98. številka,	Maribor, dne 10. decembra 1915.	Letnik VIL
Pec, Djakoya, Debar, Ohrida in Desna zavzeta.
Sv« Ode Igovori v konsistorijiL — Grof Tisza govori o miru. — Nemški kancelar govori. — Wilsonova poslanica. — Sijajno delovanje naše mornarice. — Pri Tolminu zavzeli del italijanske frontalne érte. — Italijani hudo poraženi v Tripolisu. — Grèijasenoée udati cetverosporazumu.
Grof Tiszin govor.
.‘Grof Tiszin govor, ki ga je dne 7, decembrai-mèl v madžarski poslanski zbornici, bo vzbudil pozornost po celem svetu. Grof Tisza je govoril o mi- j ni, in za glasove o miru ima ves svet sedaj jako dobro uho.
Toda mi bi ne mogli pritrditi, niti z avstro-og-rskega, niti s svojega slovenskega stališča, da bi grof Tiszino naziranje, češ, mi smo že dosegli svoje vojne cilje in sedaj lahko odložimo svoje orožje, odgovarjalo dejstvom in interesom naše države ter posebej naše slovenske domovine.
Grof Tisza je začel svoj goivor z besedami: „Nikdar ne bom pozabil čustev, ki so me skozi mesce navdajala, ko so Rusi stali v Karpatih.“
Mi ne ljubimo nič manj svoje avstrijske in slovenske zemlje, kakor Tisza svojo madžarsko. In z’a ■to bo vsak lahko razumel, kaka čustva navdajajo nas, ko stojijo Italijani ob-slovenski Soči-, Mi ne moremo dovolj navdušeno občudovati hrabrosti našega vojaštva, se ne moremo dovolj hvaležne izkazati n,a-pram našim junaškim braniteljem, toda tudi n a-& a s r c a k o p r n i j o p o južnih G o r 1 i c a h, koprnijo po onem t r e n o t k u, ko Bo m o -r a 1 Lah obrniti hrbet naši Soči ter iskati v begu svojo srečo in rešitev. Niti pedi avstrijske zemlje ne sme ostati v krempljih južnega izdajalca. to je smisel vseh dosedanjih enuncijacij nar šega p res vi t le ga c e s ar j a in naše avstrijske vlade. Tudi mi Slovenci ne moremo priznati, da. je vojni cilj dosežen, dokler stoji le še en Lah na slovenski zemlji. Cim manj v sedanjem času govorijo politiki o takih kočljivih zadevah, tem boljše je. Sedaj sta naša vodilna politika nadvojvoda Friderik in Evgen. Ta dva moža ne zastopata samo ene državne polovice, ampak cete monarhijo, in pri sreu so jima ravno tako slovaške Karpale, kakor slovenska Soča. Nev ogrski zbornici se bo določalo, kdaj je naš vojni cilj dosežen, .ampak v naših vojnih taborih,
Grof Tisza o miru. H,
V ogrski državni zbornici je dne 7. decembra pri razpravi o indemnitefi ministrski predsednik grof Tisza podal važ; o izjavo glede na sklepanje miru. Poslanec grof Ivi ,rolyi je v svojem govoru, v katerem je izrazil vladi svoje nezaupanje, vprašal, kaj se naj sedaj zgodi, ko smo na celi črti zmagoviti. Ni slabost, ampak zavest moči, ako sedaj vsak omikan človek želi, dai se naredi konec sovražnemu krvopre-livanju. Na to je odgovoril ministrski predsednik grof Tisza, in je izrvjajal:
Z zaupanjem opazujemo zadržanje Grčije, katero je za nas že sedaj dragocen pouk za bodočnost. Razumemo in verno ceniti težki položaj Grčije, a mi moramo razvoj stvari tako uravnavati, da bo Grčija mesto, katero ji gre, res tudi zavzemala. Pristop Bolgarije ‘k zvezi Avstrije in Nemčije lahko sprejme Rumu ni ja brez pomisleka na znanje. Tisza, je bil v.ed-o prepričan, da bi našla Rumunija jamstvo zoper zširjevalno pohlepnost Rusijo edino le, ako bi se jdružila Avstriji in Nemčiji. Tega mnenja so bili
tudi vedno najboljši rumunski pplitiki in državniki. Žal, da so se v novejšem času pojavili v rumunski politiki možje, ki so povzročili, da. Rumunija ni stopila na stran Avstrije in Nemčije, kakor bi to ždeli. Sicer pa si govornik ne prisvaja pravice, da bi podal o tem svojo sodbo, kajti Rumunija kot prosta država odločuje sama, kako ji je varovati svoje interese. S popolnim duševnim mirom pa lahko upamo, da bodo rumunski interesi našli interesno skupnost z nami, .Naj se Rumunija odloči kakorkoli hoče, njena odločitev ne bo imela na usodo naše monarhije ni-kakega odločilnegk upliva. Mi smo trdno prepričani, da mora biti Rumunija z nami naravno zvezana. Ali bo Rumunija iz tega izvajala posledice, je odvisno od Rumunije same.
Sedanji vojaški položaj je rešil gotova vprašanja, ki nam podajajo objektivno podlago za mir. Govornik odločno protestira proti nizkotnemu obrekovanju četverosporazumovega Časopisja, ki piše, da si je Avstrija želela vojsko. 401etna mirovna politika osrednjih držav je najboljši dokaz1 zoper to obrekovanje. Ni nič bolj smešnega, kakor trditev, da naša monarhija hoče pridobitev na ozemlju. Ce se je kedaj vršil opravičen boj za. obstanek, tedaj velja sedaj ta boj temu načelu. (Živahno pritrjevanje, ploskanje, Eljen-klici.)
Kar je grof Karolyi rekel o miru, je zelo resnično. Kljub temu obžalujem, da je to rekel, ker bo pariško, londonsko in rimsko časopisje pisalo, da se je ogrski državni, zbor izjavil odločno za mir, čeprav je grof Karolyi rekel, da moramo nadaljevati vojsko, da bodo tudi naši sovražniki -zaželeli no — miru.
Ministrski predsednik je nato izjavil, da so objektivni pogoji za- sklepanje miru sicer dani, manjkajo pa subjektivni. Poslednjih v začetku ni bilo, ker so naši sovražniki upali, da bodo svoje namene o pridobitvah ložje izvedli in še sedaj ni teh pogojev, ker se še vedno računa, da onemoremo. Zoper to moramo nastopiti in razglasiti, da na Ogrskem ni nobenega človeka, ki bi želel prej miru, dokler ni naša varnost za bodočnost popolnoma z a,siguran,a.. (Prav živahno pritrjevanje in ploskanje v celi zbornici.)
Kdaj se bo sklenil mir, to je popolnoma odvisno od naših sovražnikov. Cim pozneje pridejo do prepričanja, da je vsako nadaljnjo krvoprelivanje brez pomena in zločinsko, temveč zmag si bomo priborili, in čim več žrtev bomo prinesli, tem težji bodo pogoji za naše sovražnike. (Živahno pritrjevanje.)
Ministrski prejdsednik je končal z zaupanjem, da bodo narodi naše države tudi v bodoče ohranili sijajno podobo edinosti nasproti skupni nevarnosti, kakor so to pokazali ob začetku vojske. Vsako nasprotje v mišljenju pustimo sedaj na stran. Sramoval bi se, ako bi se dal sedaj voditi iz strankarskih ozirov. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Slava vojnim kuratom.
Vojni škof Emerik Bjelik je nadzoroval vojno dušoskrbje na. tirolski, koroški in soški fronti. Po izvršenem nadzorovanju je sedaj1 vojni škof izdal poslanico na vojne duhovnike, v kateri z izbranimi besedami slavi njih delovanje na bojišču ter omenja, da.se tudi n a j višji vojni poveljniki pohvalno in pri-/naJno izražajo, kako zvesto vojni duhovniki izpolnjujejo svoj poklic in kako navdušujejo in vspodbu-jajo vojaštvo v bojevanju.
Mi se te pohvale iz kompetentnih ust izredno veselimo, kajti iz naše škofije je sedaj 28 duhovnikov ria bojišču, : ld se, s par izjemami, nahajajo vsi na južnem bojišču. Veselimo se tembolj priznanj^ iz naj-višjih vojaških krogov,, ker je skoro nad vsemi du-
I: ovni ki začetkoma vojske visel Damoklejev meč, da jih pred oblastmi in vso javnostjo oblatijo ničvredni denuncijantje, ki še sedaj sedijo doma na varnem pri peči. Toda pravica se je izkazala 1 Škofovo pismo se glasi :
Vrnivši se z nadzorovalnega potovanja s fronte na Tirolskem, Koroškem in pri armadi ob Soči* izpolnim svojo prijetno dolžnost s tem, da gospodom superiorom naše armade za smotreno, gotovo in iz* borno vodstvo duSoskrbja, pa tudi ostalim gospodom ■ ojnim kuratom zadnjih hrabro in požrtvovalno zadr-• žanje in delovanje izrekam svoje popolno priznanje in iskreno zahvalo.
Z veseljem sem. zvedel, da primerno in zadostno število vojnih kuratov v sprednjih postojankah, na obvezovališcih, poljskih, mobilnih, rezervnih in epidemičnih bolnišnicah na junaški način oskrbuje du-šeskrbje. Srce povzdigujoče je bilo gledati, kako so velečaistiti gospodje v zasneženih in oledenelih krajih, visokih 2000 do 3000 m mnogokrat v uticah, ki so jih sami zgradili, delili trpljenja in nevarnosti % vojaki. V tem položaju delujejo vojni kurati neutrudljivo ter hčiistrašeno delijo svete' zakramente, opravljajo božjo sl/ižbo in mnogokrat po prvi sv. maši morajo iti tri do štiri ure daleč v najtežavnejšem potu po sneženih višinah, ali pa se vozijo po žični železnici, da zopet na drugih postojankah berejo sveto mašo.
