Stav. 5. (Poštno tek, račun.- C. C. con la Posta) Trstu, petek 29. januarja v«»k petek opoldne. Nulo* I Tr»t-Tri*»t« C*h1I« Castro 37 ■li p« : TW Imbriani 9/UI, Izdaja: konsorcij Malega, lista MALI Leto IV. Stanei ena ItavHka 25 atotink. Eno lato 10 lir Pol lata 5 lir »MALI LIST» TEDNIK ZA NOVICE 8N S>OUK. Trieste - C r' —~ Post EGEJSKO KNJIŽICA (I >■ Prešel LJUBU ANA -------------------------- Mali kolatfar. Petek, 29. januarja: Frančišek Ša- leški — Sobota, 30. : Martina, Hiacinta. — Nedelja, 31.: prva predpepelnična (septuagoizima). — Ponedeljek, 1. februarja : Ignaaij, Brigita. — Torek, 2. : Svečnica. — Sreda, 3.: Blaž, Oskar. — Četrtek, 4.: Andrej Korzini. — Petek, 5- : Agata. MALE NOVICE + Kardinal Mereier. V mestu Maliines (Malin) v 13olgij,it jo umrl v starosti 75 let svetovnoznani kardinal in tamošnjii nadškof Deziderat Mereier (Mersjč). Bil je na glasu kot velik učenjak. Med vojno pa je pokazal tudi neustrašeno srce in se zoperstavljal Nemcem, kateri so s krivico in silo zasedli Belgijo in jo strašno zatirali. Bog mu je dal učakati lepše dneve in zmago pravične stvari. Mereier je bil velik kot mož katoliških načel, velik tudi kot borilec za pravico zatiranega ljudstva.. Vojaki pozdravljajo. Z otoka Palmarije pri Špeciji pošiljajo pozdrave trije fantje od 8. polka težkega topništva. Furlan Josip, Skopo; Pegan Josip, Ponikve; Pertot Herman, Nabrežina. Stanovanja se podražijo. Vlada je namreč ukinila določbe, ki so branile hišnim gospodarjem zvišati najemnine. Hišni gospodarji so postavili Pravilo ; Stanovanje bodi petkrat dražjo kot pred vojno. Če sl plačal pred vojno za stanovanje 20 kron, 1k> zdaj zahteval gospodar 100 lir. Kje bom jemul, da bom tetri dajal ? Nova postava. V uradnem liistu je izšla nova postava, da bodo prefekti spremenili priimke tirolskim Nemcem. Ivdor bo rabil stari priimek bo kaznovan z globo. Nemci se jeze. Nemški lasti, pišejo zadnje čase sovražno proti Italiji, ker Italija zatira nemški jezik v Tirolah. Veliko se piše proti potovanju v Italijo in se pozivajo zavedni Nemci, naj ne kupujejo italijanskih izdelkov. V nekem gledališču v Berlinu so ropotali proti italijanskemu petju in ravnateljstvo je laškega pevca odslovilo brez odškodnino. SORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vablii na Redni občni zbor, ki se bo vršil dne 11. februarja 1926. točno ob 10. uri v društvenih prostorih, Corso Verdi, št. 1, I. Marzinijeva hiša s sledečim dnevnim redom : 1.) Poročdilo predsedstva. 2.) Poročilo tajništva. 3.) Poročilo književnega odseka, i.) Porodilo gospodarskega odseka. 5.) Poročilo nadzorni št va. (i.) Referat glede ocene letošnjih knjig. 7.) Predlogi. 