112
tf                        Italija.
raljevina italijanska,  kakeršna je danes,  deli se na  tri dele,  ki so: 1. severna ali gorenja Italija; 2. srednja Italija in 3. južna ali dolenja Italija. Vsa Italija obsega: Sardinijo, Lombardijo in Benečijo, vojvodino Parrasko ia Modensko, veliko vojvodino Toskansko in obe Sieiliji.   Na severu meji Italija s Švieo in Avstrijo (Tirolsko, Koroško, (joriško in Gradiško), na zahodu  ob Francosko,  srednje  in  Jadransko raorje.   Kraljevina razpada  na 16 provincij, ki  so:  Piemont,  Ligurija, Lombardija.  Benec-ija ; — Emilija, Toskana, Umbrija, Marke, Lacij, Abruzze, Kampanija; — Apulija, Bazilikata, Kalabrija iu Sicilija: — Sardinija.
Ker je podnebje v ltaliji jako ugodno. zato je tudi zemJja zelo piodovita in priprosto Jjudstvo se peča največ s poljedelstvom. Žitni pridelki vendcr ne zadostujejo potrebščinain vse Italije, zatorej je treba mnogo žita uvaževati iz drugih dežel; a preobiJo se pridela riža in turšice. Eiža je vzlasti v Padskem porečji in na otoku Sardiniji toliko, da ga izvažajo in prodajejo v tuje dežele. Iz pšenične in turšične moke pripravljajo Italijani narodne jedi: makarone iu polento. Mej kupeijskimi rastlinanii najbolj slovi konoplja, najboljša na svetu, in predivo iz Lombardije. V južnej ltaliji pripravljajo najboljšo olje, katerega se vsako leto po več milijonov kilogramov izvozi v tuje dežele. Tudi vinska trta jo rodovitna, da-si italijansko vino nima posebne vrednosti. V obče dajeti ju.žna in sreduja Italija najboljša sladka vina. Oao posebuo dobro sladko je vino, ki je po vsem svetu zuano pod irnenom »lacrimae Christi (solze Kristove)" raste v Vezuvskej okolici. A največ dobička daje Italijanom južno sadje, katetega se vsako leto toliko pridela, .da jim ga preostajo ter ga je treba izvažati v druge dcžele. Južno sadje, ki dohaja tudi k nam iz Italije,  dobro vain je znano pod imeuoin:   smokvc.  mandeljni, suho grozdje
Irožiči, laški kostauji i. t. d. — V južnej Italiji rastc bombaževec, sladkorjevo trstje in druge take rastline.   Živinoreja v ltaliji pa ui, da bi se iflogol hvaliti ,   z njo. Lopi konji sc vidijo samo na Neapolitauskem in v Toskaui. Jedina živiua, ki jo vidiš po vsej italiji, so mezgi  iu osli,  ki se smejo prištcvati uajlepšim v Evropi. Tu  uam je  še  omeniti  sviloreje,  s katero se pečajo malo ne po vsoj Italiji, vzlasti v Piemoutu iu Loiubardiji, v EmiJiji, Kalabriji iu Siciliji.  Italija prideluje največ svile v Evropi, in sviJa iz Lombardije iu sploh severne Italije
rse šteje za najboljšo ined vsenii državami v Evropi. Surove svile se pridela vsako leto preko 2 milijona kilogramov. Najlepše svilene tkanine se tko v Comu, Genuvi, Jšimu, Milanu, Tuvinu, Florenei in Sieni. V Bcnečiji so Benetke najboij čuduo niesto na svetu, ki je po 117 otocili razdcljenoin ima hiše veeinoina na koleh zidane. Trgov ima 51, raej katerimi je trg sv. Marka najkrasnejši v Evropi. — Eim je glavno iu stolno
Imesto italijanske kraljevine, pa tudi središee katoliškega krščanstva, ker ima v njoin naš sv. oče papež svojo stolieo. Mej premnogirui eerkvami se uaj-bolj odlikuje cerkev sv. Petra, ki je 215 nietrov dolga in 158 metrov visoka tcr ima 54.000 Ijudi v njej dosti prostora. Slika vam kaže priprosto Italijanko iz Riinske okolice, ki aose ovočje na prodaj.                         ,           ___^.^_                                           L T'
113
Rimljanka t ovotjem ua glavi,