Višji poveljniki so mi že Opetovaico sporočili popolno hvalo in priznanje-, kako naši vojni kurati vedno v najnevarnejših položajih in v območju sovražnega ognja izvršujejo svojo vzvišeno službo, navdušujejo čete, rešujejo Najsvetejše iz: obstreljevane cerkve, v Gorici v sredi med tisoči sovražnih granai dušeskrbje neustrašeno izvršujejo in si tako pridobivajo neŠtevilnih junaških činov ter neminljivih zaslug.
Klanjam se pred tem junaštvom in požrtvovalnostjo, katera je že bila mnogokrat in z Najvišjimi odlikovanji zaznamovana v planilo za ponos ò zavest in zvesto izpolnjevanje svojih dolžnosti, v pravičnem boju za cesarjev prestol in domovino.
Delujte še tudi v bodoče v tem smislu in vtem duhu ter se tudi nadalje udeležujte na sl ari n način uspehov naše slavne armade. Iskreno se vam zahvaljujem ter vam izražam srčne želje, da bi vas sveti blagoslov tudi v bodoče spremljal na vašfem blago-nosnem delovanju !
D n n a j . 8. decembra 1915.
E m e r i k B j e 1 i k , 1. r., škof, apostolski vojni vikar.
Sv, Oce o mira.
Dne 6. decembra se je vršil v Rimu. tajni papežev konzistorij, katerega, se je udeležilo 22 kardinalov. Od teh je bilo 14 Italijanov, 1 kardinal iz Kanar .de, 1 iz Španije, 1 iz Nizozemske in li iz Nemčije. Ko je imenoval papež kardinala Cagiano de Uzeveda za kancelarja rimske cerkve in določil več prelatov za kardinale, je imel nagovor na navzoči zbor kardinalov, v katerem je tudi govoril o sedaj ni svetovni vojski ter n ugašal težkoce pri posredovanju za mir. Papež je rekel sledeče:
Cast.ti bratje! Nedvomno so vam znane težko-če, ki so ovirale dosedaj sklicem je kardinalskega zbora. Ce je pa danes zbran kardinalski zbor kljub temu v tako obilnem številu, ni vzrok ta, ker so bila morda odstranjene težkoče, marveč iz vzroka, ker nel je navdajal strah, da bi utegnile trpeti škodo -zadeve rimske kurije vsed vrzeli, ki so nastale v tekočem in pretečenem letu v kardinalskem zbora. Ce že prizadeva V mirnih časih izguba prosvitljenih svetoval-
cev m zvestih sodelavcev papežu bolest, to tem ve c j sedaj nam, ko smo prevzeli v najtežavnejših črs h j vlado rimsko-katoliške cerkve. Čeprav so že našteto < v teku zadnjih 16 mesecev ogromne množine razvalin, j Čeprav, narašča v srcih želja po nuni, in prosijo ste- j vilne obitelji, s solzami v očeh, Boga za mir, in čeprav smo že poskušali vsa sredstva, da. bi pospešili na ta ali oni način sklepanje miru in odstranili prepire -.n razprtije, se še vendar nadaljuje kljub temu ta usodepolna vojska na suhem in na morju. Naša pismena prošnja na vojskujoče se narode in njihove _ vladarje v začetku vojske 'je bila sicer zelo spoštljivo sprejeta, toda ni imela pričakovanega dobrodelnega učinka. Mi, oznanjevafec Gospoda miru, obžaljujenio prav globoko nesrečo tolikih sinov ter ponovno vijemo roke k usmiljenemu Bogu, proseč ga, da, napravi v svoji Vsegamogočiiosti konec temu krvavemu sporu. Dočim storimo vse, kar je v naših močeh, da blažimo s koraki» ki so Vam dobro znani, vojskino gorje, nas vnovič sili apostolska dolžnast, da obrnemo pozornost na edino sredstvo, ki Vodi do tega, da se uduši velikanski požar, in ki more dovesti do toli zaželjenega miru, hočem namreč reči, da se sklene pravice i in trajen mir, ki ne bi v prid samo eni vojskujoči se državi. Pot, ki bi mogla dejanski voditi do srečnega uspeha, je tista, ki se je pod sličnimi okolšcinami že izkazala za posebno dobro in katero smo že označili v našem pismu. Ta pot je, da se vendar enkrat v po-srednji ali neposrednji izmenjavi haziranj voljno in nepristranski, primerno, kakor pač Vsakemu gre, preudarjajo zahteve vsakega posameznega ter da. se izločijo krivične in pretirane zahteve in končno, da bi prišlo, če potrebno, do cenenih kompenzacij in dogovorov .
Kakor pri vseh cloveökßh prepirih, katere bi morali prepirajoči se sami med sabo rešiti, je seveda tudi neobhodno potrebno, da odjenjajo glede marsikaterih točk vse vojskujoče se države in ne sajmo ena ter da opuste marsikatere prednosti, katere so upale doseči. In vsak bi moral prav rad odjenjati od te ali one zahteve, čeprav bi ga stale žrtev, da ga ne zadene pred Bogom in ljudmi velikanska odgovornost za nadaljevanje klanja, ki nima primere v svetovni zgodovini in katero klanje bi pomenilo za Evropo, če bi se še nadaljevalo, začetek propadanja z one stopnje blagodejne kulture, do katere je krščanska vera povzdignila Evropo. To so naša čutila napram vojski in napram žalibog v to vojsko zapletenih narodov.
Ce nadalje premotrivamo škodo, ki jo trpi katoliška cerkev in rimska stolica vsled te evropske vojske, mora vsakdo uvideti, kako velikanska je ta škoda in kako zelo škoduje dostojanstvu rimskega višjega duhovnika. Že poprej smo tožili, sledeč vzgledu prednikov, da je položaj rimskega cerkvenega vrhovnega poglavarja tak, damu ne jamči brezpogojno potrebne popolne* prostosti za vladanje cerkve. Pod sedanjimi razmerami je to slehernemu jasno kot beli dan. Gotovo ni manjkalo možem, ki vladajo Italijo, dobrega namena, odstraniti vse pomanjkljivosti, toda, že ta namen sam dokazuje prav jasno, da je> položaj rimskega vrhovnega cerkvenega poglavarja odvisen od državnih oblasti ter da se spreminja, če se spremene ljudje in razmere in se lahko še poslabša. Nobeden razumen človek bi ne mogel trdjiti, da prija rimski stolici nesiguren položaj, ki je odvisen od svojevoljnosti drugih ljudi. Vrhutega se še pa vsled danih razmer niti ni moglo zabraniti, da je prišlo do več neprilik očividno resnega značaja. Zamolčimo vse drugo m se omejimo samo na opazko, da je bilo nekaj poslanikov držav, ki so bile zastopane pri rimski stolici, prisiljenih, da so morali zapustiti Rim, da varujejo svoje osebno dostojanstvo in predpravice svoje oblasti. To ‘ pomen j a za rimsko stolico zmanjšanje lastne in stare pravice ter kršenje potrebnega jamstva kakor tudi oropanje rednega ter predvjsem primernega sredstva za urejevanje zadev rimske stolice z drugimi vladami. Z ozirom na to moramo žalibog povdarjati, kako je mogel v drugi vojskujoči se stranki nastatti celo sum, da bi mogel na rimsko stolico pri presojevanju vojskinih razmer uplivati glas samo tiste stranke, ki je zastopana pri rimski stolici. Kaj hočemo nadalje govoriti o pomnoženih težkočah glede zveze z nami in s katoliškim svetom, ker nam je otež-kočeno si napraviti popolno in natančno sodbo o vseh dogodkih, sodbo, katera bi bila za rimsko stolico tako zelo koristna. Zdi se nam, častiti bratje, da pove \ rečeno dovolj, kako narašča od' dne do dne naša bolest, Ker postaja na em strani to grozno klanje, ki bi bilo komaj vredno najbolj barbarskih stoletij, vedno večje in ker istočasno poslabša pogoje obstoja, rimske stolice.
Mir mommo diktirati z mečem I v roki!	j
Prvak dunajskih krščanskih sooijalcev in prej- I šnji podpredsednik posla skr v'ir dee, dr. Pattai, je I na shodu „Nemško-avstrijskega udruženja pisateljev“, j govoril o nalogah nemško-avstrijskega Časopisja in je izvajal med drugtm: Avstro-Ogrska in Nemčija se \ morete trajno zavarovati prot' se verbi zhodu in uroti f zapadu. Poglobivši svojo politično zvezo v gospodar- ' skl), morate stopiti z narodi Izhoda p- utrjene gospo- \ darske odnošaje in v ta namen' se morate Rusija in : 'Anglija izriniti iz njiju nenaravnega s Rega položaja. ■ posebno še, ko je Anglija v tej vojni ukradlh tudi f Egipt. A ko ne dosežemo tega. konča ta vojna brez j resnične odločitve in mir ne osvobodi sveta od stalne ' vojne nevarnosti od strani Anglije in Rusije. Neraiz- ; umljivo je torej govoričenje o „častnem miru“, ato sp ; na Angleškem ali na Francoskem oglaša, kak glas, ; ki bi hotel partijo sedaj prekiniti. To nam še ni hi- : kak povod, da bi govorili o kakem mirovnem razpoloženju, kajti, če bi storili to, Ixxlo v talloni naših sovražnikov le govorili, da mi beračimo za mir. Gotovo želimo tudi mi čajstiiega miru, ali ni še prišel čas, da bi govorili o tem. V tej strašni vojni moramo mi mir, afco naj bo resni ceh in trajen, diktirati zmečem v roki !