8.) Slučajnosti. ižflYlfYYVi~^WY^iYr^'i + Dekan dr Jožef Kržišnik V petek dne 22. januarja je umrl v Trnovem dekan doktor Jožef Kržišnik. Komaj šest dni je ležal, bolan na pljučnici, slednjič pa mu je oslabelo srce. Dekan je izdihnil ob materi, ki ima že 89 let in ki jo je prisrčno ljubil, ker ga je »izmolila za duhovnika«, kot je sam pravil. Jožef Kržišnik je bil rojen iz kmečke hiše pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko dne 21. marca 1885. Starši so dali brihtnega Jožka študirat v Kranj pa v Ljubljano. V Ljubljani je mladi študent našel Janeza Kreka, s katerim je skupaj v šolo hodil; sklenila sta trdno prijateljstvo, ki ju je vezalo do greba. V teh letih sta skupaj študirala slovanske jezike, posebno ruščino; v poznejši dobi sta skupno delala dve leti pozneje je postal dekan. Petindvajset let je pokojnik delal za notranjsko ljudstvo. Kdo bi mogel vse to delo opisati! Delal je v šoli več kot navaden učitelj, spovedoval je za tri, bil je oče samostanu in zavodu šolskih sester. U-stanavljal je verske organizacije, Marijino družbo za žene in dekleta. Lani je ustanovil Apostolstvo mož, ki šteje nad 200 članov. «Rešiti duše ! » to je bilo vodilno geslo njegovega življenja. SOCIALNO DELO. Dr. Kržišnik je živel v dobi, ko je kmečko ljudstvo prvič prišlo do moči in veljave v kranjski deželi. Skupno z doktorjem Krekom in z velikim dobrotnikom notranjskega ljudstva, poslancem Žitnikom, je pokojni dekan začel zbirati zavedne može v «ICmečki zvezi«. Združeno ljudstvo je iztrgalo liberalizmu iz rok vse notranjske kmečke občine. Začela je doba smotrenega in uspešnega dela za podvig kmečkega stanu. Dr. Kržišnik je dolga leta vodil veliko delo po Notranjskim. | Vstale so zadruge v obrambo kmečkih domov. Kmečka zveza je skrbela, da je Notranjska dobila ceste, vodovode, drevesnico, konsumna društva. Dr. Kržišnik za pravice kmečkega in delavskega ljud- < Je sodeloval pri ustanovitvi «Rafaelove stva. Ko je mladi študent završil gimnazijo, je odšel na Dunaj, kjer je tri leta študiral modroslovne vede. Potem pa sc je mahoma odločil, da postane duhovnik. Čutil je, da ga Bog kliče k oltarju. Dne 25. julija 1891. ga je mariborski škof posvetil v mašnika. Sedem let je služil štajerskemu ljudstvu. Tam Je moral prebiti hude boje z nemčurskimi liberalci, ki so ga strastno preganjali. Leta 1899. je moral radi tega zapustiti Štajersko. Meseca septembra 1900. je dr. Kržišnik prišel v Trnovo pri Bistrici za kaplana, družbe« za varstvo slovenskih izseljen' cev. Zelo je skrbel za notranjska dekleta, ki hodijo služit v Trst in podpiral Marijino družbo v Trstu, ko je ustanovila «Dom svete Marte« za slovenske služkl nje. Tako je njegovo plemenito srce skrbelo za revno ljudstvo. Okoli njegovega groba se je zbralo 6088 notranjskih Slovencev. Tudi možje, ki so bili nasprotni idejam, za katere je on gorel, se spoštljivo klanjajo njegovemu spominu. Ime dr.ja Jožeia Kržišnika ne bo pozabljeno. Njegova dela pričajo, kako je ljubil Boga in slovenski narod, Odbor Goriške Mohorjeve družbe. Pleši, pleši, črni kos I Za ltdoči križ so po Krasu priredili plese. Čistega dobička so prejeli v Mav-hinjah 017 lir, Nabrežini 488, v Devinu 32<5, v Doberdobu pa 4-3(5 lir. — Kako bom plesal, ko sem bos ! Zima. Po Severni Istri je debela zima, kakor ham poročajo. Snega že doilgo ni bilo toliko. Mraza je toplomer pokazal do l(i stopinj (hi morali reči «mrazom er» !). Avtomobilna zveza iz Trsta na Reko ja l>iLa par dni ustavljena, ker je korjera obstala v snegu in ledu. Volkovi v