P osamezne StcvUk« Navadne Din —*p75r ob nedeljah Din TABOR* bK»ja v«k Jra, nma nedelje in prainikoe, ob 18. uri n datumom nnelednjern dne ter stane mesečno po poeti D 10—, u ino-nemštvo D 18 -, dosUvljen n« dom D 11*—k na Heleninioe D lO'-*’* inaerati po dogovor«. Naroča *e pri upravi »TABORA** MARIBOR Jur«ccva uTic* sUr.i. PoSfnina ^aiana v gobvinln €©na današnje Stav. 75 išara TABOR Peaaraezne števUkai Navadno Din —‘75* ob nedeljah Din " UREDNIŠTVO te nahaja v Mmrt> J ooro, Jurčičeva «L it 4, L nad-,, stropje. Telefon interurb. it. 271 •1 *e nahaja v Jurčičevi aKci it. 4, pritličje, desno. Telefon št. 21. — SHS poštnočelaaval račun štev. 1U87. Na naročila brea denarja ae «a oaira. —• Retami«* se m vreoajev Naslov Maribor, petek 14. novembra 1924. CURIH, 13. nov. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.40, Beograd 7.45, London 23.91, Praga 15.45, Milan 22.00, Newyork 519.20, Dunaj 0.00715. ZAGREB, 13. wov. Pariz 364.50—359.50, Švica 1335—1845, London 318.35—321.35, Dunaj 0.0969—0.0989, Praga 207.75—208.75, Newyork 68.55—69.65. Davidovlf preokrenll na levico. Likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu sc ima nadaljevati. — Pašio zdrav in predseduje vladni seji. BEOGRAD, 13. novembra. Včerajšnji govor g. Davidovi ca kouientir ijo danes vsi listi in dmgi politični krogi. Vladni kroigi ne prikrivajo, da pomeni ta govor preokret na levico, vendar pa. so mnenja, da Davidovi« s tein.1 ne 1«) dosegel posebnih uspehov, ker zmernejši e!e-nuenti, ki so izbirajo v vrstah Davidovi-čevih demokratov in ki so že doslej nasprotovali marsikateri Daviduvičevi politični potezi, ne hod© šli za njim čez drn in strni. Davidovicevi pristaši pa pravijo, da je bivši .ministrski/predsednik v svojem1 govoru izjavil nabore, ki za njimi stoji, večina poslancev v_ klubu; sied-njiral j1© dobro zns-n zriciofij in potek kri-* 250 in so ifcatk n62!3idiovol 3 n i, djt ni n jofoVti vlada izvedla idej in ciljev, katere si je demokratska stranka zastavila. Dalje je zanimanje političnih krogov naše prestolice posvečeno usodi Radiča in HESS. Včeraj je krožila, po mestu govorica, da je vladi znano, kje se nahaja Radič in da bo v kratkem ukrenila po- trebne ukrepe. Iz ofioielnih virov pa ni bilo mogoče izvedeti nič zanesl jivega. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je med drugim razveljavil odredbo prejšnje vlade, da, se Sloveniji kolt pasivni deželi dovoli 40% znižanje za, prevoz živil. Dalje je bilo sklenjeno, da se ukine veljavnost odredbe Davidovi če ve vlade glede pokrajinskega namestništva v Zagrebu ?n’ se kompetentnim oblastim naroči, da naj prejkomogoče izvedejo popolno likvidacijo' pokrajinske vlade za Brvatsko in Slavonijo. Zatem sta b.illa ministra Stanič in Utzunovič določena kot zastopnika vlade pri otvoritvi železniške proge Veles—Otip. Zvečer ob 6. uri se bo seja ministrskega sveta nadaljevala. Danes je seji predsedoval že sam Pašič. kar je znamenje, da je ozdravel in da se bo aktivno udeležil volilnega boja. V vladnem predsedstvu se je danes oglasilo več poslancev NRS, ki so prišli po1 informacije in navodila glede volilnega boja. Konec avstrijske stavke. DUNAJ, 