Pod kakimi pogoji bi Anglija sklenila mir?
..Frankfurter Zeitung“ piše: Da si napravimo nekak pojm o naziranju Anglije, pod kakimi pogoji bi se mogel skleniti mir, je treba vedieti za tozadevna mnenja angleških krosov, ki pripadajo med najzmer-nejše in najskromnejše v Angliji. Listi „Nation h „Daily News“, „Statesman“ in še všeč drugih listov. ki se jih mora prištevati med najzinemejše ih najuglednejše angleške liste, pišejo o morebitnem bodočem sklepanju miru sledeče: Mir skleniti bi bilo mogoče ie pod sledečimi pogoji: 1. Belgija mora postati zopet samostojno kraljestvo. 2, Nemčija bi morata odstopiti Franciji pokrajini Alzacijo in Lotaringijo. 3. Poljske pokrajine, katere so zasedle nemške m avstrijske armade, morajo zopet priti pod oblast Rusije.
4,	Turke bi se moralo popolnoma pregnati iz Evrope.
5.	Avstrija bi morala izročiti Italiji Trentino, to jo južni del Tirolske ter Istro. 6. Izključiti bi se moralo Nemčijo za vselej Iz izhodne Azije, 7, Ustanovitev velike Srbije z Bosno in Hercegovino. 7, Nemški militarizem bi se moral popolndma uničiti. „jNiti za las bi se ne smelo odjenjati od nobene teh zahtev,“ tako zaključuje angleški list „New Statesman“ svoja tozadevna izvajanja. Ker pa za sedaj ni prav nobenega .upanja za uresničenje teh zahtev, dokler se namreč fomebito ne spremeni ves vojni položaj, ni nobenega upanja na morebitna mirovna pogajanj a. “Tako sodijo še celo zmerni angleški ‘listi o mirovnem vprašanju!
Vesti o bližojem mira — ni
ceva
„Informatoli“ piše:
Od raznih strani prihajajo sicer goloblčeki z mirovno oljfcino vejico v kljunčkih, toda ti golobček! ■ so pravcata zoološka znamenitost — so namreč zgolj časnikarske race. Ni skoraj vredno, da bi se smatrale razne vesti o miru za resne. Že dejstvo samo, da se je Italija še le pred kratkim pridružila londonski pogodbi, da. ne bo sklepala nobenega posebnega miru, kaže najbolj, koliko se* vredne vse tozadevne vesti. Znani ameriški mirovni apostelj M, Ford, se je nedavno odpeljal iz Amerike v Evropo, da bi deloval v pri” log miru. Med drugim je vzel seboj tudi dva kinematografa, kar je popolnoma v redu, kajti kinematograf se prav dobro podaja s komedijo, ki jo bo uprizoril na evropskih tleh. Ne motimo se' z vestmi, ki ne odgu varjajo resnici !
Beneški Slovenci in njihov položaj.
V polemiki proti nekemu Članku Guidon a Henrika Torossija, vi katerem je ta dokazoval, da morajo med Italijo iu Avstrijo ostati dosedanje meje, opozarja neki M, Fakir v „Cittadino di Trieste“ na žalostni in brezpravni položaj Slovencev, ki so ^podaniki Halbe. In sklicevaje se na ta položaj stavlja odgovor v diskusijo vprašanje, kake teritorijalne kompenzacije moremo mi po pravici zahtevati od Italije, ker so narekovane po humaniteti in čustvovanju? Piše: Pod tira-nido italijansko živi v p rovine-in CivMale in na sosednjem ozemlju mnogo Slovencev.. PO neresničnih statistikah dosegajo število 60,000, v resnici pa jih je še
enkrat toliko. Postopajo ž njimi, ali bolje rečeno: jih maltretirajo na najbolj barbarski način, ki si ga moremo misliti, tako, da morajo skoro zavidati ono, ki ječe v moškovjitskem hlapčevstvu. To dobro 'm inteligenco ljudstvo, ki je dalo slovenski literaturi tudi pisateljev in pesnikov, uničuje italijansko barbarstvo zistematično : pušča jih brez cerkve, brez šole, brez vsake narodne in jezikovne pravice1! Ti ubogi Slovenci pričakujejo tre not k a. da /.adobe zopet človeško praviše, ki so jim bile vzete v letu I860, ko so prišli pod isto vlado. Mi nismo navijan ali sti. ali v imenu človečnosti moramo zahtevati odrešenja za tisto ljudstvo. Italija se gotovo, ne bo mogla pritoževati;, ako jih zgubi, ker jim ni bila mat', marveč mačeha, iredentizem v Avstriji je absurden, ker vsak narod uživa svobodo in pravico, ker imajo cerkve in šole svoboden razvoj, dočim se Slovencem, ki žive v italijanskem suženjstvu, teptajo pravice na najloni vičnejši način. Pravico imajo zahtevati od nas odrešenja.. To je več nego opravičeno, je celo naša moralna dolžnost ih delo človečnosti.
Meščan, bodi nekoliko kmet!
Svetovna vojska bo mnogo obrnila. Izpremem-la, bo v marsičem način dosedanjega gospodarstva na kmetih, izpremenila bo pa tudi življenje po mestih in sicer po velikih in po malih mestih. Ase kaže, da sebo treba po malih mestih sprijazniti bolj in bolj s kmetovanjem in da se bo treba postavljati glede prehrane vsaj deloma na svoje noge. Poprijeti se bo kazalo pridelovanja krompirja, zelenjave, masti, kakor v pretečenih časih, tako da bo vstaj nekaj najvažnejših živil pri hiši, dia bomo imeli vsaj potrebno zabelo ! in zelenjavo.
V	zadnjih desetletjih je izginila iz malih mest skoro vsa- kmetija. Hlevi so se prezidali v druge namene, svinjaki so se podrli in zemljišča so se dala v najem 'ali pa prodala. Le vrtovi so ostali pri hiši. Kdo se n. pr. v Mariboru ne spominja, kako so prej skoro pri vsaki hiši gojili svinjerejo in veselo je bilo, ko so se ravno ob tem času ldali pri raznih hišah doma rejeni prašiči. Vse to je izginilo in naša mala mesta so začela živeti in delati po razmerah in potrebah večjih mest. Mehčani ss opustili kmetovanje, opustili živinorejo in prašdčjerejo, ker ni bilo dobiti pripravnih poslov (družine), sami se pa tudi niso hoteli ukvarjati s praišičjo- in drugo rejo. Potrebna živila so dobivali iz okolice in kupovali po trgovinah,
Ta izpromenjeni način življenja se pa danes čim dalje huje občuti, ne samo od strani malomeSfea-nov samih, Idi so se pečaji s kmetijo, ampak tudi, od strani drugih mestnih prebivalcev, ki so navezani e-dino le na to, kar se od zunaj dobi. Najtežje so to občuti pri preskrbi z mlekom, z jajci in z zelenjavo. Po eni strani drage in slabe poselske razmere, po drugi strani ves izpremenjeni gospodarski položaj zadnjih desetletij, vse to je pomagalo izriniti iz malih, mest Še to malo kmetovanje, kar ga je bilo prej. pri meščanih.
Po naših mestih izkušamo bolj in bolj, da se glede pridobivanja potrebnih živil ne smemo preveč; zapustiti in zlanašati na boljše čase, če nočemo trpeti še večje škode. Danes Izkušamo na lastnem telesu, koliko boljše je za one, ki imajo kaj kmetije pri hiši, ki imajo kako njivo, da pridelajo na njej potrebni krompir in potrebno klajo za eneg|a) prašiča, kar kor pa za tiste, ki morajo vse kupovati od krompirja do zabele. Sedanji Čas nas uči, kako dobro je, ako pridelamo doma vsaj nekaj življenja, ko je vse tako neznosno drago in ko se tako težko dobe življenjske potrebščine.
Ta težka izkušnja, ki jo delamo po manjših mestih od dne do dne, nam bodi opomin, da je potrebno, če se v malih mestih pečamo nekoliko s kmetovanjem, ker si na ta način izdatno olajšujemo današnje življenje. Res je, da so današnje poselske raz-, mere v marsičem na slabem, ali res je tudi, dih se da, z dobro voljo marsikaj premagati. Pomagati si moramo pa tudi z domačimi silami, če jih imamo, saj so kmetijska opravila danes vse bolj kot bečtaj hvaležna in potrebna tudi za malomestnega prebivalca.
Kako je padel poročnik Ivo Šušteršič.