Istri. Prijatelji nam poročajo, kako so se volkovi razpasli po Istri:. Nič novega ni, če tle blizu Kozine kje sreča volk. V Podgorju so prišli prav v vas — kaj pravim, prav v vas, prav pod nos nekemu fašistu, ki pa volka ni poznal in ga imel za psa. Tudi blizu GroČane so videli to volčjo dlako. Ljudje se boje sami hoditi o-koli, posebno tam po Čičariji. Na daljnem Vzhodu. Upravo mandžurstoiih železnic imajo Rusi. Kitajski general Čang-Co-Lin pa je ruske uradnike zaprl in železnico zasedel z vojaštvom. Čičerin je tedaj poslal Kitajcem ostro piismoi in zahteval red. V zvezi, s to novico so zagnali časopisi, da se Rus pripravlja na vojno in da Japonec grdo gleda. Zadnje vesti pa pravijo, da je muhasti Čang-Co-Lin izpustil zaprte uradnike in potolažil rusko jezo. Ponesrečeni načrti tatov. (Poročilo iz Nabrežine). V pondeljek po noftii so neznani »poštenjaki« hoteli na vsak način vdreti v zalogo kooperative (soc. zadrugo). Vsi dosedanji poskusi so se ponesrečili. Vedeli so to že tiiz poskušnje, da pri vratih ne gre, znali so tudi, da železne zapornice pri oknih ne morejo vlomiti tako lahko. Zato so to noč začeli vrtali kar zid na celem. Luknjo so naredili žo dovolj veliko, samo še en kamen jim je bil na poti. Ker je bil pa prevelik, so ga preveč na moč razbivali. To šele je priklicalo poke, kiii so v spodnjih prostorih kruh pekli. Pek jo takoj poklical orožnike. Močni škornji pa preveč tolčejo po tlaku in zmrzli ceslti. Teh škornjev so se tatiči ustrašili. Ko so prišiti! orožniki na lice mesta, pridnih zidarjev ni bilo več. Nauk : " ko loviš tatove, obuj copate ! Čudno ! V Naibrežinlii je sedaj toliko dela ! Delavcev še vedno- primanjkuje. Zaslužek lep. In vendar je toliko taltdčev, roparjev, da nismo več varni niti za trdnimi zidovi. Kaj je krivo? Kako «delajo». (Naše poročilo iz Štirvana). V soboto je dobil plačo v tržiški ladjedelnici I. L. iz Štivana. Pa mu je nekaj šepetalo v srcu, da ni varno hoditi iz Tržiča proti Štivanu in pa še z denarjem v žepu. Za to ga je skril v dežnik pod špice. In res so ga roparji čakali na cesti. Vrgli so ga na tla, sezuli, preiskali žepe in obleko do šiva. Tudi dežnik so mu odprli, pa v mraku niso denarja zapazili. Naredili, so si iz njegovega tobaka vsak svojo cigareto. Iz jeze pa da niso našli denarja, so ga hudo natepli in ga pustili domov. Sedaj najbrže čakajo drugega. Hudo je na vsak način : Če najdejo denar, ti ga vzamejo; če nimaš denarja, te lahko ubijejo. Plačevali bomo. Finančni minister Volpi je hiil v Londonu, kjer se je pogajal za plačevanje vojnega dolga, katerega ima Italija prota Angliji. Dosegel je sporazum, po katerem bo Italija plačevala letno okoli i milijone funtov (pol milijarde lir) skozi 62 let.. Tako je stvar urejena z Ameriko in Anglijo; na vrsto mora priti še dolg proti Franciji. Vsega rkup se bo že nabraila lepa svotica. BELEŽKE. Kako poroča «Edinost«. V torkovem poročilu o pogrebu dekana Kržišnika v Trnovem je »Edinost« nepošteno zavila. O govoru dr.ja J. Kralja je zapisala : «Sredi svojih izvajanj jo porabi I govornik priložnost za poveličevanje načel svoje