zelo hitro. Ze istega leta, to je bilo 1981, sem imel svoj ansambel, to je bil Ognjemet, v srednji šoli sem ustanovil šolski bend Celjski grofi. Z Ognjemetom smo veliko igrali in postali smo kar dobra zasedba. Naš največji uspeh je bila zmaga na Pop delavnici po desetih letih delovanja. Pesem Šel sem tja, kjer kupil sem motor se je takrat veliko vrtela na radiu. V naslednjem letu sem se pridružil Dobro-veljskemu kvintetu, kjer smo igrali narodnoza-bavno glasbo. Tudi s Šmihelskimi fanti sem igral. - Po služenju vojaškega roka se je vse pričelo bolj resno, kdo je krivec, da ste za vedno ostali v glasbenih vodah? Krivec za to je skupina Via Song, ki sem se ji pridružil po vojski. Z njimi smo delali zelo resno in tudi dosegali rezultate. To je bil prvi ansambel, kjer sem nekaj zaslužil, naši špili pa so bili redni. Na nastopih smo uživali, kar je v glasbi najpomembnejše. Sodelovanje z njimi je bila dobra popotnica za prestop v višjo ligo, kajti pozneje sem se pridružil skupini Chateau, ki je bila takrat ena najboljših v slovenskem prostoru. Z Chatea-uem sem obredel vso Slovenijo, snemali smo lastne skladbe. Čeprav je bilo sodelovanje z njimi zelo naporno, je bilo hkrati poučno in pomembno za nadaljevanje glasbene kariere. Takrat sem spoznal, da se v glasbenih vodah ne cedita le mleko in med, ampak je mnogo več kot to. Tri leta napornega dela s skupino so od mene zahtevala leto počitka zaradi bolezni. - Vrnitev na glasbeno sceno verjetno ni bila težka? Ne, to je bilo povsem samoumevno. S prijateljema Jožetom Grudnikom in Bojanom Čoparjem smo združili moči v Trio adijo, igrali smo na plesih in zabavah. Ravno tedaj so Zmaji potrebovali dva člana in z Grudnikom sva se jim pridružila. Z Zmaji smo redno igrali, po vsej Sloveniji nas je bilo polno, poleg tega pa smo zelo dobri prijatelji in prava družba, tako da smeha in zabave ni nikoli manjkalo. Izdali smo tudi kaseto, na kateri je pesem Logarska dolina, ki se še sedaj vrti. - Pravi hit je bila zasedba Multi harmo show. Za vas bi lahko rekli prestop z rocka na narodno zabavno glasbo, je bilo težko napravit preskok? Multi harmo show z Zoranom Zorkom in Boštjanom Podlesnikom je poglavje za sebe. Pre-igravanje narodno zabavne glasbe in največjih svetovnih glasbenih uspešnic na frajtonarico je bil velik hit. Takrat frajtonarica ni bila tako popularna, kot je sedaj in Zorko ima za to veliko zaslug. Poleg tega je naš šov program popestril glasbeno dogajanje in nastopi so bili paša za oči in ušesa. Posneli smo tudi kaseto in CD in na to obdobje imam čudovite spomine. Igrali smo diplomatom z vsega sveta v Londonu. To je bila najbolj izvirna in atraktivna zasedba, v kateri sem igral. Kar šest let sem uspešno usklajeval nastopanje z Zorkom in Zmaji. - Sedaj ste se ustalili pri skupini Slovenski expres, sodelujete še s kom? Že deset let sem član skupine Slovenski expres. Smo dobra ekipa, vsak igra več instrumentov in tako so naši nastopi zelo zabavni. Skrbimo za obilico humorja med glasbo, naš šov program je tudi prava paša za oči. Igramo vse zvrsti glasbe, imamo tudi svoje skladbe, ki smo jih posneli. Nastopamo doma, v tujini, kamor nas pač povabijo. Kolikor zmorem, sodelujem še s Primožem Zvirom, za dušo igram v skupini Akuvox, kjer igramo akustično glasbo in občasno nastopamo. Poleg tega v zadnjih petih letih poučujem kitaro in preko sto učencev sem imel možnost poučevati. Kot studijski glasbenik snemam za številne slovenske ansamble, če pa se mi časovno izide, priskočim na pomoč tudi na odru. Na začetku sem bil mentor ansamblu Black Summer, pa tudi številnim drugim mladim zasedbam sem pomagal na glasbeni poti. - Gotovo ne manjka zanimivih dogodivščin z nastopov. Kateri izstopa iz povprečja? Ja, zanimivih zgodb se je v 30-tih letih nabralo kar precej. Z Zorkotom in Podlesnikom smo na slovenskem vrhu (Triglavu) naredili slovenski vrh. Vsi trije smo postavili najvišji živi glasbeni stolp na svetu. Spomnim se, ko se je enkrat med nastopom podrl oder, ko je pevca na začetku ohceti v grlo pičila čebela, priškrnjenih prstov kitarista pred nastopom in še bi lahko našteval. Trideset let je dolga glasbena doba. V tem času sem igral na vsaj 50-tih dobrodelnih koncertih, 500-tih porokah in nekaj tisoč nastopih. Bili so lepi in tudi manj lepi trenutki moje kariere, a vse se zdrži in da, če človek dela z veseljem in ljubeznijo. Glasba je namreč tisti del mojega življenja, brez katere ne gre. - Glede na to, da ste glasbeniki bolj večerni in nočni ljudje, ostane kaj časa za dnevne hobije? Tudi za to se najde čas. Že nekaj let uživam v zeliščarstvu. Nabiram zelišča, nekatera pridelam sam in potem izdelujem sirupe, mazila ... V tem uživam, pa še koristno je. Prosti čas, kolikor se da, rad preživljam s sinom, če pa ga še kaj ostane, rad obiščem prijatelja, ki popravlja in izdeluje glasbila, vsako novo kitaro preizkusim in mu pomagam pri delu. Pogovarjala se je Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 C Gospodarstvo, Iz občin trgovina zoomaks v mozirju odprla svoja vrata Vse za male živali in ribolov Katarina Herček Podlesnik in Dušan Žunter bosta vsakomur ponudila optimalno rešitev njegovih želja. (Foto: Benjamin Kanjir) Od preteklega tedna ima v Mozirju na stežaj odprta vrata še ena trgovina. Katarina Herček Podlesnik je z odprtjem trgovine za oskrbo malih živali in preskrbo ribičev zapolnila prazen prostor, ki se je po njenih besedah kazal na tem področju. Trgovina je zato razdeljena na dva dela. V prvem, ki je kupcem na voljo že nekaj časa, je na bogato obloženih policah domala vse, kar lastniki malih živali potrebujejo za kar najboljšo oskrbo svojih ljubljenčkov. Od hrane, do različnih pripomočkov, igrač in kar je najpomembneje, koristnih nasvetov. Lastnica je namreč odlično podkovana z znanjem, katerega z veseljem deli med svoje stranke. Trgovina je založena z različnimi vrstami hrane, različnih proizvajalcev, za različne pasme psov, enako za druge male živali. Drugi del trgovine je namenjen ribičem. Lastnica je v sodelovanju z bivšim evropskim prvakom v mu-harjenju Dušanom Žunterjem prostor zapolnila z vsem, kar začetniki ali izkušeni ribiči potrebujejo pri svojem športu. Od palic, do različnih vrst vrvic, vezalnega materiala in podobnega. Ob vse večjem zanimanju za ribolov in porastu ribolovnega turizma bo trgovina prav gotovo dobrodošla vsem, ki jih to zanima. Poleg materialne ponudbe bo tudi tukaj poskrbljeno za dobrodošle nasvete. Ribiči ali tisti, ki bi to radi bili, namreč velikokrat ne vedo, kaj bi bilo zanje najprimernejše in najugodnejše. Dušan bo s prijatelji na voljo za dajanje nasvetov iz lastnih izkušenj in za stalno za-loženost polic z materiali, ki bodo aktualni v danem trenutku. Po potrebi bodo v trgovini poskrbeli tudi za navezovanje ribolovnega pribora, da bo lahko kupec od njih odšel direktno za vodo. Tako Katarina kakor Dušan sta domačina in dobro poznata Zgor-njesavinjčane in njihove potrebe. Ob otvoritvi sta dejala, da se bosta trudila vsakomur ponuditi optimalno rešitev njegovih želja, ob najugodnejšem razmerju med kvaliteto in ceno ponujenih prodajnih artiklov. Benjamin Kanjir lesarski praznik v nazarjah V peti izvedbi s programskimi in kulinaričnimi novostmi V sredo, 31. avgusta, se bo v Nazarjah pričel tradicionalni Lesarski praznik, s katerim Občina Nazarje ohranja spomin na predelavo naravnega materiala, ki je številnim našim prednikom v preteklosti pomenil vir preživetja. Prireditve v sklopu praznika bodo potekale do vključno sobote, 3. septembra, ko bo na prireditvenem prostoru pred gradom Vrbovec finalni del letošnjega praznovanja. Letošnje praznovanje, sicer peto po vrsti, se bo v sredo zvečer ob 18. uri začelo v domu kulture z odprtjem razstave lesenih skulptur Veronike Benda in Vlada Cencla. Naslednji dan bo na isti lokaciji, s pričetkom ob 10. uri, potekala razvojna konferenca lesarjev Slovenije, na kateri bo med drugim prestavljen osnutek strategije prestrukturiranja slovenske lesne industrije. Dan kasneje se bo dogajanje preselilo v grad Vrbovec, kjer bosta Aleksander Videčnik in Marijan Denša pripravila zanimiv domoznanski večer na temo Cimpranje lesenih objektov v preteklosti. Rokodelski mojstri bodo izdelovali izdelke domače obrti. (Foto: Tatiana Golob) Osrednja in hkrati sklepna prireditev v sklopu Lesarskega praznika se bo v soboto, 3. septembra, ob pol desetih dopoldne pričela z nastopom zbora Frančiškove mladine Nazarje pred Bohačevim toplarjem. Uro kasneje se bo v dvorani doma kulture osnovnošolska mladina Zgornje Savinjske doline drugo leto zapored pomerila v kvizu o poznavanju gozda, že med kvizom pa bo oživel prireditveni prostor pred gradom. Obiskovalci si bodo lahko na sejmu ogledovali izdelke iz lesa in drugih naravnih materialov, rokodelski mojstri bodo izdelovali izdelke domače obrti. Za otroke so organizatorji pripravili delavnice na temo lesa. Ob 10. uri se bodo na športnem igrišču in v športni dvorani pričele športne igre lesarjev Slovenije. Pomerili se bodo v malem nogometu in rokometu. Od 14. ure dalje si bo moč ogledati prikaz tekmovalnih veščin gozdnih delavcev, sledil bo prikaz podiranja dreves z ročno žago in prevoz lesa s konjsko vprego. Že od začetka sobotnega dogajanja dalje bo prost vstop v Boha-čev toplar, od 10. ure dalje tudi v Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva. Na prireditvenem prostoru bo bogata ponudba domačih dobrot, v popoldanskih urah pa bo tudi pokušina golaža, ki ga bodo tako kot lani pripravili lokalni kuharski mojstri iz vseh treh krajevnih skupnosti občine Nazarje. Letošnja kulinarična novost bo pokušina domačega praženega krompirja. Seveda k dobri hrani spada tudi zabava. S poskočnimi vižami bodo zanjo poskrbeli člani ansambla Čar, pol ure pred šesto uro zvečer pa se bo lesarskemu praznovanju v Nazarjah z nastopom na prireditvenem prostoru pridružila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Tatiana Golob Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 ID Organizacije, Ljudje in dogodki 25. srečanje borcev, planincev in pripadnikov veteranskih združenj na graški gori Ko je treba, znajo strniti vrste Ob slovesnosti so položili vence k spomeniku Nošenje ranjencev. (Foto: Jože Miklavc) Območno združenje borcev za vrednote NOB Velenje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Območno združenje slovenskih častnikov Velenje, Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje ter Planinsko društvo Velenje, so v soboto na Graški Gori priredili 25. srečanje borcev, planincev in pripadnikov veteranskih združenj. Slavnostni govornik na prireditvi, častni občan Mestne občine Velenje dr. Matjaž Kmecl je opisal pridobitve osvobodilne borbe in vojne za Slovenijo, ob tem pa tudi sedanje kritične razmere v državi. Srečanje je bilo posvečeno 70. obletnici upora proti okupatorju, ustanovitvi Osvobodilne fronte ter 67. obletnici pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko. Množica udeležencev shoda, tudi iz naše doline, se je spomnila tudi zgodovin- skega dogodka, podpisa kapitulacije Nemčije v Topolšici ter tedanjega prvoborca Bračičeve in Tomšičeve brigade ter XIV. divizije, generala Ivana Dolničarja Janušika, ki letos obeležuje devetdeset let življe- nja. Predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje in župan velenjske občine Bojan Kontič mu je v imenu prirediteljev in vseh prisotnih poslal čestitke ob visokem življenjskem jubileju. Po mimohodu številnih praporov ter koračnicah je Kontič med drugim dejal: »V tem prostoru znamo stopiti skupaj in strniti vrste, če gre za interese Slovenije ter naših ljudi.