V	eni zadnjih številk smo poročali o junaški s-* mrti poročnika Ivo Šušteršiča, sina, kranjskega dež, glavarja. Pri njegovi smrti je bil navzoč zvesti sluga, Džufer Tali mar. Ljubljanski ^Slovenec“ poroča o nesrečni smrti mladega junaka sledeče:
Poročnik Ivo Šušteršič je stal v nedeljo, dne
28.	novembra, s svojim moštvom na postojanki ob tolminskem hribu, to je hrib severno od Tolmina, Jtt: ga venčajo razvaline gradu, v katerem je baje Dihih-te ustvaril nekaj spevov svoje „Divine komod'!«..“ — Isti dan je njegova stotnija dobila povelje, da zapasti te postojanke in gre v drugo postojanko. Ob 3t.W> popoldne je poročnik Šušteršič zapustil svoje kritje, kar razpoči v neposredni bližini 15 em granata i» ubije 14 vojakov in njega. Nadporočnik je bil težki ranjen v glavo in nogo. Ivo je dobil dva odstrolka, eden mu je razdrobil levo rofco nad komolcem., fta um.
je del roke obvisel na kosu kože. !Ta odstrelek mu je Šel nato skozi prsa na desni strani telesa, drug odstrelek mu je razdrobil desno nogo. Zvesti njegov sluga, bosanski mohamedanec Džuler Ttalimar, je pa stal tik pri njem. Slugi se ni zgodilo ničesar. Sluga je vjel padajočega svojega gospjoda z rokama, pod težo telesa — rajnik je bil velikan — se je sesedel, in je položil glavo na svoje naročje. Ranjeni mu reče z mirnim, močnim glasom: „.(Dobro si me uhvatil, a jaz ne morem dalje ostati živ!“ Sluga ves potrt zakliče saniteto, da naj privede zdravnika. A poročnik mu zopet z mirnim glasom ukaže, naj to opusti, ker mu nihče ne more pomagati. Sluga;, ki glavne nane še ni videl, vsklikne, da radi roke in noge bi še vedno lahko živel. Umirajoči pokaže z desno roko na smrtno rano v svoji levi strani in reče še vedno z mirnim, navadnim glasom: ..Ovdje sem udarjen!“ — To so bile njegove zadnje besede. Naslonil se je višje nazaj na prsi svojega zvestega služabnika, zaprl oči in mirno zaspal brez vsakega smrtnega boja. — Sluga mu je obrisal čelo in ga odnesel vun iz ognjene črte. Sama sta bila do poznega večera, ko pride povelje, da ga tren prenese v Tolmin, da se ga odpelje potem naprej — nazaj v slovensko domovino.
S solzami v očeh pripoveduje sluga to povest. Večkrat je moral prekiniti, ker se ni mogel premagovati, sin junaške Bosne. Iz vsake njegove besede pa zveni ponos, da je služil takega gospodarja. „(Videl sem jih mnogo umreti“ — pravi — „a nikdar še tako mirno: bilo je, kot bi truden zaspal!“
Njegovo truplo je spremljal v Ljubljano njegov sluga, njegov vojni brat, Kot brata sta si bila v vojski Ivo in njegov sluga: „Kot brata morava biti še skupaj, ako tebe zadene, te ponesem jaz, ako mene, me poneseš ti“, mu je rekel mladi poročnik. Sluga se ni ganil od krste svojega gospoda, Z lastnimi rokami mu je iztesal krsto in plakal nad njo neutolažljiv ihteč: „Raje bi izgubil svojega očeta- in brata, kot’ takega gospoda!“
Te solze, ki so mrtvega škropile, so kazale, kako plemenitega človeka smo izgubili.
AvstrijsbEhitalijansMo bojišče.
Naši vojaki se neprestano krasno držijo. Pri Tolminu so vzeli Lahom del njihove bojne črte ter s1 tem zboljšali svoje postojanke.
Švicarski listi poročajo iz Milana, da se za fronto italijanske čete nanovo razvrščajo. 'Očividec se izmenjavajo čete. ki so dosedaj napadale; našo soško fronto, s četami, ki so ostale na drugih delih “fronte. Torej je pričakovati, da bodo Italijani še nadalje butali v našo fronto ob Soči. Zadnje dni napadajo Italijani zopet z veliko silo črto pri Gorici, toda vendar ne več z ono silo, kot raescia novembra. Njih napadalna moč je vslecl velikanskih izgub omajana.
Naša- mornarica doprinaiša zopelt sijajna, dela. Italijani dovažajo Srbom k črnogorski in albanski obali živež in municijo, Tiemu početju je posvetila naša mornarica svojo pozornost in ladja za ladjo se sovražnikom pogreza v morje. Majhna je najša mornarica, a vzorna., ponos cele Avstrije!
General Boroevič o Dalmatincih.
Za imenovanje častnim občanom sinjske občine se je general Boroevič zahvalil z naslednjo brzojav, ko: „Občinska uprava — Sinj, NtajprisrČnejše se1 zahvaljujem zn izvolitev častnim meščanom Sinja. Na to veliko odlikovanje sein toliko bolj ponosen, ker prihaja od ljudstva, Segar sinovi se prištevajo med najboljše moje vojske. Ljuti levi v boju, ovenčali so se z večno, neumrljivo slavo v šestmesečni borbi ob Soči, Vsak Dalmatinec naj se pjonaša s takimi sinovi, kakor se tudi jaz z njimi dičim. Boroevič,“
Nemci o naših bojih ob Soči.
.„Vossisehe Zeitung“ piše o bojih na soški fronti: Trdo življenje krvi in železa, je to, o katerem čujemo. Vse spoštovanje našemu hrabremu avstra-ogr-gkemu zavezniku ! V vseli časih bo zvenela visoka pesem o udani hrabrosti in samozataje valni požrtvovalnosti in domovinski ljubezni bataljonov naše za-vezne cesarske države ko pesem večne slave.
Nemški major Moraht pa piše o vojnem položaju ter pravi:	Sedaj, „o so končana velika srbska
podvzetja, moramo povdarjati izrecno ono veliko delo, katero so izvršili naši junaško se boreči zavezniki ob Soči. Ako bi se ne zadrževalo cele italijanske armade, ako bi ne bil zavarovan naiš strategični desni bok, bi bdi naš pohod do črnogorske meje postal nevarnost, ki bi bila ovirala ves potek naših podvzetij.
Naši uspehi na morju.
Po kratkem odmoru je naša mornarica, pretečeni teden zopet pokazala Italijanom., da Avstrijci ne
pripustimo, da, bi si Italijani lastili najšo Adrijo. Ob albanski meji smo potopili celo vrsto sovražnih ladij in djva podmorska Čolna.
Dne 5. decembra zjutraj je naša križarka .„Novara“ z nekaterimi rušilci v pristanišču Sv, Ivan Meduanski s topovskimi streli potopila tri velike in dva mala sovražna .(italijanska) parnika, pet velikih in več malih jadrnic. Potopljene ladje so spravljale vojno gradivo na suho. Eden parnikov je zletel v zrak. Na naše brodovje je prožilo s suhega kakih 20 topov silovit ogenj, a brez uspeha.
Ne daleč od tam je ladja „Varaždin“ uničila francoski podmorski čoln „Fresnel.“ Poveljnika tega potopljenega čolna, drugega častnika in 26 mož so naši ujeli.
Drugi ;del našega bojnega brodovja, je v noči na 23. nov. potopil na potu iz Brindizija v Drač parnik, oborožen s tremi topovi, in večjo motorno jadrnico. Ladji ste bili italijanski ter ste bili močno obloženi z vojnim gradivom, Moštvo potopljenih ladij so naši ujeli; štiri može, ki so pripadali vojni mornarici, so obdržali v ujetništvu, moštvo motorne jadrnice pa je smelo v čolnih odpluti.
Dne 5., novembra, pa je naš podmorski čoln pred Valono (ob albanski obali) z dvema nabojema potopil malo italijansko križarko,
Italijani molčijo.
Italijanska cenzura ne dovoli, da bi listi priobčili poročila o napadu avstrijskega brodovja na italijanske ladje ob alban/ski obali. Italijani se bojijo, da bi ljudstvo izvedelo, koliko škode je avstrijska mornarica že prizadjala. italijanski in da je že prva po-slatev orožja in živil Srbom ponesrečila.
Italijanska zbornica,
V	seji italijanske zbornice dne 3. decembra je govoril med drugimi tudi socialistični poslanec profesor Lucci, Ne da bi ga bil kdo motil v svojem govoru, je ostro prijemal vlajdo, ker se je spustila v vojsko brez tehtnih nagibov in zrelega prevdarka. Očital je vladi neuspehe vojne ter da zlorablja, v no tranjosti-države pooblastila, katera je prejela od zbornice in ljudskih zastopnikov. Povdarjal je nadalje, da sicer označuje pristop Italije k londonski pogodbi neko nameno, toda ta namen še pa ne more odstraniti dejstva, cla pojema moč Anglije in Rusije, da je postal sovražnik gospodar na Balkalnu ter da je na tem ozemlju od kaza n a Italiji le brezpomembna vloga. Z besedami in sklepi se pa ne more priti v okom pravici močnejšega, tudi se ne more izviti osrednjima velesilama iz rok neomejena inicijativa v.tej vojski.
Za njim je govoril ligurijski socijalist Raimondo, ki je ostro obsojal cenzuro ter očital četverospo-razumu, da je delal nesmotreno brez vsakega pravega načrta, Brezmerne zahteve srbskega naroda se niso pravočasno zavrnile. C et ve ro sp o r azurn pravzaprav ne ve, kaj hoče resno in kaj mu je storiti, do-čim tvorijo sovražne države mogočno zvezo notri do Male Azije s 150,000.000 prebivalcev.
Republikanski poslanec Colajauni je očital vladi, da je smatrala pomotoma mesca majnika vse za preveč lahko. Ob Soči ter v Alpah pač ni. misliti na kako zmago. Pridobitev Tridente in Trsta bi bil le zgolj uspeh in sad tesnejše prikllopitve Italije k zaveznicam. Odnošaji Italije do Nemčije zahtevajo večjega pojasnila in več jasnosti, klajti z Nemčijo bi se moralo huje vojskovati, nego z Avstrijo.
Končno je izrazil poslanec Calisso upanje, da se bo zavzela Italija , za Belgijo ravno v, toliki meri, kakor za Srbijo ter da bo italijanska vlada varovala svoje' interese v Jadranskem in v Sredozemskem morju.