stranke, kar je napraviiilo na množico... najimučnejši vtis«. Govor dr.ja Kralja prinašamo na drugi strani in prepuščamo bravcem, naj sami presodijo, ali je «Edinosit» pisala pošten* ali ne. Narodno glasilo. Tržaška lesena fregata je slavila pedesaetlotnico, odkar vozi kontraibant po slovanskem morju. Vsega se je spomnila pri tem in vseh. Le enega je pozabila — dr.ja Laginjo. On je bil vedno zvest slogaš, prvii, delavec za narodno reč v Istri, toda fregati je spomin opešal... Laginja je bil preveč idealen, nesebičen in je nekoliko dišal po virhu. To se pa za narodnega voditelja ne sipodobii'. Ta pa ta I Dr. Zuccon (Bučman), ta je pravi narodnjak. Bil je nekoč odvetnik v Puli; ko so prišle nad narod — oh mili narod, moj — težke poskušnje, tedaj je Bučman pospravil kovček — i nestalo ga, izginil je in se vse.de 1 na mehko v Zagrebu. Pa Istre ni pozabil : za slavnostno številko «Edinosti» je napisal požrtvovalen članek, v kterem je pljunil na pokojnega Mahniča in na iga Grašiča, kateri še dela in trpi sredi Istre. Nadstrankarstvo. «Učiteljiskii list« trdi, da je nad strankami. Zato pa na rafiniran način dela razpoloženje zoper poslanca Besednjaka. Vsakdo, ki je bral poročila posl. Besednjaka s sestankov go-riške politične organizacije, ve, da je iz-vseh 6 poslancev, ki smo jih imeli Slovani v Italiji, edini dr. Besednjak imel govor v parlamentu o šolskem vprašanju; Besednjak je naredil nešteto poti za slovensko učiteljstvo. Nasprotno pa nam niso znanji na primer VVilfanovi govori r parlamentu o našem šolstvu. In kako je nastopil pravični «Učiteljski list«? Lopnil je po obeh poslancih, češ da se v parlamentu za učiteljstvo ne menita. Nato je dr. Wiilfan poslal »Učiteljskemu listtu« pismo z vsebino: «Hotel sem v parlamentu govoriti, a bolezen me je zadržala«. Nato se je Učiteljski list milo opravičeval, da je storil Wilfanu krivico. Besednjak pa, ki je po danih močeh svojo dolžnost zares vršil, ni smatral za potrebno, da bi po Učiteljskemu listu svoje delo hvalil in jezičnega urednika oklestil. Zato pa tudi ta pravični list svojih krivičnih odlitkov ni preklical. Tisti učitelji, ki bi zajemali znanje o poslancih iz svojega, glasila, bi prišli do sodbe: «Besednjak ni siploh ničesar storil. Wilfan je hotel nekaj storiti, pa je revež obolel«. — No, k sreči večina učiteljstva ne misli z glavo urednika Učiteljskega lista Uvodniki »Edinosti«. Uvodni članki «Edinosti» so prave slaščiiee. »Kitajska potica«, «Na Balkanu se nekaj kuha», — tako so so glasili naslovi. Torkova »Edinost« prinaša uvodnik «Franc Jožef i* Italija«. V nedeljo bo izšel v «Edinosti» uvodnik «Marija Terezija in Edinosit«. To bo šele pravil jubilej ! Pijan ne bo dolgo stal. V Zagrebu se grozno pijančuje. Na neki gostilni je napis : «Stoj in pij !» šaljiv Zagrebčan je pripomnil gredoč po cesti: «Piti bu mogel, ali je li bu stati mogel ?» Policij*, bi morala na taki krčmi za kazen predelati napis in tako podučiti pijance : »Pij in teci!» Seveda jo spet vprašanje, če bi tekli, dokler še noge ubogajo. Rimsko pismo. (Piše poslanec Besednjak). Moje poročilo mora biti