12. novembra. Železničarska stavka je končana. -n,-,-._______i-p—■ Nocoj bo so znova sestali zastopniki treh personalnih zvez avstrijskih železničarjev in zastopniki general o ega rav- KRALJ IN KRALJICA V SKORLJU IN VELESU. SKOPLJE, 13. novembra. Vzlic slabemu vremenu je kralj včeraj poselil kulturne zavode i.n naprave v Skopi ju, med njimi vseučilišče, gimnazijo in učiteljišče. Kralji je bil navzoč pri posameznih predavanjih in je prijazno nagovarjal profesorje, dijake in učence. Potem je obiskal dom, invalidov in mu podaril 10.000 din. Kraljica se je ob tem času. mudila na trgu in je nakupovala razne spomine na Skoplje. Pred odhodom dvornega vlaka je presenetila krflr Ija s tem, da. se je oblekla v starosrbsko narodno nošo, kot jo nosijo v Skoplski Crni gori. Ob 5. uri popoldne je kraljeva dvojica odpotovala v Veles, kjer jih je pozdravila ogromna množica ljudstva. Vse do poznega večera sta kralj in kraljica ogledovala mesto in okolico ter sta nato prenočila v dvornem vlaku. V ČRNI GORI ZOPET MIR. CETINJE, 13. novembra. V okolici Je-lopolljia, kjer je pred dnevi izbruhnila pobuua kmetov in privedla k pokolju muslimanov, je vzpostavljen popoln mir. V kraju krožijo močni orožniški in vojiaški oddelki. Muslimansko prebival- n at el ja. Na sestanku je bilo V smislu prejšnjih dogovorov sklenjeno, da se o polnoči med 12. in 13. novembrom! obnovi promet. Glede mezdnih zahtev so bile sprejete obvezne smernice za kasnejši definitiven sporazum1. stvo, ki je od strahu pobegnilo v gore, se je zopet vrnilo na svoje domove. Oblasti so že začele preiskovati vzroke in začetnike te kmečke pobune. NEMIRI V BOLGARIJI. SOFIJA, 13. novembra. Včeraj so vladine čete zasedle Novo Tagoro. Prebivalstvo se pol dneva ni smelo pokazati na ulici, medtem pa so vojaki prebrskali vsako hišo ter aretirali veliko oseb, ki so osumljene, da so se udeležile nedavnih bojev zoper vladne čete. Pri Bur-ga,su so se pojavile nove tolpe in je pričakovati nadaljnjih spopadov. SESTANEK BALDWIN - HERRlOT. PARIZ, 13. nov. Sestanek Bald-vvin-Herriof se bo vršil najbrže šele decembra. Churchilla pričakujejo v Parizu že preje, da izvrši priprave za finančno konferenco. Zopet težka avtomobilska nesreča. CELOVEC, 1)3. nov. Včeraj popoldne je tovorni avto, ki j© vozil iz Celovca v Beljak 5 oseb, na. cestnem! nnostu čez kartal zavozil v ograjo in padel v Yodo. So-darski pomočnik ki, je sedel poleg šoferja, jo mrtev, šofer težko poškodovan. O-stali so nepoškodovani. Avto je razbit. Naprednjaki! SomišljenikiS Zaupniki! Volitve bodo 8. febr. Reklamacijski rok že teče in poteče s 24. nov. Glejte, da bo vpisan v imenik vsak naprednjak, ki ima volilno pravico. Tzreklamirnjte vsakega nasprotnika, ki nima volilne Pravice. KDO IMA PRAVICO VOLITI? Vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik. Zato je treba gledati, da bodo vpisani v imenik vsi naši, ki so 1. šest mesecev nastavljeni v občini, 2. so 1L nov- |524 dovršili 31. lato in so 3. naši državljani ali Pa Slovani po krvi in jeziku. Uradniki, notarji, odvetniki, zdravniki in vsi javni nameščenci pa imajo volilno pravico takoj, ko se vselijo v občino. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti vpisani talkoi, ko odslužijo srni rok v tisti obči- ni, v kateri so prebivali pred odhodom v vojaško službovanje. Volilne pravice nimajo; 1. oni, ki so obsojeni na ječo:. 2. oni, ki so v konkurzu, 3. oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja kazen, 4. oni, ki so pod skrb-stom ali kuratelo. kako je vložiti reklamacije? Čas je samo do 24. nov. Ne odlašajte! Pojdite takoj vsak na svojo občino pogledat in prepisat imenik. Potem, se vse-dite 6 prijatelji skupaj, imenik preglejte, kateri naprednjaki so izpuščeni, kateri nasprotniki neopravičeno vpisani. Reklamacije vložite takoj. Popravek volilnega imenika se zahteva pismeno ali uistno pri občinskem uradu. Zahteva je kolkov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Če hočem, koga vpisati, moram priložiti 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega. ali policijskega urada, da do-tični biva že nad šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overovljen prepis odloka, s katerim so^ bili imenovani na službovanje v do-tično občino. »Vbjnička izprava« potrjuje državljanstvo in rojstno podatke, drugih listin’ so pa nikar ne poslužujte, ker jih oblasti navadno ne smatrajo za zadostne. Posebej opozarjamo, da je treba vložiti vsako reklamacijo posebej in za vsako priložiti vse dokaze. Pismeno reklamacijo umora podpisati kak volilec, ne pa n. pr. »krajevni odbor JDS«. REŠITEV REKLAMACIJE. Vsako zahtevo popravka volilnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Če v petih dneh ne dobiš rešitve, smatraj, da j© občinski urad tvoj zahtevek odklonil in sc takoj pritoži na okrožno sodišče v Mariboru, Celju, župana pa vsled malomarnega poslovanja naznani okrajnemu glavarstvu. — Prepis naznanila, ohrani pri :ebi, da bomo s takimi gospodi po potrebi obračunali. Pri tem opozarjamo, da so vse oblasti dolžne izdalti brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah. Kjer boste naleteli na tozadevne težave in nagajanja, obvestite tajništvo JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. Opozarjamo posebej, da tokrat ob Novem letu ne bo uradnega popravi ja-njia imenikov pred volitvami, ampak šele po volitvah, in da. bodo veljali pri volitvah imeniki, kakor bodo ugotovljeni sedaj do 24. nov. v reklamacijskem postopku. Istotako opozarjani© naše somišljenike, da nam takoj prijavijo vse lopovščine, ki jih bodo zopet uganjali klerikalni župani. PREPIŠITE SI POVSOD IMENIKE! IMENIKI SO PODLAGA ZA USPEŠNO AGITACIJO! Oblastno tajništvo JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. Doma in po svetu. — Vsem vojnim oškodovancem (pre-čanom)! Dne 9. tm. na občnem sestanku izvoljeni »Odbor za vojno odškodnino« je na svoji seji dne 11. trni. med drugim tudi radi posesti neobhodno potrebnih podatkov sklenil, da vsi vojni oškodovanci (preča,ni) na, premičninah in nepremičninah najkasneje do 29. tm. vpo-šljejo kratko prijavo s sledečimi podatki: a) Ime in poklic z natančnimi naslovom. h) Kje je bil oškodovan? o) Skupna vsota škode v predvojni ceni. d. Kje in kediaj je prijavil to škodo, odnosno kje je vložil že tozadevno vlogo, e) Število družinskih članov. Te prijave je poslati na naslov: Oroslav Rakuša, ofieijal pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru, soba št. 39. — Prosijo se vsi slovenski časopisi izven Maribora za ponatis te notice. — Celjske novice. Poročil se je 12. tm. mesar g. Al. Kroflič v Celju z gdčno Hano Hartman. Vrlemu demokratu in narodnjaku iskrene čestitke! — V soboto 15. tim je ustanovni občni zbor »Espe-rantskega kluba«. — V Arclino je avto povozil 20-let.no doki o Heleno Felicijan in jo talko težko poškodoval, da je v bolnici hitro podlegla poškodbam. — Požar v pirotehnični tvor.iici »Py-rota« pri Celju. Včeraj, dne 12. tm. je izbruhnil okrog 17. ure požar v pirotehnični tvor niči Pyrota v Zavedni pri Celju, ki je last g. Janka Borbe in je šele nedavno ustanovljeno podjetje. Podrobnosti se v večernih urah niso mogle zvedeti, ve se samo toliko, da je gorel srednji leseni trakt večjega podjetja, v katerem1 pa na srečo ni bilo mnogo eksplozivnega miaterijala, vsled česar se je požarnim hrambam iz Celja, Gaberja in Teharij, ki so bilo takoj np, licu mesta, posrečilo že tokom ene ure lokalizirati in pogasiti ogenj. Vsekakor pa je obstojala velika nevarnost za sosedne objekte, ki so, leseni in v katerih bi bil našel ogenj obilo, netiva. Za vzrok požara se Leto: V. — Številka: 261. doslej šc ne ve. Po mestu se je govorilo, da se je opekla, pri požaru tudi neka o-seba. Posestnik tvornice je primerno zavarovan. — Na,ivečji protibolševiški proces v Evropi je pričel te dni v Rigi proti 320 bolševiškim agitatorjem na lotiškem! o-zemlju. V baltiških državah in na Poljskem vlada za proces velik interes. V] Rigo je dospelo mnogo inozemskih poročevalcev. — Delavska zbornica za Slovenilo ima 30. nov. ob 14. uri na imiestn, magistratu v "Ljubljani letno skupščino v svrho o-do hren.j a proračuna za L 1925. v Ma- rocflnent gledaliSiu. Maribor, 13. novembra 1924 (Fr. Bevk, »Kajn«.) Narodna prireditev v Narodnem! gledališču, narodna drama v narodnem mestu — ali ni že dovolj »narodnega«? Pa hi bilo treba še Več. Človek bi mislil, da bo snoči v gledališču velik »halo« in da bodo nekateri ljudje odhajali domov, ker ne bo prostora. No, kdor ima naivne pojme o narodnih prireditvah, ta še ni citat Cankarja. Vendar pa se ne dotikajmo narodnih lastnosti, ki nas store zanimive in originalne in ki veljajo izza zlatih časov, ko je še Bleiweis nosil »veliki! zvonec«. Narodni idealizem pozna edinole mladina, ki je napolnila svoj® prostore tako častno, da so bile mlade glave natlačene kot sardine v škatli. O ostalih prostorih — nabil nisi beue. Dokaj močna atrakcija tega večera je bil nastop popularnega, slovenskega pisatelja Finžgarja. Zato jo zavelo po dvorani razočaranje, ko se je dvignil Zastor in Finžgarja ni bilo. Namestu njega! je stopil pred oder predsednik tukajšnje Jugoslovanske Matice g. prof. Ribarič iu prebral Finžgarjev© opravičilo. Ni mogel priti, ker je zadnje dni zbolel. Podal pa je svoje predavanje o »Zedinjenju Jugoslovanov«, ki ga je g. predsednik prebral. Predavanje je kratek pregled slovenske zgodovine; točno so podčrtana stremljenja, da se združijo slovanska plemena od Soče do Timoka v močno državo, stremljenja, ki jih je po krutem zakonu slovanskega mentaliteta navadno razbila — nesloga. H koncu se je predavatelj dotaknil poslanstva, ki ga ima pri nas »Jugoslov. Matica« in je apeliral na narodno zavednost in požrtvovalnost našega ljudstva. Nato je sledila krstna predstava Bevkove noviteto. (Naj se udomači izraz »krstna predstava« za »Urauffiihrung«, s pogojem seveda, da za židovske dramatike ne velja. Sicer pa: mnde in Maribor!) Bevk je znan po črticah in povestih, ki so izšle v raznih naših listih inv posebnih knjigah; njegovo pero doslej še ni izoralo novih brazd, ni zasejalo večnih semen, vendar pa ima v našem' slovstvu čedno mesto, zlasti še v plejadi naših primorskih pisateljev. »Kajn« ni prvo odTsko delo, ki ga je hotel položiti na oltar slovenske Talije, je pa najzrelejše. Bevk še ni zrasel do Remca ne (ehnlčno ne stilistično. V »Kaljnu« nami je hotel podati dramatičen izraz trpljenja našega naroda »tam preko«, boj s krivico, s potujčevanjem in z izdajstvom v lastnih vrstah. Nanizaj je razne značaje: stara mati je dobila poteze matere iz grških' tragedij ali iz srbske narodne petimi, v njenem kljubujočem, skorajda instinktivnem odporu proti nasilju in krivici je skrit simboličen odpor našega ljudstva, ki že tisočletje goji trte na Brdih in s ponosom zre na ravni Italije, odkoder prihajajo tople sape in zvita, sebični! ljudje. Za plastično, res dramatično u-stvaritev slovenske maijlke Jugovičev pa so bile Bevkove moči nezadostne. Podal nam jo sliko žene, ki se da sežgati z izdajalcem lastne kivi, toda slika je dramatično medla: v nji je premalo herojske tragike, da bi lahko bila poosebljenje, tip tragičnega odpora našega naroda proti potujčevanju, dočini osebne tragike avtor ni nameraval podati. Zbog tega je prvih dvoje dejanj slikaj Stran % mm.m VT A II O Tl « V Mariboru, dne 14. noVefnl&ra 1924, zase, tretje dejanje, ki prehaja v heroj-sko-simboličen konec, pa je nekako brez trdne podlage, ker jo stara mati psihološko premalo razvita in je njeno sovraštvo do Angela bolj negativno ko pozitivno. Angelo se nam vidi resničnejši: ba stard je, sebičnež, oseba, ki je že rodbinsko in vzgojno determinirana, da se nekega dne spre z rodbino in povzroči tragične konflikte radi zemlje in imetja. Zato ostane Angelo do zadnjega realistična figura, doeim se stara mati i zpveme-ni v bitje, ki čez mero črti ali ljubi — kaj in zakaj, o tem nam je avtor le namignil. Drugi značaji nam kažejo idealno kmečko pravico! jubno-st (Jakob Gravnar in otroka Jože in Ivanka), o-portunizem od dobiokaželjnosti (Gorjan) Ln od strahu (Peter in gostilničar). Tako imamo pred sabo ves proces narodnega boja in odpora v neodrešeni domovini, vsled česar ima Bevkovo delo po svoji zdravi tendenci še posebno mesto v naši najnovejši dramatiki. Značaja stare matere in Angela pa ostaneta zanimivi dramatični študiji — žal samo študiji, nikakor pa ne dovrše 10 delo. Vprizoritev je bila v režiji g. Bratine seenično preprosta, a okusna, igra sama pa nas ni mogla zadovoljiti. Obžalujemo, da nismo mogli videti ge Bukšeko-ve v vlogi stare matere; marsikako mesto bi se dalo z gestami ali z glasom bolj podčrtati in pri popolnem umevanju te vloge bi protaigoniistinja v marsičeinur pripomogla avtorju do večjega odrskega