V	seji dne 4. decembra je pa govoril kot prvi govornik katoliški poslanec Meda, ki je rfaglašal, jda se mora storiti vse, da se vojska, skrajša in omeji. Bivši minister Luzatti je n agl a šal v svojem govioru, da je četverosporazumova diplomacija zelo slabo in premalo energično delovala na Balkanu, kajti doživela je samo poraze in razočaranja. Pristop Italije k londonski pogodbi, da, Italija ne bo sklepala posebnega miru, še pa ne nudi jamstva, da bo žela Italija sadove, ki ji grejo v primeri z žrtvami, ki jih do-prinaša. Na vsa ta izvajanja je ministrski predsednik Salanidra odgovoril,^ 'da ni v stanu podati glede zunanjega političnega ter vojnega položaja natančne-jih pojasnil, ker bi to nasprotovalo interesom Italije. Italijanskemu, zlasti socialističnem vi časopisju je pa končno zagrozil, da bo ustavil vse časopise, ki bi si drznili zmanjševati ljudsko navdušenje za vojsko in ki bi si drznili slikati v temnih barvah žrtve te vojske. Govor ministrskega predsednika je vzbudil med socialističnimi poslanci silno razburjenje, kateremu so sledili živahni ugovori.
V	imenu socialističnih poslancev je podal poslanec Turati izjavo, cla bo glasovala njegova stranka zoper vlado, ki je hotela imeti vojsko, kajti vlada zasluži, ne enkratno, ampak desetkratno nezaupnico. Pri nato se vršečem glasovanju so bili sprejeti vladini predlogi s 405. glasovi proti 48 glassvom. Več poslancev je pa zapustilo zbornico, še pretino je prišlo do glasovanja!.
Italijani izgubili Tripolis.
Carigrad, 8, dec.
Kakor so listi izvedeli iz zanesljivega vira, so
bojne sile roda Senusijev in domačinov, katere so dobro organizirane, v Tripoptainiji, zasedle celi trjpo-liški vilajet. Zmagovalci so napravili .svoje /glavno taborišče v kraju Suk-el-Deschuma, ki je poldrugo uro oddaljen od glavi ega mesta Tripolis. Cete dom/iči-nov so udrle tudi v pokrajino Kasa— Syrt. V bojih za to ozemlje so izgubili Italijani 6000 mrtvih in so pustili v rokah domačinov vse svoje orožje in strelivo.
Kövesova armada vjame na črnogorskem in na srbskem bojišču vsak dan okoli 2000 mož. Povedano ni, ali so to Srbi ali Črnogorci, ali oboji skupaj. A-ko so samo Črnogorci, potem kmalu ne bo več veliko ostalo od črnogorske armade, kajti ta šteje le 50.000 mož.
Naši uspehi se kažeje v tem, da smo zajvzeli po zelo hudih bojih Peč. Druga skupina naših čet se bori v prostoru Berane.
Severni del bolgarske armade je zavzel mesto Djakova, S tem sta najvažnejši mesti v albanski Crnigori v naši posesti.
Mesta Peč, Djakova, Debar, Ohrida in Resna zavzeta.
Naše in bolgarske čete so zadnji teden zavzele celo vrsto važnejših mest in krajev v srbski Macedonici in Crnigori, Dne 4 decembra je bolgarsKa armada po vročem boju zasedla mesti Ohrida in Resna (zahodno od Bitolja) ter Debar (severno od Olimele). Poleg teh dveh izredno važnih macedonskih postojank so Bolgari še zavzeli kraje Krivolak, Nego tin in Kavadar.
Avstrijske čete pa so dne 6. decembra zavzele mesto Djakova in dne 7. decembra Peč v Crnigori. Bolgarski, kakor tudi naš plen je izredno velik, ker Srbi nakopičenega vojnega gradiva in živil niso mogli več spraviti čez albanske gore.
Srditi boji v Peči.
Ker je Srbom bilo nemogoče, pravočasno zapustiti mesto Peč, so se našim, v več kolonah v mesto prodirajočim četam krčevito ustavljali. Po mestnih u-licah so se vršili boji. ki so bili skoro enako divji, kakor poulični boji v Belgradi!. Končno se je našim posrečilo mesto Peč zasesti. Sedaj, se Srbi zahodno oid Peči znova ustavljajo našim prodirajočim četam.
Četverosporazum tolaži Crnogoro.
Iz Cetinja se poroča dne 7. decembra: V očigled dejstvu, cla so avstrijske in nemške čete že vdrle daleč notri v; črnogorsko ozemlje, je črnogorski kralj zagrozil četverosporazumu, da sklene poseben mir, če Crnagora ne dobi hitre pomoči, Cetverosporazumo-vi zastopniki so nato izročili kralju Nildti izjavo, da bo četverosporazum obilo zalagal z živežem in municijo črnogorske in srbske čete, še celo nekaj čet mu bo odposlal na pomoč. Četverosporazum obljublja nadalje Crnigori izdatno denarno pomoč, da bo Crnagora v stanu nadaljevati vojno. Cetverosporazumove tolažbe in zagotovila so kralja Nikita tako pomirile, da je sklenil se vojskovati do zadnjega moža.
BoIgarsMislio bojišče.
Severna ajrmada Bolgarov, ki zasledujejo zahodno od Prizrena umikajoče se Srbe, je zavzela črnogorsko (prej albansko) mesto D, jako v a. Iz bol. garskih opisov prizrenske bitke se lahko izvaja, da je bil srbski poraz velikanski.
Južna armada Bolgarov koraka sedaj od zmage clo zmage. Dne 3. decembra je zavzela Bitolj. Sedaj prihaja poročilo, da so tudi mesta Debar, Resna in Ohrida v bolgarskih rokah. Tudi zahodni del južne armade ima zaznamovati velike uspehe. Francozi in Angleži so se morali umakniti s svojih postojank pri Krivoiaku, Umikajo se Oh obeh bregovih reke Vardarja, Bolgari jih zasledujejo. Javljajo se že boji pri Petrovu blizu grške meje. Kadar bodo angleško-fran-coske čete prisiljene, da stopijo na grška tla, potem nastopi za Grčijo odločilen trenotek. Izkazalo se bo, v koliko so dosedanja poročila o razoroženju in vkrcanju resnična ali ne,
Rusi Bolgarije ne bodo napadli.
Švicarski listi poročajo iz Petrograda.:	Petro-
grajski guverner knez Obolenski bo prevzel poveljstvo nekega ruskega o madnega zbora. Na njego\o mesto pride general Kuropatkin, ker je Rusija baje opustila načrt napasti Bolgarijo.
Grčija odposlala noto vsem vojskujočim se državam.
Iz Bukarešte se dne 7. decembra poroča: „(Tukajšnji list „Minerva“ je izvedel iz zanesljivega vira, da je odposlala Grčija, vsem vojskujočim se državam noto, v kateri označuje stališče Grčije sledeče :
1.	Srbske čete, ki bi zbežalo na grško ozemlje, se bodo razorožile.
2.	‘Francosko-angieško vojno poveljstvo v Solunu je dobilo poziv, da se morajo francoske in angleške. čete takoj ukrcati na ladje, kbjkor hitro bi bile pregnane na grško ozemlje.
3.	Grška vlada prosi Avstrijo, Nemčijo ter Bolgarijo, da ne stopijo pri zasledovanju angleško-fratn-coskih čet na grško ozemlje, ker je grška vlada odgovorna za to, da bodo odstranjene iz Grčije vse an-gleško-francoske čete.
Grški kralj o nedotakljivosti Grčije,
Nasproti angleškemu poročevalcu „Associated Pred“ se ie grški kralj izrazil, da sta mu Četvero-sporazum kakor tudi Nemčija v imenu vseh zaveznikov zasigurala integriteto grškega ozemlja. Ako bi ententa hotela rabiti silo proti Grčiji, bi se obrnila Grčija do javnost s protestom, ker ge krši njena suvereniteta ter bi se b r iai n i 1 a, d o k 1 e r. b i bilo mogoče.
Iz tega dovolj jasno sledi, da se Grčija ne bo slepo udala četverosporazumu. Sicer pa je četvero-sporazum že gotovo tudi prepričan, da je Grčija zanj izgubljena, kajti sicer bi ne dopustil, da, bi Italija prihajala s svojimi četami v Alba-n i j o, četudi samo pod pretvezo, da pomaga Srbom.
Poročila, da se bodo francosko-angleške čete izpred Soluna (vrnile v domovino, se nam z ozirom na vse to ne zdijo neverjetna.
flvsfpijsiio-Fusbo bojišči
Na ruskem bojišču vlada mir. Toda- različna poročila o premikanju ruskih čet, o vpoklicanju novih letnikov, o carjevih potovanjih, so nam dokaz, da se bodo kmalu po Novem letu, kakor hitro bosta dopuščala zima in mraz, začeli zopet gibati. Ali bodo ob enem poskušali napasti tudi Bolgarijo, je neverjetno. Bolgarijo varuje pred Rusijo morje, Rumu-nija in že velika ruska onemoglost.
Rusija poklicala letnik 1917 pod orožje.
Ruski cesar je zaukazal, da se pokliče v začetku prihodnjega leta pod orožje tudi letnik 191 u
Nikolaj Nikolajevič vrhovni poveljnik ruske kavkaske armade.