dobro premišljeno, ker ne maram priti v nasprotje s cenzuro, kakor se mi, je primerilo o Božiču. Prihraniti moram našemu časopisju neprijetnosti in pripovedovati hočem zato kolikor se da gole dogodke, ki so za misleče ljudi itak dovolj »govorni. Naši javnosti je znano, da so ljudovci prišlii na žalno sejo zbornice, kjer se je proslavljal spomin kraljeve matere. Po 19 mesecih odsotnosti so se pojavili zopet v sejni dvorani. Upali so, da sle bodo odslej lahko' udeleževali nemoteno parlamentarnega dela. Zgodilo pa se je drugače. Čim je bila žalna seja pri kraju, se je pognala proti njim skupina faši-stovskih poslancev in jih začela obdelovati s pestmi in nogami ter jih iztirala iz dvorane. Poslancu Cappi so raztrgali v meitežu suknjo in ga občutno ranili. Ta nasilni spopad gotovo ni bil po misli vladne večine, kaj tl poslanec Farinacci je hodil pozivat po dvorani somišljenike, naj bodo tihi in mirni, ker bosita vlada in stranka sami uredili zadevo z ljudovci. Mussolini narekuje pogoje. In res je drugi dan ministrski predsednik spregovoril prvi in naznanil, da ne bo nihče izmed aventinskih poslancev prestopil praga parlamenta, alco ne izja- vi javno in slovesno, da priznava faši-stovsko revolucijo in 1'ašisttovsko vladavino kot nedotakljivo in nepremenljivo zgodovinsko dejstvo in ako ne izjavi ravno tako resno in slovesno, da je bila borim, ki jo je vodila aventinska opozicija radi umora poslanca Matteottija, krivična politična gonja in da sta bila vlada, in fašistov sb krsti so korakali: zastopniki občin, požarne brambe In šolske mladine, ki je pokojnika zelo ljubila. Tudi oblast-va in fašistovsfca, zveza so poslali zastopnike. V cerkvi je pričakoval sprevod odposlanec goriškega nadškofa, mons. dr. Josip Ličan. Za krsto so se razvrstile Marijine družbe z zastavami. Tu je korakala fantovska Marijina družba, ki jo je pokojni z velikimi žrtvami do smrti vodil. Zvesti fantje so izkazali svojemu očetu zadnjo čast. Sprevod' je trajal dobro uro. V farni cerkvi se je vršila slovesna zadušnica, nato je pa stopil na prižnico postojnski dekan g. Krline in se je prisrčno poslovil od pokojnika. Ko je opisal zvesto delo in življenje vzornega poslanca božjega, je vsa cerkev zaplakala. Tako joče ljudstvo, ki je zgubilo očeta. Na pokopališču. Poldansko solnoe je svetilo nad Jepo bistriško dolino, ko so položili krsto v grob. Gospod škof je blagoslovil grob, množice so molile za dušo pokojnega. In potem se je v polni tišini razlegla prelepa žalosti nka, : «Blagor mu, ki se spočije !» Nato je stopil h grobu industrija!ec A. Žnideršič, ki se je v imenu domače fare poislovil odi pokojnika,. V krasnih besedah je opisal ljubeznjivi značaj in neumorno delavnost trnovskega dekana. Nato je ob grobu sipregovoril dr. Janko Kralj sledeče besede v slovo : «Prinašam h grobu doktorja Jožela Kržišnika poslednje pozdrave vseh krščanskih slovanskih organizacij Primorja. Zakaj danes ne žaluje le lepa Notranjska; tisoči Slovencev, ki so združeni v krščanskih organizacijah, se danes zavedajo, kako težak udarec je zadel celo naše ljudstvo. Z vami žalujejo