« Ob tem je imel nedvomno v mislih tudi težave v zvezi z (ne)iz-gradnjo šestega nadomestnega bloka TE Šoštanj. »Ta dolina je že v preteklosti plačevala velik davek za razvoj in blagostanje celotne Slovenije,« pa je dejal dr. Matjaž Kmecl in omenil, da je bilo območje Šaleške doline že v Trubarjevih časih in prej žarišče upora, kasneje je bil tu ustanovljen Štajerski bataljon, že kmalu po okupaciji, za nekaj dni osvobojen Šoštanj. »Čez tristo jih je ostalo tu, na Graški Gori, na mrtvi straži, kmetov, delavcev, borcev!« Jože Miklavc državno sekasko tekmovanje lastnikov gozdov Na najvišjih stopničkah člani OE Nazarje Na 49. Mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je 21. avgusta potekalo 13. Državno se-kaško tekmovanje lastnikov gozdov. Prireditev je potekala pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije in Pomurskega sejma, udeležili pa so se ga predstavniki vseh slovenskih območnih enot. Nazarske gozdarje, ki so se skusili v različnih gozdarskih disciplinah, so zastopali tisti, ki so se na dveh izbirnih tekmovanjih, in sicer v Gornjem Gradu in v Lučah zavihteli na najvišja mesta. Tokrat nazarske gozdarke Lučka Jelšnik, Nataša Zamernik in Berta Voler niso imele konkurence in so Lučka Jelšnik, Nataša Zamernik in Berta Voler niso imele konkurence in so se merile kar med sabo. (Fotodokumentacija ZGS) se merile kar med sabo. Tako je Je- Ekipno so med 15 ekipami zasedle lšnikova zasedlo prvo, Zamerniko- 11. mesto. va drugo in Volerjeva tretje mesto. V moški konkurenci pa bi lah- ko rekli nič novega, saj so na prvih treh mestih ostale lanskoletne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Prvo je tako kot lani pripadlo OE Nazarje, drugi so bili OE Tolmin in tretji OE Maribor. Med posamezniki pa sta na prvih dveh mestih slavila člana OE Nazarje Janko Mazej in Marko Jelšnik. Nazarčani so imeli svojega tekmovalca tudi na četrtem mestu, in sicer Stanka Golič-nika, tretji je bil letos Tolminec Niko Rupnik. Pri nakladanju lesa in sestavljanju piramide z dvigalom na gozdarski prikolici pa se je najbolje odrezal Anton Turk, prav tako iz OE Nazarje. Marija Šukalo srečanje štiridesetletnikov Skupno praznovanje ob obletnici osnovne šole V lanskem letu je ob prijetnem pogovoru med prijatelji iste rojstne letnice vznikla ideja po skupnem praznovanju ob četrt stoletja osnovne šole. Idejna vodja Franci Podbrežnik in David Pečnik sta zavihala rokave in se lotila povezave vseh Zgornjesavinčanov, ki so pred petindvajsetimi leti zaključili osnov- nošolsko izobraževanje in v letošnjem letu za nameček praznujejo še štirideseti rojstni dan. Njuna ideja je hitro padla na plodna tla. Prijave z vseh strani kar dežujejo, zato pobudnika pričakujeta zelo dobro udeležbo. Če bi prišli vsi, bi jih bilo skupaj z razredniki okoli dvestosedemdeset iz takra- tnih osnovnih šol Mozirje, Gornji Grad, Ljubno in Luče. Zabavno druženje se bo zgodilo na prvo septembrsko soboto v kampu Menina v Varpoljah. Z zabavnimi igrami bodo pričeli zgodaj popoldan. Letniki sestavljajo tudi večinski del dveh ansamblov, Happy band in Zmaji, zato bodo oboji zaigrali in poskrbeli za dobro vzdušje. Na odru se jim bo pridružila pevka ansambla Rosa Karmen Pečnik, še ena Zgornjesavinjčan-ka, ki letos praznuje štiridesetletni-co. Prijave na zabavo so še mogoče preko internetne strani www. obletnica.com. Benjamin Kanjir 10 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Organizacije, Oglasi 35. ovčarski praznik v smihelu nad mozirjem Fotografi in »čebelice« popestrili dogajanje Šmihel nad Mozirjem je predzadnji vikend v avgustu privabil veliko število obiskovalcev. Ti so se na 35. Ovčarskem prazniku, ki so ga pripravili člani Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, zabavali, plesali, barantali, se kulturno izobraževali ali pa prisluhnili pripovedi o življenju v preteklosti. S to prireditvijo po besedah predsednika društva Boštjana Goličnika živi domala cela vas, od najmlajših do najstarejših. Vsak od njih v dogajanje prispeva del sebe. »Naš praznik nam veliko pomeni, saj smo ponosni na svoje korenine, na delo in izročilo ljudi, ki so tod trdo delali, da so lahko preživeli sebe in svoje družine,« je v uvodu izpostavil Goličnik Na travniku v neposredni bližini cerkve so prizorišče okupirale »male čebele«. Otroci podružnične šole Šmihel so namreč prispevali svoj delež k bogatemu dogajanju v domačem kraju in predstavili življenje marljivih živali, ki nabirajo med po šmihelskih travnikih. O življenju v preteklosti so skozi prikaz različnih opravil spregovorili člani Kulturnega društva Rovtar. Ker jih je pesem spremljala od zibelke do groba in bila prisotna tako ob zabavah kot delu, je bila tudi letos ob pripovedovanju zgodb rdeča nit dogajanja. Kot že vrsto let poprej so zapeli člani Moškega pevskega zbora Šmihel. Ob tem so se vrstile »žive slike«. Pranje in striženje ovc, nato česanje in prede- Česanje in predenje volne ter izdelavo brezovih metel je spremljala slovenska narodna pesem. Letos so organizatorji dogajanje odprli s sejmom domače obrti. Na stojnicah so uporabne predmete iz lesa, keramike in drugih materialov ponujali mojstri domače in umetne obrti ter domačini. Kulinarične dobrote pa je bilo moč kupiti pri gospodinjah iz aktiva kmečkih žena. Paša za oči je bila fotografska razstava udeležencev foto tečaja, ki ga je pripravil fotograf Jani Sedovšek. Svoje znanje je prenašal sedmim tečajnikom. Ti so se poleg abecede fotografiranja spoznali tudi s programom za obdelavo slik. Tako so se učili o kompoziciji in drugih zakonitostih dobre slike. Kako jim je vse skupaj uspelo, pa so ocenjevali obiskovalci, ki so njihove posnetke občudovali tako ob odprtju v soboto kot ob zaključku v nedeljo. nje volne ter za zaključek še pletenje - pot od proizvajalca do potrošnika bi v sodobnem času opisali potek obdelave volne. Ob tem niso pozabili na dobro počutje in varnost živali. Zato so zrezali slamo, pripravili steljo iz smrekovih vej, ogradili prostor s turškim plotom ter zanj pripravili previti -smrekove šibe, ki so jih omehčali z ognjem, da so se zvile. Zanimiv je bil tudi prikaz cepljenja šiklnov - strešnikov iz lesa in pletenje metel iz brezovih vej ter pogled na skorjevko, kjer sta pastirici vabili z domačimi dobrotami - masovni-kom, žganci z ocvirki in kislim zeljem. Več fotografij lahko najdete na www.savinjske.com (geslo: ovc35sm). Tekst in foto: Marija Šukalo O C : TJ :=, (D > "5 * I : (O _ CD , TS I g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O (D > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CD 1° h "E ° CD .E _Q ._ TJ 2 .S5, O) > s Jž ro "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J Savinjnke novice št. 34,26. avgust 2011 Kultura, Organizacije koncert bolivijske baročne liturgicne glasbe Argentinska zasedba Capilla del Sol nastopila v gornjegrajski katedrali V soboto, 13. avgusta, je gornjegrajska katedrala gostila argentinsko zasedbo Capilla del Sol. Koncert v okviru festivala Seviqc Brežice sta s pomočjo sponzorjev organizirala Zavod Ars Ramovš in Občina Gornji Grad. Desetčlanska zasedba vrhunskih glasbenikov iz Argentine se je predstavila z mašo in Solve jezuitskega misijona v bolivijskem deževnem gozdu okrog leta 1725. Ansambel je v cerkvi z odlično akustiko izvajal bolivijsko baročno li-turgično glasbo, ki je nastala v času delovanja osrednjega švicarskega jezuitskega očeta Mar-tinija Schmida v Boliviji. Glasbeniki so pričarali čudovito vzdušje in zvok južnoameriških krajev. Prepevanje sopranistke Adriane Sansone in tenorista Pabla Travaglina so spremljali s številnimi glasbili, kot so vihuela, violina, violončelo, fagot, kljunasta flavta in instrumenti s tipkami. Festival Seviqc Brežice je v Sloveniji sinonim za staro glasbo. V okviru festivala se odvijajo koncerti stare glasbe z vrhunskimi umetniki vsega sveta v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije. Med te spada tudi gornjegrajska katedrala, zato so po lanskoletnem sodelovanju, ko so v Gornjem Gradu organizirali dva koncerta, le-to nadaljevali tudi letos. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je pozdravil obiskovalce in povedal, da skupina Capilla del Sol spada med pomembnejše glasbene ustvarjalce s področja Latinske Amerike in da so njihovi koncerti vrhunska glasbena pred- stava. Omenil je tudi dobro sodelovanje z Občino Gornji Grad in županom Stankom Ogradijem pri pripravi glasbenih dogodkov. Poleg številnih obiskovalcev z vseh koncev Slovenije je bil posebni gost koncerta celjski škof dr. Stanislav Li-povšek. Štefka Sem Temperamentni južnoameriški glasbeniki so osvojili srca poslušalcev. (Foto: Štefka Sem) prostovoljno gasilsko društvo šmartno ob dreti Slovesna predaja avtocisterne in gasilske opreme Člani šmarškega prostovoljnega gasilskega društva so v nedeljo, 14. avgusta, pripravili svečanost, na kateri so namenu uradno predali sicer že v lanskem letu kupljeno avtocisterno. Ključe je predal bivši nazarski župan Ivan Pur-nat, hkrati je županja Majda Podkrižnik gasilcem predala tudi nekaj potrebne gasilske opreme. Dogodka so se udeležili številni gasilci in pomembni gasilski gostje. Predsednik društva Miro Brezovnik je v nagovoru podal kronologijo nabave tega prepotreb-nega vozila, saj je bila prejšnja cisterna že stara in dotrajana. »Zahvala za uresničeno nabavo gasilskega vozila AC 16/40 gre prejšnjemu županu Ivanu Purnatu, ki je imel za nas posluh in v tako težkih časih denarna sredstva v proračunu razporedil tako, da smo to investicijo lahko izpeljali. Seveda nam to ne bi uspelo brez spon- Poveljnik Aleš Bric je ključe avtocisterne predal vozniku Ivanu Matku. (Foto: Marija Lebar) 12 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 zorjev, donatorjev, botrov in tukajšnjih krajanov,« je med drugim dejal Brezovnik. Pri tem je omenil neštevilne delovne ure, ki so jih pri obnovi garaže in drugih potrebnih delih opravili člani gasilskega društva. »Celotna investicija avtocisterne z obnovo garaže je vredna preko 190.000 evrov, kar dokazuje, da smo za zastavljen cilj resnično garali,« je še dejal. V imenu Gasilske zveze Slovenije je zbrane nagovoril član upravnega odbora GZS Jože Dro-bež: »Veliko truda ste morali vložiti, da lahko danes slavite in se veselite ob tej veliki pridobitvi, ki je za vas tudi velika obveza.« Za govorniški oder sta stopila še poveljnik poveljstva Savinjsko-šaleške regije Nikolaj Vihar in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, ki sta oba spodbudila gasilce k nadaljevanju dobrega dela v službi sočloveka. Tudi županja Majda Podkrižnik je spregovorila nekaj besed pohvale in vzpodbude za bodoče sodelovanje. Sledil je blagoslov vozila, predaja opreme in ključev avtocisterne poveljniku Alešu Bricu. Ta je ključe izročil vozniku Ivanu Matku. Bivši župan Ivan Purnat in županja Majda Podkrižnik sta novo vozilo skupaj krstila s šampanjcem, botrom pa so gasilci podelili priznanja. Marija Lebar Zgodovina in narodopisje Jože Vršnik - Roban je zapisal (4) Piše: Aleksander Videčnik DOŽIVETJA Z ŽIVALMI Nekateri učeni ljudje, ki poznajo živalstvo bolj iz slik kakor iz življenja, učijo, da ima žival pač nagone, ne pa tudi razuma. To znajo z učenimi besedami tudi dokazati. Če bi nekaj let živeli z živalstvom, bi se morda njih prepričanje nekoliko zrahljalo. Zase sem prepričan, da ima žival prav take nagone kakor človek, razum pa tak, kakor ga potrebuje za svoj obstoj in obstoj svoje vrste. Seveda niso vse živali iste vrste enako razumne. Tiste, ki so vse življenje zaprte ali priklenjene v hlevu, svoje razumnosti ne morejo ne razviti, ne pokazati. Spoznal sem to ob raznih priložnostih. Za zgled naj navedem nekaj primerov. Imeli smo kravo Rmenko. Dokler so jo krmili in molzli drugi, je bila nekoliko plašna, po teličku nekoliko huda. Ko sem jo krmil in molzel jaz, je postala zelo krotka in zaupna. Čez poletje sva s sestro Kristino bivala na planšariji v Kotu, kjer sva stregla turistom z mlekom in drugimi domačimi dobrotami. Kravo sva molzla kjerkoli, včasih tudi daleč od stanu in hleva. Navadno sem šel na molžo nekoliko prej kakor Kristina, če je Kristina morala streči turistom, sem molzel sam. Kadar je Rmenka videla, da sem se bližal s kan-glo in molznim stolčkom, mi je prišla nasproti in se ustavila tam, kjer je videla, da bo sama lahko stala, jaz pa lahko sedel in molzel. Nekega dne pa je šla Kristina na molžo prej kakor jaz. Sedla je k Rmenki in je začela molsti. Rmenka ji je pustila in mirno stala. Tedaj sem prišel na molžo jaz in sedel k drugi kravi. Ko je Rmenka to videla, se je zamolklo oglasila, ušla Kristini in prišla k meni. Z rogom je rahlo sunila kravo, ki sem jo molzel, da se je umaknila in na njeno mesto je stopila Rmenka točno tako, da sem jo lahko po-molzel. Kristina se je malo našobila, potem je pa prišla bliže in pomolzla kravo, ki jo je Rmenka odstranila od mene. Neko jutro sem zelo zgodaj odšel k ovcam na Krofičko. Krave je molzla Kristina sama. Takrat je Rmenko lahko pomolzla, ker nisem bil zraven. Ko je začela molsti drugo mlado kravo, pa ta ni hotela stati. Ušla sicer ni, le pasla se je počasi naprej. Brž ko jo je Kristina prijela za vime, je krava stopila naprej in Kristina je morala za njo. Ko je spet začela, se je krava odmaknila in tako naprej. Rmenka je to videla, pa je stopila pred kravo in je ni spustila naprej tako dolgo, da jo je Kristina pomolzla. Potem je odstopila in obe kravi sta se pričeli spet pasti. NASLEDNJI PRIMER To mi je pripovedoval solčavski pastir Jaka Černe. Stari Perk je neko jesen romal k sv. Križu pri Belih vodah. Pri Brložniku, v bližini sv. Križa, je videl ovco, ki mu je bila zelo všeč. Kupil jo je, navezal in odgnal proti Solčavi. Naj bi ubral katerokoli pot, do Solčave je nad petdeset kilometrov. Pozimi je bila ovca z drugimi vred v hlevu. Ko so spomladi spustili ovce na pašo, pa se je Brložnikova ovca z jagnetom kmalu zgubila. Pastirjevo iskanje je bilo zastonj. Ostalo je upa- Pogled na Iglo. Slika je iz leta 1935, hrani pa jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. nje, da se bo pojavila pri kaki drugi tropi, če je še živa. V jeseni pa je Perk dobil pismo od Brlo-žnika, naj pride po ovco. Kako nenavaden čut za orientacijo, pa tudi zavest, kaj in kam hoče! Tudi volja te živali je bila zelo trdna. Odkod ji vse to, če nima razuma? TRETJA ZGODBA Na planšariji v Kotu smo imeli neko leto dve svinji in dva prašiča. Mlajša svinja je bila breja. Nad vsemi je gospodarila stara svinja in mlajše zelo brezobzirno ustrahovala. Hlev je bil do polovice nastlan s suhim smrečjem in tu je bilo ležišče za vse, druga polovica pa ni bila nastlana, zato je bila pusta in mokra. Neko jutro sem ob prvem svitu prišel k hlevu. Iz svinjaka sem slišal cviljenje malih prašičkov, ki so se bili skotili ponoči. V skrbeh kaj bo stara svinja naredila mladičem, sem brž pogledal v hlev. Kaj sem videl? Mlada svinja je ležala na smrečju v gnezdu, ki si ga je bila uredila sama in dojila mladiče. Stara in oba prašiča pa so ležali tam, kjer ni bilo nastlano, na goli mrzli zemlji. Jasno je, da mlada svinja, ki je bila od vseh najšibkejša in v vsem strahu, onih treh ni mogla odstraniti z nastlanega, suhega prostora. Če so se pa umaknili prostovoljno, do svinje matere in mladičev, tega niso storili samo nagonsko, pa naj trdi kdo, kar hoče. Sam sem že velikokrat videl, da živali materinstvo zelo spoštujejo, dostikrat bolj kakor ljudje. ČETRTA ZGODBA Pa še četrta zgodba za zgled, da je v živalih več kot samo nagon. Neki lovec je zalezel tri gamse. Vodnik je bil star samec, ob njem tri ali štirileten kozel in dveletna ko-zica. Lovčev strel je zadel vodnika, da je obležal na mestu. Mlajši samec se je zavedel nevarnosti. Plašil se je, stopal in poskakoval okrog mrtvega vodnika, pogledoval okrog, pa spet vodnika in ga z žvižganjem opozarjal na nevarnost. Ker se stari tudi na to opozorilo ni zmenil, je mladi stopil od zadaj za njega, ga z rogovi dvignil od tal in spet spustil na tla. Ker stari tudi na to opozorilo ni vstal, je mladi sprevidel, da nanj ne more več računati in je pobegnil, kozica pa za njim. Kakšen nagon je povedal mlademu gamsu, da je treba starega dvigniti, če se drugače ne zbudi? In kakšen nagon ga je naučil, kako ga je treba prijeti, da ga bo mogel dvigniti? Ali ni bil to neke vrste razum? Zgodba je resnična, ne morda lovska latinščina. Lovca poznam, da je verodostojen človek. Mnogo podobnih stvari sem doživel ali slišal. Navedel sem le štiri, za zgled in za spomin. Če kdo reče, da sem prismuknjen, nič za to. Živel sem veliko let z živalmi in si upam reči, da bo še veliko časa utonilo v večnosti, preden bo človek znal brati živali iz oči tako, kakor zna brati človeku. Da se v naravi živeča žival odloča in ravna premišljeno, sem videl že večkrat. In ne samo jaz. Da se je žival zmožna česa naučiti, tudi marsikdo ve. Za učenje pa je gotovo treba tudi kaj razuma. (Četrte zgodbe še ni konec, nadaljevali jo bomo prihodnjič). Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 113) Nasveti, Kotiček za voznike Kaznovanje otrok BARBARA NOVAK, zakonska in družinska terapevtka Nedavno sem zasledila prispevek otroške psihologinje, ki je staršem svetovala, naj otroka vzgajajo v stilu »če te nekdo udari, udari nazaj« in bila ne ravno toliko presenečena nad odzivi staršev, ki so jo v razmišljanju podprli. V preteklosti je bilo fizično kaznovanje otrok resda bolj v ospredju v primerjavi z današnjim obdobjem, ko se kaznovanje otrok smatra kot neprimerno, kaznivo in nesprejemljivo. Vendar, ali se starši poslužujejo drugačnih vzgojnih metod in sledijo načelom odgovornega starševstva ali ostaja kaznovanje otrok na različne načine še vedno le »vzgojno«? OMEJEVANJE OTROKOVE SAMOINICIATIVE Za otroke pri letu in pol do dveh je značilno raziskovanje sveta okoli sebi. Pri tem je ključna otrokova samoiniciativnost, ki je v mnogih situacijah s strani odraslih nevede prekinjena in blokirana. Starši svoje radovedne otroke, ki želijo preizkusiti in spoznati vse, kar je novo, dostikrat pospremijo z neodobrava-njem, prepovedmi, ukazovanjem, vpitjem, opominjanjem ter navsezadnje grožnjami in kaznovanjem. Kadar je otrokova samoiniciativnost in motiviranost za odkrivanje stvari in ljudi okoli sebe prekinjena, otroku postane neprijetno in grozno, saj ne razume pomena starševih dejanj. Takrat se v otroku začnejo kopičiti občutki jeze, besa, strahu, žalosti in sramu, ki včasih ostanejo nemi, v drugih situacijah pa jih otrok nevede izrazi, kar se navzven pokaže kot agresivni izbruhi, neubogljivost, jeza do drugih otrok, otopelost ali razna obole-vanja. Omejevanje otrokove samostojne pobude in ustvarjalnosti namreč za otroka predstavlja neugodno presenečenje, ki je zanj lahko zastrašujoče in potrebuje veliko tolažbe, pojasnjevanja in razumevanja s strani staršev. VZGOJNE