efekta. Gdč. Kraljeva je v tretjem dejanju opešala; njena kreacija, ki ie bila pripravljena na hitro roko in le kot su-rogat, je kazala trud, da zadovolji teatr-sko rutino, kaj več pa ni mogla dati. — Boljši se nam je zdel g. Železnik kot Angelo; njegov Angelo je predstavljal mladega, izprijenega fanta, čigar tuja kri se kaže v njegovih težnjah, da se razločuje od kmečke sredine, odtod tudi takojšen pristop k tlačiteljem. V tretjem dejanju pa je bil tudi g. Železnik nekoliko premedel: obup, ki se ga je loteval, je bil le preveč narejen. Tudi g. Pirnat kot Jože ni podal tega, kar bi pričakovali; g. Kovič in g. Janko sta se le malo pojavila na odru, pa sta na.nj dala pristnejši, e-fektnejši figuri. G. Raisherger je igral Btarega poštenjaka G ravnanja, g. Grom Pa koristolovca Gorjana, dočim so gosp. Škerl in gdč. Gabrijelčičeva in Kovačičeva izvršili večal im an j pasivne o drske dolžnosti. Najboljša je bila skupina v 2. dejanju; prizori so bili polni resničnega življenja in igra se je na hip razmahnila. Posebno učinkovit je bil prizor s tujo trobojnico — konflikt med dvema bratoma, od katerih prvi brani sveto pravico lastne krvi, drugi pa — spočet od tujca — baranta z vsem, kar je rodu vzvišenega. Občinstvo (po dobri večini mladina) je avtorja, ki je prispel v Maribor v spremstvu starega znanca variborske gledališke publike g. dr. A. Remca, ponovno poklicalo pred zastor in živahno Rklamiralo. Prejel je tudi lep -er.ee s trobojnicami. Šopki cvetja so bili izročeni kot znak pozornosti tudi sodelujočim igralkam. Mariborske Maribor. 13. novembra 1924 VOLILCI! Zadnji rok za vlaganje reklamacij jo do 25. tm. Imeniki so pri nas na vpogled! Vsakdo se naj zanima, če je vpisan. -— Strankin odbor ne more vedeti za vsakega. TAJNIŠTVO JDS, Maribor, Cankarjeva ul. 1. • m VAŽEN SESTANEK KOROŠCEV V MARIBORU se vrši v petek 14. tm. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Ugleden rojak Iz neodrešene Koroške nam bo poročal o položaju avstrijskih Slovencev in Slovanov sploh. Dogovorili se bomo tudi o organizaciji in nadaljnih sestankih. Za vsakega Korošca je udeležba dolžnost. m Gregorčičev večer priredi ob 80. povratku pesnikovega rojstnega dne prosvetni odsek Sok. društvi v Mariboru v nedeljo, 16. tm., v restavracijskih prostorih Nar. doma. Na sporedu so predavanje br. prof. Tepi ega, recitacije nekaterih pesmi in izvajanje nekoliko uglasbenih Gregorčičevih pesmi. Iz itrljnznosti je prevzelo slednjo nalogo društvo »Jadran«, čigar člani so Po večini bližji in daljši rojaki pesnikovi. Vmes s vira sokolski društveni orkester. Začetek c h 20. konec ob 23. uri. Vstop prost, prijatelji lepote dobrodošli! — Načelnik prosv. odseka. m Ljudska univerza. V oondeljek dne 17. tm. nadaljuje in zaključuje g, A. Skaja svoje zanimivo in podučno predavanje 0 duševno zaostalih otrocih. Opozarjamo nanj vse, ki jih zanimajo vzgojna vprašanja. Začetek predavanja ob pol 20. uri (mala dvorana »Študijske knjižnice«). m Razmere na naših šolah. Iz vrst starišev smo prejeli pritožbo, da na deški osnovni šoli I. manjka od 1. novembra ena učna moč. V takih primerih 'bi bilo treba takoj namestiti pomožno učeo moč, ki za nje menda