ob grobu moža, ki je bil vzoren diuhovnik, zvest prijatelj ljudstva neustrašen bojevnik za narodne pravice. Za versko prerojenje. Mož, čigar truplo leži pred nami, je bil vojščak, ki se je boril za zmago božjega kraljestva na slovenski zemlji. Najsrčnejša njegova želja je bila, da bi slovensko ljudstvo bito prvo med vsemi ljudstvi sveta, — v tem smislu, da bi bilo najbolj verno, najbolj očiščeno v ognju božje ljubezni, najbliiižje Bogu. Zato je hrepenel da bi bili vsi združeni krog božjega oltarja, Vse ljudstvo naj postane ena sama velika družina, zvezana z ljubeznijo, preši-njema s katoliškim duhom. Zato je ustanavljal mladeničem in dekletom Marijine družbe, zato je žrftlvoval cvet svojega življenja Kristusu. Pomočnik ljudstva. In od oltarja je dekan trnovski stopil med ljudstvo, v notranjske vasi. Ljubezen Kristusova ga je gnala, da nese kmetu pomoč, delavski družini kruha. V njegovem srcu je vse življenje trepetal Kristusov klic : «Ljudistvo se mi smili! « Petindvajset let je vztrajno in krepko delal, da se naši kmečki domovi utrdijo in da dobijo ljudje kruha na domači zemlji. Že se dvigajo veliko spomeniki njegovega dela: Posojilnice, opekarna, drevesnica in druge ljudske ustanove, ki, jih je pomagal ustvariti. Med vami, ki stojite krog njegovega groba, je mnogo mož, kil ste žive priče, koliko dela in žrtev je pokojnik doprinesel, da zasijejo Notranjski lepši dnevi. Zvest narodu. Doktor Kržišnik je bil zvest bojevnik za pravice slovenskega, naroda, ker je bil katoličan. Prepričan je bil, da so te pravice svete im veljavne, ker so globoko zakoreninjene v božjem zakonu. Zastava, ki jo je nosil pred notranjskim ljudstvom je bila zastava velikih slovanskih paosve-titeljev, svetih bratov Cirila in Metoda. Na tem svetem praporju našega rodu blesti znamenje križa, zmagovito znamenje življenja. Narod, ki v to znamenje veruje, ne bo omagal nikoli. Tako nas je dr. Kržišnik učil, za to načelo je živel in trpel. Slovo. To veliko in plemenito srce, to katoliško in slovensko' srce ne hiije več. Roke, ki so krepko dvigale zastavo, so omahnile. Potrti se sklanjamo h grobu. Ob odprtega groba pa dvignimo oči v višavo, h edinemu Gospodarju sveta, pred katerim stoji, kot upamo, gospod dekan z bogato žetvijo svojega dela na rokah. Pošljimo mu zadnji slovesen pozdrav : Imenu Jožefa Kržišnika ohranimo časten spomin, velikim načelom, za katere je živel in delal, obranimo trdno zvestobo ! » Besede zastopnika krščanskih organizacij so živo ganile poslušavce. Končno se je od pokojnika v kratkih besedah poslovil poslanec dr. Wilfan. Poudarjal je vrline, ki so dičile pokojnika kot duhovnika in človeka. Kruta smrt je ugrabila junaški četi slovenskih duhovnikov odličnega člana, narodu pa zvestega delavca. Množice so se začele razhajati. S seboj so nesle n groba spomin na vrlega moža, ki je dal vse svoje bogate talente, svoje zdravje in ves ogenj svojega srca za to, Nov prevod. «Ed’imast» je dne 7. januarja t. 1. naznanila, da je izšel «Dekameron» v slovenskem prevodu, ki ga je oskrbel dr. Andrej Budal. V svojem reklamnem naznanilu pravi med