METODE STARŠEV Otrokovo izjemno raziskovanje okolice resda večkrat naleti na ogrožajoče in nevarne predmete pa tudi takšne, ki niso nevarni in starše vseeno spodbudijo k omejevanju in kaznovanju otrok. Tako bodo starši npr. neumorno ponavljali otroku, naj ne hodi na most, ker je nevarno, naj ne loputa z vrati, kar so mu že stokrat rekli, naj ne meče izdelkov s polic v trgovini, naj ne izsiljuje in trmari, ker jo bo sicer dobil po riti ... Iz čiste nemoči in strahu ter v dobri veri, da so odgovorni starši, se slednji začnejo posluževati različnih vzgojnih metod, od čustvenih (grožnje, ustrahovanje, poniževanje, sramotenje, vpitje) do fizičnih (zapiranje v sobo, klofute in udarci, klečanje, postavljanje v kot, tuširanje pod vodo), ki bi jim pomagale »obvladati« otroke v vsakdanjem življenju. Bolj kot otrokom te metode pomagajo staršem, saj se v strahu pred tem, da bi jim otrok ušel izpod nadzora, da bi jih komandiral in vodil, skriva skrb, sram in bolečina staršev, da bi bili zaradi »nemogočega in neubogljivega« otroka deležni osramočenosti, neodgovornosti in izpostavljenosti pred drugimi. Utišanje in kaznovanje otrokove motivacije torej ne pomeni nič drugega kot utišanje in potiskanje sramu ter nemoči staršev v ozadje. ODGOVORNI STARŠI Kaj naj bi odgovorni starši naredili, da bi otrok še vedno lahko sa-moinicativno raziskoval in se hkrati počutil varno? Otrok na svoji poti potrebuje veliko fizičnega stika in druženja s starši, njihovega neposrednega spremljanja pri igri, veliko potrpežljivosti in pozornosti staršev, prav tako pa potrebuje veliko konkretnih pojasnil in ovrednotenj, zakaj se nekaj sme in zakaj ne. Starši, ki so v svojem poslanstvu odločni, pa hkrati ljubeči, z otrokom gradijo pozitivno navezanost in spoštljiv odnos. Kaznovanje v otroku pusti pečat nespoštovanja, strahu in ponižanja, s katerim gre v svet, otrok, ki pa se staršev boji, staršev ne more spoštovati. univerzalno skupno podvozje pri vw Nova octavia še resnejša konkurenca VW golfu Konkurenca med modeli v VW skupini je čedalje močnejša in čedalje ostrejša. Razlike so na zunaj sicer očitne in prav je tako, saj primerjave med škodo octavio in VW golfom ne more in ne sme biti. Pod zunanjim oklepom obeh avtomobilov se skrivajo manjša odstopanja, ki pa bodo z novo generacijo skorajda nična. Z novim golfom bodo pri VW uveljavili tako imenovano osnovo MQB (Modular Quberbaukasten), kar pomeni nekakšno univerzalno skupno podvozje, ki bo bolj kot ne enako za vse prihajajoče modele golfa in octavie s ciljem širitve na passata in kasneje na vse ostale modele VW koncerna, kar zajema tudi audija in ostala hčerinska podjetja. Ta cilj je zastavljen do leta 2025. Prihranki bi naj bili od začetka zanemarljivi, z leti pa med 1000 in 2000 evri pri vsakem modelu, kar ni več zanemarljiv znesek. Skupna osnova podvozja bo omogoča- la gradnjo vseh modelov na enaki platformi, vendar pa se bodo lahko prilagajale medosne razdalje in širine kolotekov. Tako bo imela octavia kar osem centimetrov večjo medosno razdaljo kot novi golf. Seveda to posledično pomeni več prostora in več udobja. Novi golf prihaja na tržišče v letu 2012, nova škoda octavia pa kot limuzina 2013 in kot karavan 2014. Oblikovno golf ostaja zvest tradi- ciji, zgodovini in širši publiki, medtem ko prvi osnutki pri octavii kažejo skok naprej v ostrem designu, kar pomeni izrazite in ostre linije, ki na prvi pogled delujejo moderno in prikupno. VW že nekaj časa pritiska na češko Škodo, da se je preveč približala s kvaliteto in opremo golfu in da naj pazi, da nova octavia ne bo boljša kot golf. Kot izgleda, pa se Čehi ne dajo in po prvih osnut- kih novih modelov kaže, da bo nova octavia še resnejša konkurenca VW golfu. Razvoj bo zelo močan v hibridne modele, torej kombinacija elektrike in bencinskega motorja, kar bo škodi zopet razširilo krog kupcev. Vsej tej prijetni zmedi pa se bosta kaj kmalu priključila audi in seat. Takrat bodo postale odločitve nas kupcev še težje in še zahtevnejše. Igor Pečnik C41 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije gasilska zveza zgornje savinjske doline Zabavno na srečanju gasilskih veterank in veteranov Četrto letno srečanje starejših članic in članov zgornjesavinjskih gasilskih društev je tokrat potekalo v soboto, 13. avgusta. Zbrali so se na športnem igrišču v Račneku, saj je bilo gostitelj Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Dreti. Prisluhnili so strokovnemu predavanju o novostih v prometu, pripravili pa so jim tudi zabavni program, v katerem so uvodoma zapele šmar-ške Ljudske pevke Lipa. Zgornjesavinjska gasilska zveza ima v petnajstih društvih zabeleženih več kot 370 starejših gasilcev - veterank in veteranov, je v uvodnem ostajate doma, pač pa prihajate med svoje tovariše gasilce in jim z izkušnjami in modrostjo pomagate,« je med drugim dejal predsednik Žuntar. Prijazne besede je zbranim namenila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik, ki je poudarila zasluge prisotnih, saj je po njenem gasilstvo humano poslanstvo. Veteranki in veteranu, ki sta nedavno slavila rojstni dan, pa so predali priznanji. Sledilo je predavanje o novostih v prometu zlasti glede na štiri nove zakone, ki so stopili v veljavo s prvim julijem. Predavatelj Rado Jero-mel, vodja izpitnega centra pri Upravni enoti Ve- Starejši gasilci so prisluhnili tudi predavanju o novostih v prometu. (Foto: Marija Lebar) nagovoru povedal referent za veterane Franc Matjaž. V vseh 15 društvih imajo mentorje za veterane in ti so še vedno zelo aktivni, čeprav v operativi direktno ne sodelujejo več. Aktivni so tudi v Savinjsko-Šaleški regiji, kjer se udeležujejo tekmovanj, tudi tistih s starim gasilskim orodjem in pri tem nekateri dosegajo dobre rezultate. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Janko Žuntar in Slavko Bric. »Naprošam vas, da ste še naprej aktivni člani gasilskih vrst, da ne lenje, sicer tudi sam visoki gasilski častnik, je v glavnih obrisih podal spremembe zlasti na tistih področjih prometne zakonodaje, ki se še posebej tiče starejših udeležencev v prometu. Po strokovnem delu je sledil še zabavni del. V goste so tokrat povabili dva diktatorja polpretekle zgodovine - Tita in Hitlerja. Ljubiteljska igralca sta svoji vlogi odlično zaigrala, zaigrala sta na harmoniko in kitaro ter prisotne spravila v sproščen smeh. Marija Lebar knjižnica mozirje ODRASLI: Najbolj brane knjige v avgustu 2011 Phillips, S. Elizabeth: Lov na nevesto, Gregory, Philippa: Posvetne radosti, Casati M., Sveva: Vanilija in čokolada, Garwood, Julie: Odkupnina, Irving, John: Eno leto vdova, Goudge, Elizabeth: Dežela zelenega delfina, Wilson, Robert: Nepomembna smrt v Lizboni, Maj, Nika: V objemu tujca, Kinsella, Sophie: Španske počitnice, Brown, Dan: Izgubljeni simbol, Kleypas, Lisa: Jesenska vročica, Coben, Harlan: Ne povej nikomur. MLADINA: Wooding, Chris: Viharno nebo, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Blyton, Enid: Skrivnost fantomskega vlaka, Blyton, Enid: Skrivni rov, Disney, Walt: Plemenitačke, Stewart, Paul: Šola smrdi, Baronian, Jean-Baptiste: Vaja dela mojstra, Rowling, J. K.: Harry Potter. Polkrvni princ, French, Vivian: Princesa Karolina in otvoritveni ples, Catran, Ken: Modri umor. Pred30 leti ... TOKRAT DRUGAČE O SMETEH V času najhujše vročine je nenadoma prenehal odvoz smeti. V posodah so se razkrajali odpadki in ničkaj prijeten vonj se je širil daleč naokoli. Tako je bilo skoraj dva tedna. Ljudje so se spraševali, zakaj Komunalno podjetje ne opravlja svoje naloge. V podjetju so pojasnili, da delavci, ki so opravljali to naporno delo, niso bili ustrezno nagrajeni, zato so kratko malo delo opustili in zapustili kolektiv. Tudi z naslednjo skupino ni bilo nič bolje. Šele ko so uspeli urediti osebne dohodke na ravni, ki odgovarja temu nesnažnemu delu, je odvoz smeti spet zaživel. Pred 20 leti ... TUDI ZGORNJESAVINJSKI DEL MEJE V SLOVENSKIH ROKAH V obmejni postojanki v Logarski dolini že od prvi dni vojaških spopadov vihra slovenska zastava. Vojaki v tej postojanki so se teritorialni obrambi predali brez boja in jo zapustili. Od takrat naprej so jo prevzeli predstavniki UNZ Celje, ki bodo poslej skrbeli za nadzor na državni meji s sosednjo Avstrijo. Predstavniki JA so namreč iz postojanke odpeljali premičnine in bili ob tem dogodku tudi sami presenečeni nad urejenostjo postojanke in njene okolice. Povedati velja, da je menjava lastnika potekala v skladu z dogovorom in brez vsakih zapletov. Pred 10 leti ... BO TRETJI POSKUS USPEŠEN? V Gornjem Gradu že nekaj let potekajo dejavnosti za izgradnjo centra starejših občanov. Država gradnjo sicer moralno podpira, vendar za kaj več očitno nima niti volje niti denarja. Zato so se v Gornjem Gradu odločili poiskati tujega partnerja, ki bi bil pripravljen v takšen center vložiti zadostno količino sredstev. Občinski svet je tako prižgal zeleno luč za sklenitev pogodbe z ljubljanskim podjetjem Deos, ki bo določalo pogoje in način izgradnje doma. Po dograditvi objekta bo občina solastnik v višini vloženega deleža. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 15 Oglasi OBČINA NAZARJE NAZARJE m PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA 2011 PETEK, 26. 08. 2011 17.00 Športna dvorana Nazarje: KOŠARKARSKI TURNIR BISOL OTVORITEV SONČNE ELEKTRARNE SOBOTA, 27. 08. 2011 17.00 Športna dvorana Nazarje: KOŠARKARSKI TURNIR BISOL 10. OBLETNICA KOŠARKARSKEGA KLUBA NAZARJE SREDA, 31. 08. 2011 18.00 Dom kulture Nazarje: ODPRTJE RAZSTAVE LESENIH SKULPTUR VERE BENDA IN VLADA CENCLA ČETRTEK, 01. 09. 2011 10.00 Dom kulture Nazarje: 4. RAZVOJNA KONFERENCA LESARJEV SLOVENIJE PETEK, 02. 09. 2011 18.00 Muzej Vrbovec: DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM IN MARIJANOM DENŠO - Cimpranje lesenih objektov v preteklosti SOBOTA, 03. 09. 2011 09.30 Bohačev toplar: ZAČETEK PRAZNOVANJA LESARSKEGA PRAZNIKA S KULTURNIM PROGRAMOM 10.00 Prireditveni prostor pred gradom Vrbovec: 10.00 - SEJEM, DELAVNICE, PROST VSTOP V MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA IN V BOHAČEV TOPLAR 14.00 - PRIKAZ STARIH OBIČAJEV, POKUŠINA GOLAŽA IN PRAŽENEGA KROMPIRJA, ZABAVNI PROGRAM Z ANSAMBLOM ČAR 17.30 - NASTOP GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 20.30 Športno igrišče Nazarje: LETNI KINO - Gremo mi po svoje NEDELJA, 04. 