šolska oblast ni ravno v zadregi. Toda doslej se ni nihče zganil, zato pa imajo učenci III. b in IV. a razreda vsaki drugi dan pouk. Ali je to zavodu in našemu mestnemu šolstvu na čast, naj razmišlja šolska oblast sama; stariši pa imajo pravico zahtevati, da se njih otroke ne prikrajša pri pouku, tembolj, če bodo morali pozneje z večjim trudom nadomestiti sedaj izgubljene učne ure. — Takisto se nam pritožujejo v razmerah na pomožni šoli. Tu ima menda učiteljica dvomesečni dopust, druga Pa do konca tm. Vsled tega se v 3. razredu poučuje le vsaki drugi dan. Do .danes so bile vse številne prošnje zaman, zato veljaj ta notica kot apel javnosti šolski upravi! m Ponovna anketa o »Dcmti ubogih«. V smislu predloga delegatov, ki so bili izvoljeni na zadnji anketi, sklicuje zadruga »Mojmir« ponovno anketo, ki bo v petek dne 14. novembra ob 20. uri v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Koučno-vel,javna določitev razmerja med zadrugo in odborom »Dom ubogih«. 2. Nasveti. Vabljenj so vsi udeleženci prve ankete, odborniki ter vsi ostali interesenti. m Jesenska skušJ"71 ' "'carjev JVU sekcije Maribor je dne 15. tm. ob 18.30 uri v beli sobi kolodvorske restavracije v Mariboru; prodava tov. Veble o maksimalnem in minimalnem tarifu za privatno prakso in o živalski etiki. m Kegljanje na dobitke v korist Sokolskemu domu se vrši danes dne 13. tm. na kegljišču v Narodnem domu. Nadaljevanje jutri zvečer ter v oc.l-djo ob 9. ure zjutraj dalje. Bratje Sokoli in prijatelji Sokolstva dobrodošli! 48 m Uspehi uspcsobljenostnih izpitov v Mariboru. Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole, ki so se vršili od 4. do 11. nov. t. 1. pod predsedstvom ravnatelja M. Pirca, so imeli sledeče uspehe: a) izpit za meščanske šoje je napravil g. Sovrč Karel (III. skupina); b) izpit za osnovne šole so napravil; Kg.: Kešenirfa Vlado, Kosmač Marija, Seme Marija, Rosenstein Marica, Stadler Ljudmila, Medved Jakobina, Pertl Marica, Hočevar-Draksier Marica, Kovačič Edvard, Dokler Justa (z odliko), Knapič Janko, Herzog Gabriela, Strmšek Vekoslav, Gr(jgl Feliks, Senčar Milica, Kotnik Vil igo j, Režabek larijana, Groznik Josip, Ceh-Žabkar vlacica, Cuj-nik Mirko, Kramberger Bogdan, Stnpan Milica, Vokač Ivan, Hrastnik ALoiizija, S. M. Metodi ja Fric (z odliko), Obran Marija in Bračič Vera. — Reprcbirani so bili: 2 kandidatinji za osnovne šole m 1 kandidat za dopolnilni izpit osnovnih šol. m Sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 7 konjev, 2 bika, 76 volov, 306 krav, 2 teleti. Skupaj 393 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 11. novembra so bila/fledeče; debeli voli 1 kg žive teže 11.75—13.23 D, polde-beli voli 10.50—11 D, plemenski v >li 10.25 —11.25 D, klavne krave debele 11 25-13.50 D, plemenske krave 9.o0—11.25 D, krave za klobasarje 6.23—7.50 D, molzne krave 8—11.25 D, breje krave 3—11.25 D, mlada živina 11—13 D. Cene nosu: Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27 D, III. vrste 22—24 D. Meso od bikov krav telic 20— 21.50 D. Telečjo meso I. vrste 27—30 D, II. vrste 21—25 D. Svinjsko meso sveže 25—35 D. m Aretiran berač. Policija je aretirala brezposelnega Josipa Simoniča, ki