drugim, da spada ta knjiga med naj z namenitejše v sve tovnem slovstvu in da je prestavljena, v vse jezike sveta. Samo v zadnjih dveh stoletjih, da je izšla v več kot tisoč različnih izdajah in več milijonih izvodov. V vseh časih in pri vseh narodih da je vzbudila te knjiga ogromno zanimanje. Kaj je torej ta «Dekameron»? To j« knjiga, ki jo je spisal v 14. stoletju italijanski pisatelj Giovanni Boccaccio. Obsega 100 novel to je privovedk. S to knjigo je Boccaccio pravzaprav ustvaril italijansko prozo, ker je pisana v lepem, čistem in dovršenem jeziku. Zaradi tega iu ma za italijanski jezik in slovstvo pomen, a samo za. italijanski jezik. Ni pa bila radi tega prevedena «v vse jezikfc sveta« (! !), ampak radi vsebine. In kaj je vsebina te knjige? Mnogo teh pripovedk je skrajno nenravnih, poltenih, v pravem pomenu besede nesramnih. Greh nečistovanja se opisuj e ogabno natančno; daje se k izvrševanju tega greha vspodbu-da. Zato je ta knjiga do skrajnosti po-hujšlji va, kakor morda nobena druga ne. «Edinost» pravi,: Dekameron je knjiga le za odrasle«. No, za katere odrasle ? Seveda, ravno za odrasle je nad vse po-hujšljiva. Za 70 letnega sitarca ravnota ko, kakor za 25 letnega fanta ali dekle. Kajti v vsakem bravcu mora vzbujati nenravne misli in nagnjenje. Ta knjiga jo po svoji vsebini in načinu pripovedovanja in opisovanja pravd evangelij pohote in nečistosti. Kakor je šla v milijonih izvodov med različne narode, tako je tudi povzročila na milijone in milijon« grehov te vrste. Če bi Dekameron imel drugačno, recimo versko in nravstveno vzgojno vsebino, pa bi bil pisan še v do vršenejšem jeziku in slogu, ne bi v vseh časih in pri vseh narodih vzbudil «o-gromnega zanimanja« in ne bi spadal med najznamenitejše knjige v svetovni literaturi«. Saj bra.vci v vseh prestavah te knjige ne občudujejo dovršenosti italijanskega jezika, ampak se naslajajo le na njeni drzni vsebini. Dva dni potem, ko jo «Edinost» objavila reklamno naznanilo o Dekameronu, je prinesla na uvodnem mestu pridigo o «moralnem zdravju, podlagti pravega življenja«. Tu piše med drugim, da se pregreši proti zakonom morale tudi tisti, ki ne ureja svojega življenja v skladu z zakoni nravstvenosti, in kliče na koncu : skrbite za moralno zdravje ljudstva! Človek res ne ve, kaj bi rekel. Dekame-ron, ki dela zanj reklamo, pa bo med našim ljudstvom podiral moralno zdravje, ker ga bo zavajal v pnotinravstveno življenje. Zares, nesrečen narod! Veliki prijatelji malih narodov so naš mali narod razkosali in razmrcvarili, da komaj še životari, pa pridejo še domači «rodoljubi», ki ga duhovno in telesno zastrupljajo z ničvrednimi knjigami. Nujno potrebno je, da vsi tisti, ki žele, da se naš mali narod še ohrani, organizirajo sistematičen bojkot Budalovemu prevodu. V to so poklicani v prvi vrsti dijaki. Kajti dijaki so vedno bili izmed gorečih najbolj goreči za narodov blago* in njeno rast,. Drugače bo Budalova knjiga ravno med dijaštvom podirala moralno zdravje najprej in najbolj in m« bo ubijala vse lepe in plemenite ideale-Bojkot torej Budalovemu prevodu, bojkot vsem raz,prodajalcem