Ruski listi poročajo, da je car imenoval velikega kneza Nikolaj Nikolajeviča, kavkaškega podkralja, za vrhovnega poveljnika ruske armade na izhodnem bojišču. Kot izhodno bojišče se smatra perzijsko-a1,'-gansko ozemlje ter ozemlje nek Eufrat in Tigrijs, Ruski listi naglašajo, da se bodo v bližnji bodočnosti na Označenem ozemlju vršili velevažni dogodki.
Novi napadi na Dardanele.
List „Kölnische Zeitung“ piše: Pred Dardanelami so pričele angleško-francpske čete z novo, veliko ofenzivo, katero pa smatsrajjO merodajni turški krogi za demonstracijo. Dne 5. decembra so metali številni angleško-francoski zrakoplovci bombe na važno turško etapno železnico, ki pa nisio povzročile veliko škode. Živahno gibanje a n glešldo-f ranco škiih čet ter zbiranje novih velikih vojnih ladij pred Dardanelami so smatra kot znamenje, da utegnejo pričeti Angleži in Francozi z novo in veliko ofenzivo pred Dardanelami.^
Rumun ska politika.
„Moldava“, glasilo rumunskega politika Carpa, ostro prijema ministrskega predsednika Bratiana radi njegove dvorezne politike. „(Moldava“ pravi, da Bra-tianova politika ni resna, ne moška in ne odkritosrčna Njegova politika vsekako Avstriji in Nemčiji ne škoduje, a četverosporazumu pa zelo koristi. Vladni listi sicer dajo Brati an u spričevalo, da je s svojo
menjajočo politiko rešil Rumunüo, v resnici pa je bodočnosti dežele zelo škodoval ter se pokazal v pravi luči L . ,
Wìlsonova poslanica»
Predsednik Wilson je poslal državnemu zboru severnoameriških držav poslanico, v kateri najprej ostro obsoja agitacijo v državi sami proti vladi in m meriški industriji. S tem je Wilson zopet pokazal, da je strasten nasprotnik Avstrije in Nemčije, kajti o-menjena agitacija se je vršila, ker je severnoameriška vlada očito podpirala naše nasprotnike in ker je ameriška industrija izdelovala neovirano orožje in municijo za nje.
Wilson je nadalje rekel, da bo Severna Amerika ostala nevtralna, že vsied tega, da ne nastopi — splošen gospodarski polom. O miru ni izgovoril niti besedice.
Zaplemba usnja.
C. kr. okrajna glavarstva razglašajo:
Višje etapno poveljstvo je z odlokom št. 113387 z dne 12. novembra 1915 odredilo zaplembo vsega u-snja na podlagi zakona o vojnih dajatvah proti plačilu.
Preskrbo, oziroma nakupovanje, bodo izvrševar le posebne nakupujoče komisije, obstoječe iz dvph vojaških izvedencev (strokovnjakov), enega vojaškega orožnika in enega pisarja, ki bodo 5, annaidnemu e-tapnemu poveljstvu prideljenej za sedaj imele naslednje sedeže :, usnje nakupujoča komisija I 5. armadnega etapnega poveljstva v	:	usnje naku-
pujoca komisija JI 5, armadnega etapnega poveljstva v	; usnje nakupujoča komisija III 5. armadnega etapnega poveljstva v	» Tem komisijam
je naloženo :
1.	Obiskati (poiskati) strojarne in trgovce z visenjem. V podlago služijo pri političnih oblastvin nahajajoče se razvidnosti in pri občinah (etapnih postajnih poveljstvih) došle prijave (naznanila).
2.	Poiskati skrite vrste usnja. Pri tem jih mora podpirati orožništvo in finančna straža,
3.	Odbirati in prejemati najdene vrste usnja. V vojaške svrhe mora podplatno usnje biti najmanje 4 o mm debelo.
4.	Določiti ceno po nakupovalnim komisijam izdanem izkazu najvišjih cen. Te naj višje cene veljajo samo za usnje najboljše kakovosti, torej jih je po kakovosti usnja nižje stopnjevati. Od skupne svote odračuni se 15 % za upravne stroške, Ovadniške premije je istotako od skupne svote odtegniti lastnikom usnja. Vojaškim činovnikom se ne smejo izplačati o-vadnišike premije »
5.	Odpošiljati prevzete vrste usnja. Nabirališče je etapno montursko skladišče v
6.	Spisovati prevzemno in prodajno (izročilno) knjigo. Prevzemno in predajno knjigo je koncem poslovanja, pri daljši trajnosti vsaki meseq vposlati na likvidaturo 5. armadnega etapnega poveljstvi
7.	V razvidnosti imeti za vojne uprave že ugotovljenega in v vojaške svrhe nepripravnega usnja.
8.	Vsak teden naznanjati 5. armadnemu etapnemu poveljstvu o prevzetem in odklonjenem usnju. V-se pridobljene (najdene) zaloge usnja so samo etapnemu višjemu poveljstvu na razpolago. Nakupovalne komisije morajo zaloge vsak teden izkazovati armadnemu etapnemu poveljstvu. Vsaka, samostojna nabava usnja po vojaških . krdelih, zahodih itd. v etapnem območju se je prepovedala.
Razglas o zaplembi usnja, ki se je poslal občinam, se glasi:
Višjo etajpno poveljstvo odreja sledeče:
1.	Vse v strojarnah in pri kupčevaleih v ozemlju c. kr. okrajnega glavarstva nahajajoče se in še obdelujoče vrste usnja se zahtevajo v prid c. in kr. vojaške uprave ter se zaplenijo.
2.	Vse strojara© in vsi kupčev alci morajo v torek po izdaji tega razglasa, potem vsak. sledeči torek pristojnemu občinskemu uradu pismeno naznaniti: p) vse strojarne in ,vsi kupčevalci (trgovci) z usnjem zalogo v vporabo izgotovljenega usnja/; b) vse strojarne zalogo v izdelovanju nahajajočega se usnja;, c) vse s e. in kr. vojaško upravo v pogodbeni razmeri nahajajoče se strojarne in kupče vivici imajo dotično pogodbo nafvesti v priglasitvi (za priglasitev dobijo se uradni obrazci pri političnih oblastVih in občinskih uradih).
3.	Pravica razpolagati z vsemi prijavljenimi zalogami pristoja izključno le 5» armadnemu etapnemu poveljstvu.
4.	Prepovedana je vsaka nap'ačna prijava, v-saka prosta odprodaja, vsaki prenos v kak drug kraj in vsako prikritje zalog usnja. Prestopke te prepovedi kaznuje c. kr, okrajno glavarstvo z denarnimi globami do 5000 K, ali z zaporom do 6 mescev. Opustitev prijave ima razven tega zaplembo prikrite zaloge v posledico. Ovaditelju prikjritbe zaloge se zagotavlja 5% cenilne vrednosti te zaloge,
5.	Prijavljene zaloge usnja prevzame n^akupu-joča komisija 5. armadnega etapnega poveljstva.
6.	Prevzemna komisija ima, dolžnost: a) odbi-j rati v takšne vrste usnja, ki so pripravne v vojaške j svrhe in v takte, ki niso pripravne v vojaške svrhe; j b) določiti ceno v vojaške svrhe pripravnimi spozna-, j nih vrst usnja; c) izdati prevzemno potrdilo po kako-’ j vosti, teži in ceni; d) odposlati prevzete vrste usnja, e) v razvidnosti imeti od vojaške uprave ugotovljeno in v vojaške svrhe nepripravno uisnje.
7.	V vojaške svrhe nepripravne zaloge usnja morajo lastniki imeti v razvidnosti v sMadovni knjigi. Pri odprodaji je v skladovno knjigo tudi vpisati ime in bivališče kupca.
Politične vesti.
O princu Hohenlohe ju, bivšem Tržaškem namestniku in novem ministru za notranje stvori, piše socijalnodemokjratično glavno glasilfr:	Med novprn
možmi zanima pred vsem princ Hohenlohe, s katerega bistvom je — ako sodimo po njegovem dosedanjem delovanju ■— ■ brez dvoma spvjena Jako demokratična zavest. Princ Hohenlohe je bil dosedaj predsednik naj višjega računskega dvora in je bil poprej namejst-nik v Trstu. Poprej pa je služil od najnižje stopnje gori. Višek njegovega delovanja je bil sicer kratek, vendar se je močno vtisnil v zavest. Ko je volilna re»-forma v letu 1906.. prišla,v najtežjo krizo — ko so. poljski plemenitaši strmogltavili ministra volilne reforme Gautjscha in BjTaudta — je bil princ: Hohenlohe imenovan za ministrskega predsednika: ker je njegov značaj jamčil, da se bo trdno držal reforme. Ni mogel dosti storiti za reformo —- dasi je od njega Izhajala druga razdelitev volilnih okrajev in dasi je bil njegov govor v gosposki zbornici, s katerim je hotel poostriti vest zakrknjenih gospodov, v resnici vreden cin.
Premoženje dr. Kramara zaseženo. Praški uradni list objavlja, da ie deželno kot kazensko sodišče v Pragi zaseglo v prid države premoženje državnega poslanca in tovarnarja dr. Kramara. Dr, Kramar se nahaja v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva veleizdaje in zaradi hudodelstva zoper varnost držav,ae vojne sile. Istotako je zaseženo v prid države premoženje' državnega poslanica in odvjetnika dr. Alojzija Razin zaradi hudodelstva veleizdaje ter tudi premoženje} Vincenca OerVinike, tajnika lista „Narodni li-sty“ v Pragi zaradi hudodelstva vohunstva.