je včeraj po Aleksandrovi cesti beračil od hiše do hiše. Oddali so ga v sodne zapore. im Ujel se je. Na meji je bil zasačen Ljudevit Balogh, doma iz rodovitnega Banata, ki jo prispel iz Avstrije brez dokumentov in pripovedoval, da so mu med potjo ukradli vse papirje. Policija je takoj vprašala oblasti v Novem Sadu o identičnosti zaprtega Banačana in prejela odgovor, da je bila za Ljudevitom Baloghom izdana tiralica radi tatvine. m Botro sta šla obiskat. Včeraj popoldne sta bila na neki mariborski ulici ustavljena dva otroka: 81etna Ljudmila in Izletni Ivan Pernek, oba iz Brega pri Ptuju. Doma sta slišala, da živi v Mariboru botra, ki se kaj redko pokaže, ker sta otroka dobila hrepenenje po nji in po njenih botrskih darilih. Podala sta sc tedaj na lepo belo cesto vpraševala dobre ljudi za pot in sta srečno prispela v Maribor, kjer sta videla marsikaj zanimivega, osobito v slaščičarnah in v trgovinah igračk. Zdajci pa jo v njuno idilično potovanje posegel kruti stric policaj, podoben tistemu črnemu šolarju v otroških povestih Božene Njemcove. In ne da bi bila otroka ugledala botro, ki je morda sploh ni v Mariboru, sta morala iti za njim v otroško zavetišče, Kjer sta se lopo prespala in odpotujeta danes k starišem v Ptuj — sta,rišem s šibo, o kateri pravijo, da poje novo mašo. m Občni zbor »Podpornega društva za revne učence drž. realke v Mariboru« se vrši v četrtek 20. novembra 1924 popoldne ob 4.30 uri (16.30) v posvetovalnici drž. realke. Spored: Odborovo poročilo za 1923-24, volitev novega odbora in predlogi in nasveti članov. — Odbor. m ISSK Maribor. Sestanek igralcev prvega moštva je danes v četrtek dne 13. tm. zvečer ob pol sedmi uri v gostilni Jadran na Rotovškem trgu. Prosi se točnega prihoda m Grajski kino predvaja od četrtka do vključno nedelje krasno senzacionel-no dramo »Pustolovine jedne noči« s znamenitim Harry Pielom v glavni vlogi. Ta najnovejši in najboljši Harry Piel film presega vsa dosedanja njegova dela. Zali bog so reklamne fotografije radi štrajka v Avstriji izostale, toda direkcija Grajskega kina jamči, da je »Pustolovščina jedne noči« ki doživi v Mariboru prvo predvajanje v naši državi, prvovrstna senzaciijonelna drama — dosedanji najboljši Harry Piel film. m Kavarna Mestni park. Od danes 13. nov. naprej svira dobro znani in priljubljeni pianist Mirko Hercer od 21. do pel 3. ure. 2572 m Dnevno vojaški koncert v kavarni »BRISTOL«. Prvovrstna vina. Zmerne cene. Priljubljeni zabavni lokal mesta. Lože, separeji. 2569 Narodno etedaSilšie. REPERTOAR. četrtek. 13. nov. ob 20. uri »Kajn« Ab. A. Petek, 14. nov. Zaprto. »Apolonov hram«. V začetku prihodnjega tedna se bo vršila premijera izvirne slovenske operete našega znanega skladatelja V. Parme »Apolonov hram«. Prvič je bil »Apolonov hram« uprizorjen meseca marca 1909. L na zagrebškem odru. Delo študira skladatelj sam, ki bo tudi dirigiral. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Kovačičeva, Savi nova, Luboje-va itd. ter gg. .Tanko Ur\valek, Harasto-vič. Plešejo gdč. Gabri jelčičeva, Kovačičeva, ga Harastovičeva ter s. Kokot. Plese aranžira g. Harastovič. Režija je v rokah g. Železnika. Dsbut g. Živka v operi »Zrins