tega dela in vsem ki delajo zanj reklamo ln pripor®' čilo! Skrbite za moralno zdravje ljudstva ! Eden, ki je bil doslej naročnik «Hdinosti», odslej pa ne več. Kai nam s dežele oiiajo SEŽANA. Kakor smo že poročali, obstoja pri nas že tretjo leto Legin otroški vrtec. Ob pričetku je vladalo za ta reč veliko zanimanje med. tujci in tudi med; nekimi bivšimi narodnjaki. Nekdanji komisar Ru-mer je celo nameraval ubožno hišo obrniti v ta namen. Dva tulcajšna gospoda, katera sicer nista naše krvi, sta ga poučila, da je pokojni Ostertag zapustil hišo in imetje za siromake, ne za kakšne poljubne namene. Po dolgem trudu so našli prostore za vntec v sežanski ljudski šalii. Potem so začeli nekdanji avstrijaši hoditi od hiše do hiše na agitacijo. 0-hetali so celo, da se bodo v vrtcu otroci u-čili tudi slovenščine. Prvi: je poslal noter otroke neki hoh-narodnjak, drugi neki Pristni Siciljanec iz Avberja; sledilo je Par komunistov in skrbnih mamic. Vrtec obiskuje sedaj nekaj čez 20 otrok. Gospo-da je s tem uspehom zaenkrat zadovoljna. — Meseca novembra se je po prizadevanju narodnjaka Šmuca, ustanovil fa-šistovski sindikat za krčmarje, trgovce in obrtnike. V predsedstvu je tudi cav. I.oidovico Mohorca. Nabrežina. Za božične praznike je delo v kamnolomih večinoma počivalo. Zato pa so po Praznikih toliko bolj pridno delali in kamenje dvigali. Zlasti ko je bilo tako krasno pomladansko in toplo vreme. V torek zjutraj 12. januarja se je kar naenkrat vreme zasukalo. Bilo je do osem ■stopinj mraza. Silno mnogo kamenja je vsled mraza popokato. Nekateri cenijo škodo na stotisoče lir ! S PIVKE. Pivka je obmejna italijanska pokrajina °d Knežaka do Postojne. Ugibljejo, zakaj se dežela tako imenuje. Eni pravijo da zato, ker je pivška zemlja vedno žejna kot goba in vso vodo sproti popije. Drugod po svetu imajo studence, potoke, reke in jezera. Pri nas na Pivki tudi izvirajo studenci lin potoki in imamo jezera; pa samo toliko časa, dokler dežuje; ko neha deževati, že začne zemlja piti vodo 'in v par tednih jo popije vso, da nam ostane samo še umazana in smrdljiva voda v kapnicah. Drugi, bolj hudomušni, pa praviiijo, da ima Pivka ime ne Samo po zemlji, ampak tudi po ljudeh, ki so podobni svoji zemlji in z veseljem popijejo vso črno ali rumeno pobarvano vodo, kolikor se je zvozi k nam iz Istre(?) In ki je krščena na ime «Vino». Pa začnimo od kraja s popisovanjem Pivške doline. Če greš iz Knežaka mimo Koritnic na hrib, kjer samuje cerkvica ov. Jeromana, jo pregledaš močno vso. Pod nogami imaš lepo Knežko faro. Skoro v vsaki hiši, gotovo v Vsaki drugi, najdeš dober časopis, sveten ali pobožen, Ali obojnega. Malo dalje od Knežaka se sveti vas Zagorska, znana po svojih zagorskih zvonovih. Nekdaj so bili ti zvonovi znani, da ((zagorski zvonovi prav milo pojo»; konec lanskega leta so postali ti zvonovi znani iz časopisov po naši domovini, ker so jiiih baje kupili zagorski naprednjaki in svobodomlselci. Pa ni res tako hudo, kot se piše. Vas Zagorska jih ima pač nekaj, ki imajo 'tsta velika bolj kot polovico Zagorcev, morda tudi popijejo več kot polovica