Veleizdajniška sodna obravnava v Zagrebu. Dne 13. t. m. se prične pred zagrebškim sodnim stolom sodna, obravnava zaradi zločina, veleizdaje, proti dr» Sfrgjanu Budisavljeviču, odvetniku v Zagrebu, dr. Lazarju Popoviču, zdravniku v Karlovcih v Sremu ; dr. Milanu Metikoša, odvetniku v Glini ; ■ Milanu Feodorovfiču, priv;a|tnemu uradniku v Karlovcih v Sremu in Juriju Gavriioviču, profesorju v Zemunu.
Razpust več praških društev. Vlada je razpustila zvezo društev „.Svobodna misel“ ter vseh petinštirideset društev, ki so Včlanjena, v omenjeno zvezo, nadalje je razpustila zvezo jugoslovanskih dijaških društev v Pragi, „Hrvatsko društvo Hrvat“, društvo ^Prijatelji ruskega jezika“, „Ruski kružok“, „Knjižnica m čitalnica L. N. Tolstoja“ ter d rapivo (Vzajemno podporno društvo v Pragi“.
Laška razpuščena društva podpisujejo v,oj:,o posojilo. Uprava uradno razpuščenih tržaških ire-dentovskih društev je podpisala za tretje vojno posojilo znesek 109.000 kron. Denar, ki 'je bil nabran večinoma v Italiji za rovarenje proti Avstriji in za zatiranje državi zvjestjih. Slovencev na Primorskem, se podpisuje sedaj v vojski proti Italiji v prid avstrijske armade! Lahko si predstavljamo kisle'obraze ire-dentovskih in izdajalskih Labonov!
Se vedno nestrpni. V Zadru so hrvatske srednje šole priredile koncert. Povabili so tudi občinski zastop, ali — nihče se ni odzval. Govori se, da so se že bili namenili priti, ko pa so doznali, da se bo peva-la tudi „Ljepa naša domovina“, jim je zopet udarila stara žila nestrpnosti proti ogromni večini prebivalstva, češ, da se je ta pesem vedno pfevala, v Zadru kot afirmacija hrvatstva, proti italijanstvu. Izmislili so si demonstracijo, da so mogli sami demonstrirati. Postavljajo se v pozo preganjane nedolžnosti ravno oni, ki so vedno preganjali in zatirali. Zadrski „Narodni List“ skuša tem ljudem predočiti — recimo — nelepoto njihovega vedenja, ko piše: „Treba, je obžalovati, da se občinsko zastopstvo tudi v teh časih ne zna povzdigniti na neko višje stališče in da še ni prečitalo teksta naše narodne himne, v kateri se poveličuje ljubezen naroda do domovine, ne da bi bilo kaj naperjenega proti komursibodi.“ — Zastonj! Iz-vestni signori so gluhi na vsa ušesa za talce pou.ee pristojnosti in — pameti, ki bi bila, v taki deželi, kakor je Dalmacija, kjer ne tvorijo niti dveh odstotkov' prebivalstva, ravno njim zelo potrebna v njihovem lastnem interesu. Še vedno demonstrirajo, s čemur dokazujejo le to, da so nepristopni poukom izkustva in velikih dogodkov. Ničesar se niso naučili in ničesar pozabili, vsied česar niti svojega položaja no znajo prav presoj a/ti ! Veliki dogodki jim tima jo na vrata in jim napovedujejo nove Čase in nove razmere, a oni, udiafjeni od slepote, ostajajo nestrpni!
Praški kardinal Skrbensky nadškof vi Olomu-
cu ? Kakor smo že poročali, ima olomuški stolni kapitel pravico, da si izvoli izi svoje sredine naslednika dne 25. novpmbra t. 1, umrlega olomuškiega karal ilala-knezonadšfcofa dr. Bauerja. Volitev novega oiomuškega knezonadškofa se bo vršila dne 21. decembra t. 1. Iz gotovih krogov se sedaj poroča, da bo izvoljen praški kardinal-knezonadškof baron dr. Leon Skrbe n sky za olomuškegai knezonadškofa. Ta vest se je razširjala že takrat, ko je še ležal dr. Bauer na mrtvaškem odru. Nemogoča bi ne bila rešitev tega vprašanja na ta način, kajti kardinal Skr-bensky je n p, Moravjskem zelo priljubljen in njegova izvolitev za olonruškega knezonadSikofa bi bila pri danih razmerah mnogim krogom zelo po volji.
Osebna vest. Dne 7. decembra 1915 se je mudil v Mariboru kot gost našega prevzvišienega Nad-pastirja mil. g. knezoškof krški, dr. Adam Hefter.
Goriški nadškof — župnik. Goriški nadškof ekscelenca dr, Sedej upravlja sedaj svojo rojstno župnijo Ravne pri Cerknem. Opravlja vse župnijske posle in obiskuje bolnike. — 'Monsig. Casteliz', nadškofov tajnik in župnik s Piacute sta v Vipavi.
Duhovniška vest. C. kr. vojni nadkurat č. g. Jakob Tajek je imenovan za vojnega superiora- v I-nomostu.
Odlikovani usmiljeni bratje v Gradcu. S častnim znakom 2. razreda z vojnim okraskom sta odlikovana za zasluge pri Rudiečem križu dr. Ansgar Hönigmann, provincijal in p. Bernardin Fröis. S srebrno častno kolajno z vojnim okraskom so odlikovani: o. Pavel Berger, podprior; o. Ciril Vrana, redovni duhovnik in lekarnar o. Rupert Sulman. Z bronasto častno kolajno z vojnim okraskom so odlikovani sledeči bratje: Anton Doller, TeofilBrandtner, Avguštin Fröis, Franc Sales Hahn, Viktor Hromy, Kalist Rahle, Bruno Lichtenegger, Maks Gobec, Mihael Harting, Bogomir -Osojnik, Fr. Xavier Zaman, HerouiiriKrižan. Jožef Majcen, Leo Galler, Pius Geyer, Napoleon Leit-ner, Sebast. Pruč. — Od začetka vojske do dosedaj se je zdravilo v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu 1824 voja,kov raznih narodnosti in veroizpovedanj.
Po smrti odlikovan. Ferdinand Kovačič, učitelj v Selnici ob Dravi, ki je padel junaške smrti na bojišču za cesarja in domovino, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na fraku hrabrostim kolajne. Slava padlemu junaškemu slovenskemu učitelju!
Odlikovani slovenski junaki. S srebrno hrab-rostno kolajno I, razreda je bil odlikovan narednik Alojzij Mesar ter četovodja* 'Janez Ložak, oba od 7. pešpolka. Z bronasto hrabrostno kolajno so pa bili odlikovani sledeči:	Karol Lorenšak, Franc Branik,
Karol Slogovec, Franc Ribič, Jožef Vidmajer, vsi od
3.	pionirskega, bataljona,; nadalje dragonci Alojz Kar dune in Janez Kurnik, olba od 5. dragonskega pol-kia. Od 7. poljskega lovskega bataljona: £etovodja Franc Karba, podlovec Alojzij Toplak, lovci B, Zagorc, Franc 'Žolgar, Franc Oblak, Mihael Tičar, J. Hribar in Pavel Vranker, Od 3. poljskega liavbične-ga polka sledeči: desetnika Franc Gradišnik in Edvard Lukman, predtopničarji Janez Gabrič, Ljudov. Vrečar, Vinko Bobien, Janez Kokol: topničarji 'Miha Kopriva, Anton Perc, Avgust Kenda, Franc Travin in Jfemez Pravđ'ič. Od 3. rezervnega pionirskega bataljona: desetniki Anton Svetec, tMjartin Zafošnik, J. Planinšek, poddesetnik Avgust Hojs, pionirji Mihael Omerzu, Karol Brenko, Jožef Bevčer, Franc Fidler, Janez Uran, Henrik Vidmar, Janez Ročnik, Jur Milošič in Anton Dodič.
Itako so poitalijančevali naša krajevna iuie-
* na! To je predmef, ki bi mogel tvoriti stalno vsakdanjo rubriko v naših listih. Razgovore o tem je o-živila tudi sedanja vojna z Italijo, ki jej je pozoriš-če naše slovensko ozemlje v Primorju. Tozadevna prizadevanja morejo zabeležiti lep in morda za bodočnost važen uspeh. Začelo se je s tem predmetom baviti tuđi neslovensko časopisje, ne izvzemši i nemškega, kan je še posebno važno. Celo vesti o Doberdobu so mogli — kar se pač redko dogaja — odobravajo ponatisniti. Praški, list „Union“ prinaša notice, kako so Italijani napravili iz Sredi-pulja Re di Puglia, ter pripominja, ila smo podali interesanten zgled. Je to stvar, ki je Slatna na sebi dozdevno malenkostna, ali značilna kot detajl vsega sistema., ki je pačil narodni karakter naših pokrajin, in zavajal tudi zunanji svet k popolnoma krivim pojmom o nas in naši zemlji — potem ne smemo podcenjevati dejstva, da so se začele tudi vnanjemu svetu odpirati oči in da je jel prihajati do pravilneje sodbe. Saj to je bila; ravno naša nesreča, vir tolikemu zlu in ozlovoljenju, ki smo je pretrpeli, in je občutili tem huje, ker so bile vest in roke našega naroda čiste, da. nas^ vnanji svet ni poznal in je poslušal le hinavske tožbe in zvračanja naših nasprotnikov.