09. 2011 09.30 Račnek-Kokarje-Nazarje-Zg. Pobrežje-Brdo-Račnek: TRIM KOLESARJENJE 13.00 Šmartno ob Dreti, Račnek: OTVORITEV BALINIŠČA V RAČNEKU 13.15 Šmartno ob Dreti, Račnek: ŠPORTNO IN DRUŽABNO SREČANJE OBČANOV SREDA, 07. 09. 2011 08.00 Center za samostojno učenje: DAN ODPRTIH VRAT ČETRTEK, 08. 09. 2011 17.00 Nazarje: OTVORITEV PRENOVLJENE CESTE NAZARJE-KOKARJE-LAČJA VAS, ODCEP KOS-VRHOVNIK PETEK, 09. 09. 2011 19.00 Galerija Nazarje: DOMOZNANSKI VEČER Z DR. PETROM WEISSOM Iz starejše zgodovine Nazarij in okolice SOBOTA, 10. 09. 2011 10.00 Športna dvorana Nazarje: 10. OBLETNICA ŠPORTNE DVORANE ROKOMETNI TURNIR - mlajše deklice B 15.00 Športna dvorana Nazarje: KOŠARKARSKI TURNIR - člani (gostje iz Odžaka) 13.00 Gasilski dom Šmartno ob Dreti: POHOD UPOKOJENCEV 15.00 Kokarje, Laze: VAŠKE IGRE 18.00 Gasilski dom Nazarje: OTVORITEV PRIZIDKA H GASILSKEMU DOMU NEDELJA, 11. 09. 2011 10.00 Ranč Veniše: TENIS - občinsko prvenstvo (mlajši M, Ž) 12.00 Ranč Veniše: TENIS - občinsko prvenstvo (starejši M, Ž) 14.30 Šmartno ob Dreti, večnamenski prostor: VESELO POPOLDNE Z LJUDSKIMI PEVKAMI KD LIPA IN GLASBENIMI GOSTI PONEDELJEK, 12. 09. 2011 17.00 Kokarje: OTVORITEV PRENOVLJENE CESTE NAZARJE-KOKARJE-LAČJA VAS TOREK, 13. 09. 2011 17.00 Šmartno ob Dreti: OTVORITEV PRENOVLJENE CESTE ŠMARTNO-BRDO-ZGORNJE POBREŽJE SREDA, 14. 09. 2011 12.00 BSH Nazarje: OTVORITEV NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV 18.00 Muzej Vrbovec: 10. OBLETNICA MUZEJA VRBOVEC: predavanje Damjana Jevšnika -Gozd v srcu Evrope - in otvoritev razstave Gozdovi in les - zeleno bogastvo Slovenije ČETRTEK, 15. 09. 2011 18.00 Galerija Nazarje: RAZSTAVA SLIK IN SKULPTUR IRENE REMIC IN MARIJE ŠTIGLIC PETEK, 16. 09. 2011 17.00 Glasbena šola Nazarje: OTVORITEV PRIZIDKA H GLASBENI ŠOLI NAZARJE 18.00 Dom kulture Nazarje: PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ NEDELJA, 18. 09. 2011 14.00 Frančiškanski samostan Nazarje: ŽUPNIJSKI DAN Bralci in bralke Savinjskih novic, prijazno vas vabimo, da se udeležite naštetih prireditev in praznujete z nami. Županja Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon. 16 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Kultura, Ljudje in dogodki mednarodni poletni pevski seminar prof. vlatke orsanic 2011 Interes za udeležbo iz leta v leto večji Mednarodni poletni pevski seminar prof. Vlatke Oršanič, katerega za Vocal BK studio in DLUC/ Hišo kulture Celje organizira celjski baritonist Boštjan Korošec, med drugim tudi profesor petja na Glasbeni šoli Nazarje, letos peto leto zapored poteka v Mozirju. Sopranistka in pevska pedagoginja prof. Vlatka Oršanic poučevanje solopetja opira na svojo dolgoletno mednarodno kariero, v kateri je kot solistka nastopila na mno- gih velikih odrih in v sodelovanju z velikimi dirigenti in orkestri, kot so denimo Dunajski ter Berlinski simfoniki. Ena glavnih značilnosti poučevanja solopetja prof. Vlatke Oršanic je izrazit individualni pristop: vsakemu gojencu se med študijem posveča sama. Iz tega razloga je število aktivnih udeležencev seminarja omejeno. Druga značilnost je profesoričino temeljito poznavanje glasbene, zlasti pevske literature, saj njen repertoar obsega več kot 40 glavnih opernih vlog in več deset vlog v oratorijih, mašah in kantatah. Zanimanje za seminar se iz leta v leto veča, saj se je letos želelo udeležiti preko 25 interesentov iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, od katerih so sprejeli 15 udeležencev. Seminar bodo zaključili z dvema javnima koncertoma semi-naristov. Prvi bo to soboto ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju posvečen sakralni glasbi, drugi pod imenom Poletni nokturno, ki bo v nedeljo ob 19. uri v Celjskem domu v Celju, pa opernim in operetnim arijam. KB turistično društvo rečica ob savinji Tradicionalni koncert v Blatah Ena glavnih značilnosti poučevanja solopetja prof. Vlatke Oršanic je izrazit individualni pristop. Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji organizirajo za vse ljubitelje prijetne pesmi in domačih viž tradicionalni koncert v Blatah. Ta bo na gozdni jasi v neposredni bližini Rečice to nedeljo ob 15. uri, na njem pa bodo nastopili vokalna skupina Drameljski odmev in harmonikarji Andreja Raka. O pomenu gozda za današnji čas bodo spregovorili predstavniki nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije. »Fantje že od nekdaj radi pojemo in smo tudi člani različnih zbo- rovskih zasedb v kraju. Zato repertoar skupine obsega ljudske in zborovske pesmi. S svojim nastopom obogatimo različne prireditve ali prikaz običaja. Eden od njih, ki je botroval tudi ustanovitvi skupine, je podoglarjenje - običaj, ko se gredo neporočeni fantje na večer poslovit od neveste,« je predstavitev strnil vodja vokalne skupine Mitja Jager in zagotovil, da bodo tudi v Bla-tah zapeli kakšni bodoči nevesti, ob tem pa jim bodo pomagali mladi harmonikarji. Marija Šukalo Na Rogli je v nedeljo potekalo 11. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko Pohorska cokla 2011. Robi Weiss iz Okonine seje v finale uvrstil na osnovi odličnega nastopa na predizboru ' v Staršah konec junija in polfinalu v Resniku julija. Na finalnem izboru je postal zmagovalec v svoji starostni kategoriji od 15 do 40 let in absolutni zmagovalec tekmovanja. Tako mu je kot najboljšemu godcu pripadlo najvišje priznanje strokovne žirije Pohorska cokla 2011. Robi je komisijo prepričal z melodijama Harmonika in bariton ter Planinka. Novoštiftski Čarovci so se na 42. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2011 na predizboru v Preddvoru uvrstili med deset najboljših med 25 ansambli. Ansambel Čar je tudi na Ptuju navdušil številno občinstvo, a je tokrat domov odšel brez nagrad. Po besedah vodje skupine Klementine Belaj so kljub temu z nastopom zelo zadovoljni, saj so po televotingu prejeli nekaj več kot sto glasov in tako osvojili tretje mesto. Poslušalcem so predstavili s pesmima Če sreča kdaj te zapusti in Dobro vse se vrača. MŠ Savinjskenoviceet.34,26. avgust 2011 17 Ljudje in dogodki, Oglasi zlatoporocenca miklavc obnovila poročne zaobljube Z« • v _ • razumevanjem in spoštovanjem preživela prvih petdeset let V soboto, 13. avgusta, sta Francka in Franc Miklavc iz Bočne praznovala 50 let skupnega življenja. Dan prej, pred pol stoletja sta se »prvič« poročila in si obljubila zvestobo. Po ponovni poroki na matičnem uradu v Nazarjah sta nadaljevala praznovanje zlate poroke v družinskem krogu. Franc Miklavc, Kolarjev iz Bočne, je svojo bodočo ženo Francko, Režalo-vo z Ljubnega, spoznal na Rečici. Kaj kmalu jo je služba ponesla v Bočno in nato je sledila poroka. Nekaj let sta zaradi službe živela v Žalcu, kjer se jima je rodila prva hči, od leta 1966 pa sta se ustalila v Bočni. Franc, ki se je izšolal za bognerja ali kolarja, po delovni nesreči se je pridno izobraževal in kaj kmalu je postal profesor na celjski srednji šoli. Ob delu je nadaljeval študij in postal inženir lesarstva, nato se je zaposlil na Smreki. Bil je predsednik izvršnega sveta občine Mozirje in zadnji predsednik skupščine občine Mozirje, preden se je občina razdelila. Dolgo let je bil tudi direktor Savinje Mozirje, do predlani pa je bil predsednik izpitne komisije za lesarje na treh srednjih šolah. Tudi Francka je kot ekonomistka delala v različnih podjetjih, v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, na Smreki, v Elkro-ju in nazadnje v mozirski Komunali. Najstarejši hčerki Jasni sta se kasneje pridružili še dve, Alenka in Manca. Družina se je večala, saj so se vse tri poročile in jima dale tri vnuke in tri vnukinje. V času, ko bi morala začeti uživati v družbi hčera in vnukov, pa jima ni bilo prizaneseno. Zaradi bolezni sta namreč izgubila starejši dve hčerki, obe v 36-tem letu. Bolečina ob izgubi otrok je po njunih besedah Več informacij: Andrej Rak s.p. 041 207 891 ali andrej.golte@gmail .co m Zakonca Miklavc sta se po petdesetih skupnih letih ponovno poročila. (Fotodokumentacija družine Miklavc) največja ob praznovanjih, ko se zbere družina, zato so imele priprave na zlato poroko grenko-sladek priokus. Vesela sta, da se zelo dobro razumeta z »zetorji«, kot svoje tri zete v šali imenujeta, in vnuki. Prav tako z veseljem skrbita za najmlajšega vnuka njune hčerke Mance, ki se je ustalila v hiši staršev. V zadnjih letih Francu ni prizanašala bolezen, zato poskušata dneve preživljati aktivno. Največ moči jima daje narava in planinarjenje. Skupaj sta osvojila veliko število vrhov in le ta način sproščanja jima je pomagal prenesti vse tegobe in žalost. Doma se sprostita z opravili na vrtu in njivi. Njunemu skupnemu življenju ni bilo ravno prizaneseno, a z razumevanjem in spoštovanjem sta preživela prvih petdeset skupnih let, kar je bilo vredno praznovanja. Štefka Sem 18 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Organizacije društvo zgornjesavinjski starodobniki Četrto srečanje starodobnikov v Novi Štifti Drugo avgustovsko nedeljo so se v Novi Štifti že četrtič zbrali lastniki in ljubitelji starih prevoznih sredstev. Pri maši je udeležence srečanja nagovoril tamkajšnji župnik Alojz Ternar in jim čestital za vztrajnost pri obnavljanju njihovih starih lepotcev ter spoštljivost, ki jo gojijo do teh pločevinastih ljubljenčkov, kot se je slikovito izrazil. Po Ternarjevem je potrebno tudi v vsakdanjem življenju biti vztrajen in vzdrževati zaupanje ne samo do tehnike, ampak tudi v medsebojnih odnosih. Prav ta pozitivna naravnanost je bila očitna tudi na tokratnem srečanju, ki je kot po pravilu preraslo lokalne okvirje, saj so se ga udeležili številni ljubitelji tovrstne tehnike iz različnih krajev Slovenije. Po opravljenem blagoslovu vozil so bili udeleženci kot vedno deležni domačih kulinaričnih dobrot, za nameček pa so se nekateri - kot se za takšna srečanja spodobi - podali tudi na panoramsko vožnjo čez Črnivec, Kranjski Rak in skozi slikovito dolino Podvolovljeka v Luče. Člani dru- štva Zgornjesavinjski starodobniki pač vedno poskrbijo, da promocija lepot doline, ki jo z imenom predstavljajo, nikoli ne izostane. Franjo Atelšek lovska družina luče Krst za »babo«, ki meri trofeje po jajcih Člani lučke lovske družine so na 42. Lučkem dnevu javnosti predstavili lovski krst. Dogodek so s narodnimi in umetnimi pesmimi obogatili člani in članice pevskega zbora Lovskega društva Škale. O lovski navadi je spregovoril starešina Peter Podkrižnik. Po njegovem mnenju so slovenski lovski običaji sestavni del lovske kulture in odražajo human odnos do divjadi, solovca ^ "''ti in lovskega psa, lovski krst pa je običaj, s katerim so v svoje vrste sprejeli novinca zelenca ob njegovem prvem uplenu velike divjadi. Zelena bratovščina se navadno po uspešnem lovu podala v domačo gostilno, kjer se je ob kozarčku vina poveselila in pogovorila o poteku lova ter sprejela novinca v svoje vrste. Ob tem so ga dodobra izprašali, pri čemer so bili prisotni sodnik, porotniki, tožnik in zagovornik ter seveda bodoči lovec. A tokrat je bila to »baba« Irena Pod-križnik. Pri podajanju podatkov je navzoča javnost izvedela, da je zelenka, ki je uplenila srnjaka, rojena »za robom, na neki njivi, njen poklic pa je gospodinja in je na žalost poročena, o ljubimcih pa ne bo povedala na glas«. Na vprašanje o premoženjskem stanju je odvrnila, da ima v gozdu toliko srnjakov, kot »bi jih naklel«. Zakaj pa je obsojena, pa ni imela pojma. Kljub temu je zaupala, da se je za odstrel srnjaka »na Spotiki« odločila, ker je imel tako velika jajca, da je zadnje noge vlekel kar po tleh. Ker se ji je srnjak smilil, ga je z odstrelom, ki je po njenem mnenju celo bil nujen, odrešila muk. Po prebiranju obtožnice je bilo razbrati, da ima Podkrižnikova lovski izpit več kot desetletje in pol in v tem času se je nabralo veliko število lovskih podvigov in trofej tako v domačem lovišču kot na številnih gostovanjih v revirjih doma ter v zamejstvu. Je zelo dobra strelka, prav tako pa tudi podkovana v lovskem znanju in potegavščinah. Tovrstno znanje in iznajdljivost je pokazala ob različnih dvomljivih vprašanjih s področja lovstva. Po preizkusu je sledil krst - batine na tisti predel telesa, kjer se konča križ, in sicer z leskovko letošnje rasti. Marija Šukalo Irena Podkrižnik je batine dobro prestala, saj si je pred krstom svojo zadnjico zavarovala z gospodinjskimi pripomočki. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 19 Šport smučarsko skakalni klub ljubno ob savinji btc Na Ljubnem tekme svetovnega pokala in Univerzijade Čeprav je zunaj poletje, smučarski zanesenjaki na Ljubnem razmišljajo in se pripravljajo na zimo. Nedavno se je na Poljskem v Szczyrku in Wisli mudila delegacija Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC. Tam je mednarodna smučarska organizacija FIS-a pripravila posvet o organizaciji tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Ljubenci so se ustavili še v češkem Frenštatu, kjer je skakalni šport doma že dolga desetletja in od koder prihaja legendarni skakalec Jiri Raška. UNIVERZIJADA NA LJUBNEM? Tokrat bo prvič organiziran svetovni pokal v tej disciplini in FIS-a ne želi ničesar prepustiti naključju, pravi Rajko Pintar, generalni sekretar kluba. Pomembna novica je tudi, da je ljubenski klub dobil ponudbo organizatorjev mariborske univerzijade za organizacijo nekaterih tekem v tem okviru. Univerzijada bo leta 2013. Ljubno ob Savinji pa naj bi bilo prizorišče vseh tekem na mali skakalnici; tako ženskih kot moških pa tudi kom-binacijskih. Ali se bodo v klubu odločili in izziv sprejeli, bo odvisno od pogojev, ki jim bodo ponujeni, pravi Pintar. SKOKI ZA ŽENSKE NA NAJVEČJIH TEKMOVANJIH Obisk na Poljskem, ki se ga je udeležil tudi župan Franjo Naraločnik, je razjasnil nekatere dileme okoli priprav na tekmi v prvem krogu svetovnega pokala smučarskih skokov za Predstavnik SSK Ljubno BTC Alojz Murko, Franjo Naraločnik, županja Frenštata Zdenka Leščišinova ter legendarni skakalec Jiri Raška ob sprejemu pri županji (od desne) (Fotodokumentacija F. N.) ženske. Kot so povedali, bo na njihovi skakalnici oziroma na infrastrukturi ter komunikacijah potrebno narediti še precej, zato priprave potekajo že nekaj časa. Na Ljubnem tekme celinskega pokala v smučarskih skokih za ženske pripravljajo šest let. To je bil doslej najvišji rang. »Ves čas je potekala bitka za to, da bi ženski skoki postali disciplina na svetovnih prvenstvih in na olimpijskih igrah. Proti uvrstitvi te športne discipline na najvišja tekmovanja je bilo čutiti močno nasprotovanje. Pri tem, da smo to dosegli, so tekme, ki jih je organiziral naš klub, igrale zelo pomembno vlogo. Sedaj lahko rečemo, da je cilj dosežen,« pravi Rajko Pintar. Smučarske skakalke se bodo odslej lahko enakovredno merile na svetovnih prvenstvih, prav tako pa prvič tudi na olimpijskih igrah v Sočiju. LJUBNO MED ŠESTIMI IZBRANCI Pintar dodaja, da si je klub hkrati s tem prizadeval tudi za povečanje konkurence v tej disciplini v Sloveniji. Vrhunsko kakovost naših tekmovalk dokazujejo visoka mesta. Tako so Slovenke osvojile 4. in 5. mesto na tekmovanju v Holmen-kollnu in srebrno medaljo na mladinskem prvenstvu v Estoniji. V sezoni 2011/2012 bo prvič potekal svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Mednarodna smučarska organizacija je izbrala šest najboljših organizatorjev dosedanjih tekmovanj, med njimi Ljubno ob Savinji, ki se je tako znašlo v družbi tako renomiranih imen, kot je Lillehammer, Holmenkollen in Val di Fiemme. Tekmi pri nas bosta 11. in 12. februarja. »Najtežji zalogaj bodo seveda finance, saj za dve tekmi predvidevamo izdatke v višini 150.000 evrov. Tekmi bo neposredno prenašala TV. Že sedaj potekajo resne priprave za organizacijo obeh tekmovanj in dela na izgradnji Športnega centra Savina. Urejamo okolico novega objekta, za izvedbo tekem je treba urediti ogrevan prostor na vrhu zaletišča, nekatere površine je treba še asfaltirani,« še dodaja Rajko Pintar. Marija Lebar košarkarski klub nazarje Turnir kot priprava na novo sezono Nazarski košarkarski klub letos praznuje deset let obstoja. Okroglo obletnico bodo obeležili s košarkarskim turnirjem, ki bo hkrati uvod v praznovanje nazarskega občinskega praznika. V pretekli košarkarski sezoni so se Nazarča-ni kljub slabšemu začetku uspešno obdržali v 3. SKL. V novi sezoni bodo poskusili nadgraditi rezultat prejšnje sezone pod taktirko trenerja Francija Ruprehta. Priprave so se že začele, v sklopu teh pa bo košarkarski turnir Bisol, ki se začenja danes. Na njem poleg domačinov sodelujejo prvoligaši KK Elektra in KK Hopsi ter drugoligaš KK Grosuplje. Moštvi Elektre in Grosupljega bosta odprli turnir ob 17. uri, domačini pa se bodo pomerili s sosedi iz Polzele ob 19.30. Na turnirju bo ustrezno obeležena tudi desetletnica Športne dvorane Nazarje z otvoritvijo sončne elektrarne na strehi dvorane, katero je postavilo podjetje Bisol, ki je novi sponzor nazar-skega košarkarskega kluba. Turnir se bo nadaljeval v soboto s tekmama za prvo in tretje mesto ter s svečano obeležitvijo jubileja kluba s sotočja Savinje in Drete. Na turnirju se bosta predstavila košarkarja Rajko Rituper in Miha Čmer, ki sta letošnji pomembni okrepitvi nazarskega košarkarskega kadra. S tema okrepitvama bo cilj Nazarčanov v sezoni 2011/2012 lažje uresničljiv. Domačini pričakujejo lepo število košarkarskih navdušencev na tribunah, posebej ob dejstvu, da bo vstop prost. Roman Mežnar Nazarska športna dvorana se ponaša s sončno elektrarno, ki jo bodo danes predali v uporabo. (Foto: Roman Mežnar) 20 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 f odbojka na mivki - zlom 2011 Zaključni turnir brez večjih presenečenj S sobotnim »play offom« se je zaključila še ena sezona poletne zgornjesavinjske lige odbojke na mivki. Na mivki športnega parka v Varpoljah se je v vročih poletnih mesecih potilo 20 ekip v ženski, moški in mešani konkurenci, ki so tako v rednem delu kot na zaključnem turnirju pokazale obilo vrlin rekreativne odbojke. Predvsem velja to za najboljše, saj se njihova imena pojavijo na vrhu tako v rednem delu kot »play offu«. Posebej sta letos izstopala člana moške ekipe Mandini Toys, ki sta ligo zaključila brez poraza. Še najbolj so se jima upirali Pesi in v velikem finalu Drinkersi, ki pa kaj več od častnega poraza niso mogli iztržiti. V ženski konkurenci so izstopale igralke OK Ljubno, medtem ko se je bil ogorčen boj v mešanih parih, kjer so se domači Gmajnčani v sami končnici finala oddolžili bratu in sestri iz ekipe Nelubsemi za zmago v rednem delu. Konec dober, vse dobro in še ena odlična organizacija v režiji varpoljskega športnega društva, ki v začetku septembra gosti še naključno izžrebane trojke, sezono na mivki pa zaključuje s turnirjem nogometašev. Franjo Pukart 7 slovenske vinske reprezentance, (ki je pred kratkim v Budimpešti postala evropski prvak!) Danilom Steyerjem, v ekipi pa je vidno vlogo odigral tudi apaški župan Franc Pižmoht. Za goste iz Mozirja so zaigrali Jože Jelen (kapetan), Stane Jurkovnik, Matjaž Kunej, Mitja Božič, Jure Natek, Dejan Grudnik, Roman Čretnik (vratar) in Dani Grudnik (selektor). S klopi za navijače pa so bili glasni vsi navzoči Zgornjesavinjčani, še najbolj župan Ivan Suhoveršnik in poslanec Jakob Pre-sečnik. Po uravnoteženi, a zagrizeni igri v regularnem času, je bil rezultat izenačen; 4:4. Zagotovo tudi zaradi odlične obrambe gostujočega vratarja Romana Čretnika. Ker po podaljšku ni bilo spremembe rezultata, so odigrali še rezervni scenarij s streljanjem penalov. V tem so bili strelci iz Mozirja in ponovno tudi njihov vratar uspešnejši, nasmejala se jim je zaslužena zmaga s 5:7. Tekmo je več kot korektno sodil nekdanji sodnik z licenco Oste Bakal, povratno srečanje pa bo v Mozirju v drugi polovici septembra letos. Jože Miklavc Šport Glavni akterji zgornjesavinjske lige odbojke na mivki (Foto: Franjo Pukart) športniki na pripravah Gorenjčani nabirali moči na Golteh V času med 10. in 17. avgustom so bili na kondicijskih pripravah na Golteh člani Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Treninge so imeli v mozirski športni dvorani. Poudarek je bil na pridobivanju kondici-je, zato so v dvorani v ta namen postavili tudi priložnostni fitnes in naprave za dvigovanje uteži. Na Golteh so v hotelu skrbeli za njihovo dobro počutje, mirno spanje in pravilno sestavljene obroke hrane. Zaradi intenzivnih aktivnosti so namreč morali hrano prilagoditi porabi energije in kalorij. Treninge so imeli dvakrat dnevno po slabe tri ure. V tednu dni priprav so odigrali tudi dve prijateljski trening tekmi. Najprej so se pomerili z rokometaši iz Krškega, nato pa še z bosanskim moštvom iz Ljubuškega. Obe tekmi so varovanci Branka Tamšeta brez težav zmagali. Nadmorska višina dobrih 1.400 metrov, na kateri leži nov hotel s štirimi zvezdicami, se je izkazala za odlično izbiro, saj ponuja neokrnjeno naravo, čist zrak, nižje dnevne temperature ter ostale pogoje za hitro regeneracijo športnikov brez motečih zunanjih vplivov. Benjamin Kanjir vinska nogometna liga steyer Apače : Mozirje 5 : Po postavitvi klopotca v Steyerjevem vinogradu na Plitvičkem vrhu sta se tudi letos pomerili nogometni ekipi občin Apače in Mozirje. Če so lansko leto gostje iz Mozirja potegnili krajši ko- nec, se je tokrat športna sreča obrnila v prid Mo-zirjanom. Gostiteljska ekipa iz Apač je zaigrala na svojem igrišču z znamenitim igralcem, selektorjem Nogometni ekipi prijateljskih občin Apače in Mozirje po zaključku srečanja v Plitvici (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 21 Črna kronika Za večjo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta VILI BEZJAK komandir Policijske postaje Mozirje, policijski inšpektor I Pred nami je začetek novega šolskega leta. Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v tako imenovano skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Zato morajo vozniki nanje še posebej paziti. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bodo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bodo prispevali k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzoru upoštevanja prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogostejše zadržujejo. Za večjo varnost naših otrok priporočamo: J Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovar-nostni vzgoji otrok. Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite: Najboljša vzgoja je vedno vaš lasten zgled. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite. Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni. Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo. C R N A K R O N I K A • Z ALKOHOLOM V AVTOMOBIL Mozirje: 15. avgusta malo po polnoči je patrulja v cestnem prometu ustavila voznika, ki mu je preizkus alkoholiziranosti pokazal 1,15 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper voznika so policisti odredili pridržanje. Dan kasneje ob 15.30 uri je patrulja ustavila voznika, kateremu je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,64 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Tudi zoper njega so policisti odredili pridržanje. • TATVINA IZ AVTOMOBILA Lačja vas: 15. avgusta je bila v Lačji vasi iz odklenjenega osebnega avtomobila izvršena tatvina denarnice. Lastnik je imel v njej dokumente in gotovino. • VOZNICA ZAPELJALA Z VOZIŠČA Solčava: 19. avgusta je voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v Solčavi zapeljala izven vozišča in trčila v mizarsko delavnico. Prebila je steno in obstala v objektu. Nihče se v nesreči ni poškodoval, nastala je le materialna škoda. • OSTAL BREZ VOZILA Rečica ob Savinji: 20. avgusta je patrulja na Rečica ob Savinji ustavila voznika osebnega avtomobila. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, zato so mu policisti zasegli vozilo. • PRED KROŽIŠČEM TRČILI VOZILI Mozirje: 20. avgusta dopoldan sta pred krožiščem v Mozirju trčili dve vozili. Posredovali so nazarski gasilci, ki so odklopili akumulatorja in z vpojnim sredstvom s cestišča odstranili razlite motorne tekočine in odstranili vozili. • GOLJUF NA SPLETNI STRANI Mozirje: 21. avgusta je občan policistom prijavil kaznivo dejanje goljufije. Preko spletne oglasne strani se je z osebo dogovoril za menjavo mobilnega telefona za radijsko vodeno vozilo. Omenjeno izmenjavo naj bi realizirala preko poštnih pošiljk, vendar oseba, ki naj bi poslala dogovorjeni predmet, tega ni naredila. Oškodovanec ima za okoli 400 evrov škode. Zoper osumljenca bodo policisti podali kazensko ovadbo na okrajno sodišče. • TRČIL V STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT Nizka: 20. avgusta je ob 23.35 uri v Nizki voznik trčil v stanovanjsko poslovni objekt poleg vozišča. Nesreča se je zgodila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu in je ob trčenju padel iz vozila, pri tem pa se huje telesno poškodoval in bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Sopotnica v vozilu se je v nesreči lažje telesno poškodovala. • NESREČA KOLESARJA Logarska dolina: 21. avgusta je v Logarski dolini s kolesom padel državljan Anglije, ker mu je med vožnjo z gonilke zdrsnila noga. V nesreči se je lažje telesno poškodoval. • ISKRENJA ELEKTRIČNIH VODNIKOV POVZROČILO POŽAR Radegunda: 22. avgusta popoldan je zaradi iskrenja električnih vodnikov zagorelo pod daljnovodom za Golte v Radegundi. Gasilci PGD Mozirje so požar lokalizirali in pogasili. Zgorelo je okoli 50 kvadratnih metrov suhe trave in gozdne podrasti, ogenj pa je ožgal tudi dve smreki. (221 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Črna kronika, Zahvale, Oglasi sojenje za uboj na ljubnem Bolariču grozi do 15 let zapora Ta ponedeljek se je na celjskem sodišču pričelo sojenje Franju Bolariču za uboj Albina Kneza. 45-le-tni Bolarič naj bi 12. januarja v stanovanjski hiši v Primožu pri Ljubnem zaradi starih zamer ubil svojega znanca 62-letnega Kneza. Poleg Bolariča sodijo tudi njegovi zunajzakonski partnerki Miki Robida, ki naj bi za dejanje vedela, a Knezu ni pomagala, niti ni poklicala pomoči. Knez, Robidova in Bolarič so stanovali v isti hiši. V zgornjem nadstropju je občasno živela Robidina nato naj bi mu z nožem odrezal uhelj in ga pustil, da je več ur zaradi številnih poškodb glave in prsnega koša umiral v mukah. Sojenje, ki bi se lahko po branju obtožnice nadaljevalo z obravnavo, je sodnica Jožica Arh Petkovič prekinila, saj si Robida v vsem tem času ni priskrbela odvetnika. Glede na njeno finančno stanje bi ji pripadala brezplačna pravna pomoč. Sodnica je brezskrbnost obtožene ocenila kot zavlačevanje procesa. Umor Kneza so kriminalisti sprva preiskovali kot sumljivo smrt, prve Hiša v Primožu, kjer naj bi v zgornjem nadstropju Franjo Bolarič ubil Albina Kneza. (Foto: Štefka Sem) sestra s Knezom, v pritličju je do-movala Robida s partnerjem Bo-laričem. Branje obtožnice je razkrilo, da naj bi Bolarič usodnega dne odšel na obisk h Knezu, kjer naj bi prišlo do spora in pretepa. Najprej naj bi ga pretepal z rokami po obrazu, ga vrgel po tleh in večkrat brcnil v trebuh in prsni koš. Nato naj bi zapustil stanovanje in se čez čas ponovno vrnil h Knezu z nožem in še enim predmetom. Pokojnika naj bi zopet pretepel ter skakal po njem, domneve so bile, da je moški umrl nesrečne smrti. Šele sodna obdukcija je pokazala številne podplutbe in poškodbe glave in prsnega koša. Največji znak nasilne smrti je bil za preiskovalce odrezan uhelj, ki so ga našli ob pokojnem. Sprva so kriminalisti opravili večje število razgovorov z vsemi osebami, ki so bile v stiku s pokojnim, nato so pridržali tri osebe. Dokazi so nakazali, da naj bi bil za uboj odgovoren Bolarič, ki je v priporu od začetka februarja. Štefka Sem Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame in stare mame Marije BRINJOVC 30.3.1935 - 9.8.2011 V dneh, ko se spopadamo z bolečino, bi se radi zahvalili vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, besedo, mislijo ali s pomočjo izkazali spoštovanje in sočustvovanje ob boleči izgubi. Zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali sveče in za svete maše. Hvala br. Toniju in g. Korenu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Veneku za izrečene besede slovesa. Posebna zahvala Mojci in Neni za pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoča sinova Nani in Toni z družinama Čas hitro beži in ponovno je prinesel tiste dni, kijih ne moremo spremeniti, niti pozabiti. V SPOMIN 27. avgusta mineva 5 let, odkar nas je zapustil Franc KREBS 3.10.1955 - 27.8.2006 z Ljubnega ob Savinji Hvala vsem, ki se ga spominjate, zanj molite in prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 23 Za razvedrilo Kako premagovati poletno vročino - drugič. Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 DVA DIKTATORJA NA SREČANJU GASILSKIH VETERANOV Franc Praprotnik (Tito): »Kako se naj odkupim sedaj, ko sem vsem gasilskim veteranskim mentorjem prebral levite?« Zdravko France (Hitler): »Najbolje, da jim ureževa en rock, pa bodo na levite pozabili!« PRILOŽNOSTNO MERJENJE MOČI IN LET Janko Novak, traktorist - starodobnik iz Okonine (desno): »Peter, če si bil že pred menoj na cilju s tvojim »štajerjem«, me pa še »zdejle« premagaj.« Peter Govek, traktorist - starodobnik iz Okonine: »Nič ne pomaga dragi sosed, saj veš, da pri starodobnikih štejejo predvsem leta. Starejše je, boljše je.« OBETA SE SLADKO VINCE Enolog Danilo Steyer (desno) je v ampelografskem vrtu na Pli-tvičkem vrhu poučil mozirskega župana Ivana Suhoveršnika o tem, kako naj neguje vinsko trto do trgatve, da bo priteklo čim bolj sladko in gladko vince. Župan je poduku le nazdravil z letnikom 2010, rekoč: »Steyer, jaz se v vaš posel že ne bom mešal. Naj dela vsak tisto, kar najboljše zna!« Križanka, Oglasi Romeo, ne vem, če ... PESNIK MINATTI SKLADATELJ (GUSTAV) ARABSKI ŽREBEC REKA V SZ RUSIJI ZVIŠAN TON G OTROŠKA IGRAČA PREBIVALKE BALKANSKEGA POLTOKA OTOČJE V PACIFIKU PRIPRAVA ZA POTEGOVANJE (NAR.) ZLATNIK (ZASTAR.) KMEČKO ORODJE LATINSKI VEZNIK avtor P. L. PREBIVALKE AHAJE PRAVI POMEN ŠALE IVAN ŠMELJOV VRTILNI MOMENT ŠVICARSKI JUNAK (WILHELM) TEMELJ GLAVNO MESTO GRČIJE ALPSKI SMUČAR (ŽARG.) ORJAŠKI KUŠČAR IZUMRLI GLAVNOŽCI PREBIVALEC HIOSA VTIS (STAR.) SLIKAR (SALVADOR) JUDOVSKI KRALJ RADIJSKA VODITELJICA BOHTE HUNSKI POGLAVAR SANITETNI MATERIAL ZRAK (ANG.) POZRESNEZ (STAR.) TINA TURNER KNJIŽEVNIK (SIMON) JADRANSKI OTOK PLUG (STAR.) OKRAJŠANO IME EDWARD POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE RUSKA CARICA OBLIKA UMETNIŠKEGA DELA ZNAMKA ŠPORTNE OPREME MINI SLOVARČEK ALEUTI - otočje v Pacifiku ASA - judovski kralj REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE 3K r b a a l j z b i S res kea a j u VEDA O KULTURI LJUDSTEV OCEANIJE -Sä- CE a k 3K V nj_jk e i rta e si _m s _t__e pat PERJE PRI REPI KNJIGA ZEMLJEVIDOV g o n a l a c a j» a r z POLET ZID OGEL MIŠLJENJE LITIJ e Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 I25J Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir (KK Elektra, KK Grosuplje, KK Nazarje, KK Hopsi) Petek, 26. avgust ob 18.45. Športna dvorana Nazarje Otvoritev sončne elektrarne ob 19.00. Galerija Štekl, Gornji Grad Otvoritev slikarske razstave Silva Mehleta ob 21.00. Rečica ob Savinji Koncert skupine Legalo kriminalo ob 8.00. Pred trgovino TUŠ Nazarje Kolo prijateljstva - kolesarjenje po Dobrovljah in Čreti ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Ustvarjalne delavnice za otroke ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Nastop Grajskega godca 2011 Robija Weissa ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir (tekmi za 3. in 1. mesto) Sobota, ob 18.30. Športna dvorana Nazarje Obeležitev 10-letnice obstoja KK Nazarje 27. avgust ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Sklepni koncert mednarodne poletne pevske šole doc. Vlatke Oršanic ob 20.00. Športno igrišče v Lepi Njivi Koncert v spomin Aleksu ob 21.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Letni kino Nedelja, 28. avgust ob 9.00. Golte Lovski dan na Golteh ob 15.00. Blate (Rečica ob Savinji) Koncert Drameljskega odmeva in harmonikarjev Andreja Raka Ponedeljek, 29. avgust ob 16.00. CSU Nazarje (Jakijeva hiša) Predavanje Pridelava in predelava industrijske konoplje Sreda, 31. avgust ob 18.00. Dom kulture Nazarje Odprtje razstave skulptur Veronike Benda in Vlada Cancla Četrtek, 1. september ob 10.00. Dom kulture Nazarje Razvojna konferenca lesarjev Slovenije ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - PODARIM Prodam dva bikca, stara teden dni; gsm 041/230-067. Prodam bikca; gsm 070/744-487. Prodam teličko sivorjavo, staro 1 teden in krompir za ozimnico; gsm 041/783-489. Prodam teličko sivko, staro 7 dni; tel. 583-16-96. Prodam teličko sivko, staro 7 dni; tel. 583-11-20. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Podarimo pse mešančke, manjše rasti; gsm 041/825-852. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim žrebička za zakol; gsm 041/637-526. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. MENJAVA BATERIJ NA ROČNIH URAH Menjamo baterije in pasove na ročnih urah. Hitro in kvalitetno. Velika ponudba vseh vrst ur. Tel. 03/839-5003, gsm 041-679-293. FOTO SENI - TUŠ Center Mozirje, Lamcom d.o.o. Mozirje, Nove Trate 4. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA? Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. Prodam piščančji 041/796-781. gnoj; gsm VOZILA - PRODAM Prodam računalniški monitor, malo starejši, a odlično ohranjen in delujoč; gsm 041/573983. Prodam komplet: računalnik, miško in tipkovnico, cena 100 eur; gsm 031/477-271. Prodam toyoto corolo 1.6, letnik 2008; gsm 031/307-945. Prodam peugeot 206, 1.9 diesel, l. 1999, dobro ohranjen, reg. celo leto; gsm 041/324-352. Prodam ford taunus 12M karavan, letnik 1967; gsm 031/855556. KMETIJSKA MEHANIZACIJA -KUPIM NEPREMIČNINE Prodam jedilni in svinjski krompir ter hrastove sode za pijačo; gsm 031/553-403. Prodam suha metrska drva (kostanj, hrast ) cena: 200 eur klaftra; gsm 031/515-112. Po ugodni ceni prodam narezana, mešana drva; gsm 040/846-551. Ugodno prodam posteljo 120x200 cm + jogi dormeo; gsm 031/776803. Prodam domače žganje; gsm 041/879-706. Prodam krompir sorte agria - ekološka pridelava; gsm 041/345550. Kupim traktor zetor, Štore, IMT ali univerzal, lahko v slabem stanju; gsm 051/203-387. KMETIJSKA MEHANIZACIJA -PRODAM Prodam traktor zetor 73 41 turbo; gsm 041/423-935. Oddam dvosobno stanovanje v okolici Mozirja; gsm 040/866613. Oddam sobe v Ljubljani; gsm 051/371-690. Prodam stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, centralna, 3 km iz Na-zarij, 25.000 eur; gsm 051/206045. (261 Savinjske novice št. 34, 26. avgust 2011 Organizacije, Šport, Čestitke 42. LUČKI DAN Oživel Žagerski mlin v Podvolovljeku Turistično društvo Podvolovljek je ob 42. Lučkem dnevu pripravilo prikaz prinašanja žita in mletja moke. Dogajanje so postavili v Žager-ski mlin, zadnji od številnih mlinov, ki so delali v preteklosti. Igrani prizor, kako prepričati mlinarja, da čim prej zmelje žito, je obiskovalce popeljal v preteklost, ko so bili ljudje odvisni od moke, ki je bila zmleta prav v Žagarjevem mlinu. Pregovarjanje, kdo bo prvi, ko žito v mlin hkrati prineseta moški in ženska, je poželo veliko smeha. Seveda so imele prednost ženske, ki so znale nabritemu mlinarju pihati na dušo in ga prepričati, da jim ne vzame plačila - merico mo- Igrani prizor, kako prepričati mlinarja, da čim prej zmelje žito, je obiskovalce popeljal v preteklost, ko so bili ljudje odvisni od moke, ki je bila zmleta prav v Žagarjevem mlinu. (Foto: Marija Šukalo) ke. Besedna igra, zvok mlinskega kolesa in žuborenje vode so navdušili obiskovalce. Danes »mlinar« Franc Robnik mlinsko kolo zažene ob vikendih. Turisti in naključni obiskovalci ob tem spoznajo delo mlinarja in delovanje mlinskih kamnov, ki jih ne poganja električna, temveč vodna energija. Objekt, ki je star več kot 250 let, še vedno deluje na vodni pogon in je ječmen in rž mlel vse do polovice dvajsetega stoletja. Po besedah predsednice podvolo-vlješkega turističnega društva Karmen Resnik so tako tudi sami obogatili dogajanje v domači občini. Marija Šukalo NOGOMETNI DERBI SUHI - DEBELI V LUCAH Groba, a izenačena igra zahtevala penale V areni lučkega stadiona v dolini avantur (beri zelenici ob prireditvenem prostoru) so se ponovno zbrala velika imena nogometa iz različnih zaselkov lučke občine. Ekipi debelih in suhih so nogometnim navdušencem na 42. Lučkem dnevu pripravili pravo poslastico, tako v igri kot prostoru zanjo. Opaziti je bilo namreč, da Lučani ne zaostajajo za Ljubljano in imajo prav tako sodoben stadion, kjer sta ekipi v moderni opremi merili moči, obiskovalci pa so zasedli vsa do- bra stojišča in sedišča na tribunah izza golov. Kljub temu da je bila igra na trenutke zelo groba, ni bilo poškodb, v katerih bi morala intervenirati prva pomoč. Prav tako ni bilo ne rumenih in ne rdečih kartonov, saj sta bila, kot je bilo ugotovljeno, sodnika podkupljena. Dokaz za to je bil viden v njuni zunanjosti. Suhi je bil naklonjen svojim, debeli pa je navijal za svojo ekipo. Kljub temu so hitre in učinkovite akcije, ki bi jo zavidali tudi mnogi svetovni klubi, pri- Suhi so dokaj često delali prekrške pod debelimi. pomogle, da sta bila vratarja premagana kar štirikrat. Tako je v regularnem času prišlo do izenačenega rezultata. Temu je po ocenah strokovne javnosti botrovalo dejstvo, da se je velikost igrišča nekoliko povečala. Kriv za to pa naj bi bil EMŠO tekmovalcev, ki je vsako leto višji, njihov korak (ne glede na obline) pa krajši in počasnejši. A ker derbi zahteva zmagovalca, so izvajali penale, ob katerih so več zbranosti pokazali debeli in premagali suhe. Več fotografij s to resno tematiko najdete na www.savinjske.com (geslo su42de). Tekst in foto: Marija Šukalo Včasih je bilo težko ugotoviti, kdaj gre za prekršek, kdaj pa pomagajo padlemu vstati. Savinjske novice nt. 34,26. avgust 2011 27 5. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH SREDA, 31 AVGUSTA 2011 ^ DOM KULTURE 16.00 Odprle rsanave ie«nih ikulptur l/eronike flendi in Yt*da Cenda Razstava bo na ogled do vključno nedelje, 4. septembra iosi «i 10,00 do ie.00. Ceibtík,i,síftíh ora 2011 p- OÚH KULTURE 1Ü.M Razvojna konferenca lesaijev Sícwnije PETEK, 2. SEPTEMBRA 2011 muzej vreove: 18.00 DpmOinansii večer J Aleksandrom Videfn i kom in táuijaifctoi Denío: (ini pranje lesenih objektov v preteklost SOBOTA, 3, SEPTEMBRA 2011 ^ BOTIAČEV TOPLAR MG JaíeteSi praznovanja j kulturnim programom: naitoj zbora FranfiSfc&vi roladineNazaTji ► DOM KULTURí 10.30 Kvií osnovnošošsl? mladine na temp Uozd ŠPORTNO IGRIŠfE IN ŠPORTU A DVORANA od 10-00 dalje; Športne igne lesarjev SlcivenSje - mali nogomet iti rokomet J> lesarski PRAZNIK P- PRISEDTTVEHI PROSTOR PRED GRADOM VR&OVEE od 10.00 dalje: - Sojeni tati tkcvii («a in drugih naravnih ma terialov - Fonudba domačih dobrot na stojnicah - Prikaz rokodelskih Spretnosti domačih obrti - Friksi iidelave uporabnih in dekorativnih izdelkom iz lesa - Delavni» *a otroke na temo lesa - Prost vstop v Ktiej gozdarstva in lesatstva od 14.00 dal)«: 17.30 13.00 - Prikaz tekmovalnih vtičin gurdnl h delavcev [i mOlomorago} -Frikaz podiranja dreves nekoč iz ročno žago! ■ Prikaz prevoia ¡e?a s konjsko vprego - Pokuka golaia in pra ženega krompirja - Zabavni program z ansamblom far Nastop Godbe ¿somje Savinjske doline Podelitev ootalov in priznanj na]boljšim ekipam v športnih igrah Itijrjev Slovenije in žreba nje nuj ud za obiskovalce Organizator: Odbor za priprav» Lesarskega praznika Glavni pokrovitelj- OEČJNA NAZARJE Vljudno vabljeni! Pra^e hralku in bralci, pred vami je nafrdrina igraj u kateri morale pnKkafi 6 podrobnosti. vkaterih <,e objavljeni fotografiji med seboj razlikujeta. Ku jrh [itijdclv. 11 Ml,. dcSffl I plo£ ra h . o« * r::iite. i nln^i I ijn irerite, jo prilepite na dapEsnkfl.i|i nam Jo s svujlin) podnUn poSljile na r.5!. naslov: Savinjske navite, Savinjska tesia -i, Ti^i N:;jjrjo, do torto. Avgusta Mt-d piuvilruiTii icyivoi»i boren IzJ/ebaj dobitnika Irpf-najjride. ki jo podarja bat Tisa fz Solčave, Med vsem ki ste pravdno rsJili prejijnio raictgo, )sbHirrl> naklo^in Bernardi Podlrsjtih, Ter 79, Ljuhnn oh Savinji Lagrrtjcnkfl naj su ugj.iii v n.ditfli tjjniitvK. kj-_-r bo prejete l>on bara Tj« ¡7 Solčave za ckmno pore i jo poslr\i s irjloijj. Pokrovitelj akcije je BAR TISA Solčava 31b 031/27-69-14 Naidi razlike NAGRADNA IGRA