Iz Gorice v Trst. Iz bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici so prepeljali bolnike v Trst. Bolnikov je bilo 181, med njimi nekaj težko bolnih, V bolnišnico sta treščili prvi dve granati dne 24. junija. Jedna je padla v kapelo in jo razdejala, trije mrliči so bili pokopani poid razvalinami. Druga je treščila v cerkev, k sreči pa se je bila zalkašnila služba božja, za pol um, drugače bi bilo več človeških žrtev. Od dne 18. novembra dalje je trpela bolnišnica obilo kljub dvema zastava,mai iRudečega križa. Že poprej so Italijani streljali na pokopališče in v soboto pred prazni-
kom Vseh svetnikov tam ubili pet žensk. Od dne 18. novembra je bila bolnišnica zadeta od granat enajstkrat, Ljudje so prenašali iz enih prostorov v druge, slednjič pa ni kazalo drugo, nego prepeljati bolnike v Trst. Ostali pa so v Gorici še trije usmiljeni bratje in zdravnika dr. Brecelj in dr. Weinleehner.
Goriška trgovska in obrtna zbornica se je preselila na Dunaj in ima provizorično svoje urade v prostorih dolnjeavstrijske trgovske- in obrtne) zbornice, I. okraj, Stubernig 518.—10; s tajnikom je mogoče govoriti vsak dan od 11, do 12. dop.
Zvišanje poštarine. Z Dunaja se poroča, da namerava trgovsko ministrstvo zvišati porto za pisemske ,denarne in paketne poštne pošiljatve. Zvišanje poštnih pristojbin naj bi znašalo povprečno 35 odstotkov. One pošiljatve, za katere so določeni mednarodni tarifi, seveda ne bodo prizadete.
* Cenzuriranje poštnih pošiljatev. Ker se še vedno, dogaja nebroj slučajev, da ljudstvu niso znana določila, tičoča. se cenzure poštnih pošiljatev ter trpi vsled tega škodo pdpošiljjiatelj in naslovljenec, podajamo še enkrat najvažnejša tozadevna pojasnila in sicer: 1. Navadna in priporočena pisma se morajo oddati n!aj pošto nezaprta. 2. Denarna pisana, ali vrednostna pisma, se morajo istotakO odprta izročiti poštnemu uradu in se smejo Šele v navzočnosti poštnega uradnika zalepiti, pziroma zapečatiti, V denarnih in vrednostnih pismih ne sme biti prav nobenega pismenega* obvestila, Na denarna in vrednostna pisma sme samo poštni uradnik prilepiti poštne znamke, ne pa odpošiljutelj. 3. Na odrezkih poštnih nakaznic'ne sme biti razven imena in bivališča od-pošiljateljevega prav nobenegh drugega pismenega obvestila. 4. Poštnim zavojem ne sme biti pridjanega nobenega pismenega obvestila. 5. Prepovedano je se posluževati dogovorjenih pisemskih črk, hebrejske pisave, tesnopisemsidh ali stenograiijskih črk in iz-venevropskili jezikov.
Posebne kazni za ponarejanje živil. Justično ministrstvo je odredilo, da morajo vsa n evo, jaška, kazenska* sodišča naznaniti bližnjemu vojaškemu ali e-tapnemu poveljstvu imena vseh tistih oseb, ki so bile od kazenskih sodišč kaznovane zaradi ponarejanja živil. Vojaška poveljstva odtegnejo vsem takim o-sebam, ki so bile kaznovane zaradi ponarejanja živil, vojne ujetnike, če so jih imeli, nadalje še več drugih ugodnosti,, Prepovedano je takim osebam, prodajati vojaški upravi živila in druge reči, nadalje se pokličejo vse talke osebe, ki so zaposlene pri gospodarstvu oseb, kaznovanih zaradi ponarejanja živil in ki so uživale razne vojaške ugodnosti, kot če so začasno oproščene od vojaške službe, ali če so na dopustu, takoj pod orožje.
V obrambo poštenih trgovcev. Tudi za naše slovenske trgovce so zanimiva izvajanja v glasilu drvarskega društva „Merkur“, vi „Hrvatskom trgo-> vackem listu“, v obrambo poštenih trgovcem. Ti nimajo nič skupnega z izvrstnimi špekulanti in izko-. riščevalcL Nikdo, ki mu je na. časti trgovca in trgovskega stanu, da ne bo hotel opravičevati kake nameravane sleparije. Nasprotno: ni je kazni, ki bi bila dovolj ostra in težka za takega krivca. Toda vprašanje je, kaj se zgodi v tistih slučajih, ko se je nekrivda dotičnoga trgovca, že dokaz*aliai? Že dosedaj se je pripetil slučaj, da je bil ugleden zagrebški trgovec obsojen. Sele potem, po njegovem rekurzu in po zaslišanju prič, se je pokazalo, da je tožiteijica vlo, žila že več neresničnih ovadbi proti zagrebškim trgovcem. Tu so vmes različne mahinacije, umazani konkurenčni manevri in denuncijacije, S Čem se more potem sploh poravnati škodo na užaljeni časti, dobrem glasu trgovca? Kajti, če kje, ima „dobri glas“ v trgovstvu največji upliv. Potrebno bi bilo, da se postavijo javno na sramotni oder imena tistih, ki jim je krivda dokazana. Ne pa narobe, da se sramote po listih imena trgovcev, katerih nekrivda, se je pozneje izkazala. -• Naj se ustvari pravičen, primeren forum za presojanje postopanja pred razsodbo, Ako se izkaže krivda, potem naj pride zaslužena kazen v najširši javnosti do najostrejšega izraza.
Kako se delajo visoke cene — za svinjsko mast in Špeh. V mestu Osaba- na 'Ogrskem je pokupil nek veleposestnik v lanskem letu 2000 svinj za svoto 200-.000 K. Letos je pa* poprodal vseh 2000 teh svinj in skupil za nje nič manj kakor 1,600.000 K. Računa se, da je imel k večjemu 800.000 K stroškjov, je torej imel še vse eno 600.000 K dobička., t, j. tristo odstotkov. Tako si polnijo žepe veliki trgovci in špekulanti.
Najvišje cene — za božična drevesa na Dunaju. Dunajski magistrat je določil najvišje cene za božična drevesa, ker se je bilo bati, da bi utegnili zopet razni brezvestni špekulanti pokupiti za nizko ceno mnogo božičnih drevesc, katera bi potem prodajali za neprimerno visoke cene.
* Najvišje cene za vino. Na Nižte-Avlstrijskem so nameravali upeljati najvišje cane zia ri no. „Allg. Weinzeitung“ poroča, da je odposlanstvo nižjeavstrij-skih vinogradnikov obrazložilo notranjemu ministru, da je nemogoče za. vino določiti najvijšje cene in da bi is tem kupčija z vinom preveč trpela. Minister je stvar pojasnil in izjavil, da* je vlada nameravala, nastaviti najvišje čepe za vino samo radi tega, dapre-
preči škodljivo delovanje agentov, kateri so domačo vinsko trgovino oškodovali in preveč vina izvažali v tujino. Odposlanstvo je iz ministrovih izvajanj dobilo utis, da vlada še sedaj ne namerava nastaviti najvišjih cen za vino.
Najvišje: cene za gorljivi (denaturirani) špirit. Ministrstvo je odredilo najvišje cene za veletrgovino s špiritom, ki se rabi za kurjavo jn slične namene. Temeljnla cena za Štajersko znaša 109 K za 10.000 litrovih odstotkov» Okrajna glavarstva pa imajo pravico, da določijo natanko najvišjo ceno, v kateri so zapopadeni tudi vozni stroški itjd. Politična oblast ima tudi pravico, da določi najvišje cene za prodajo denaturiranega špirita vi drobni prodaji. Te cene pa nikakor ne smejo cene pri veletrgovini prekoračiti več kot za 10%. Cene se morajo javno nar znaniti.	1
Najvišje cene pri nakupovanju sena in slame po vojaški upravi. C. kr. okrajna glavarstva razglašajo:	Na podlagi ces. ukaza z dne 7. avg. 1915
zahteva c. kr. namestništvo v svrho pokritja potrebščine dežele Štajerske, vštevši potrebščine vojaške uprave, sporazumno s c. in kr. vojaškim poveljstvom v Gradcu vse zaloge sena, otave in slame v deželi, v kolikor jih pridelovalci ne potrebujejo za lastno potrebščino, tako pri pridelovalcih, kakor tudi pri kup-čevalcih, ter odreja* da je zapleniti vse zaloge sena, otave in slame, ter da se smejo po vozovih ali po železnici odpošiljati v kraje, ležeče izven Štajerske, ali v obmejne železniške postaje dežele samo s prevoznim potrdilom c. kr. namestništva ali intendance c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu. Za zdaj se promet z navedenimi predmeti v deželi sami še ne o-mejuje.. Lastna potrebščina poljedelcev sena ali otave je preračunjena na 15 kg na dan za žival, ki tehta 500 kg žive teže, torej okroglo na 27 meterskih stotov do nove košnje. Namestništvo si izrečno pridržuje v svrho preskrbe bednih krajev zahtevati zaloge sena in slame posameznih okrajev. Ako bo seno, otavo in slamo potrebovala intendanoa c. in kr. vojaškega poveljstva v svrho preskrbovanja krdel in zavodov, ki garnizujejo na Štajerskem, tedaj bo in-tendanca; vojaškega poveljstva v pokritje svoje potrebščine potrebne množine prevzela za cene, glede katerih se je z oddajalci, vpoštevajoč cene, ki jih je namestništvo spoznalo kot primerne, zlepa dogovoriti. Ce se ne doseže tak sporazum, tedaj ima pa prevzemne cene določiti sodišče v nespornem postopanju, vendar se s tem ne sme zadržavati odpošiljatev. — Ob enem se naznanja, da so v nakupovanje sena, o-tave in slame na Štajerskem za vojaško upravo il-pravičeni samo primerne poverilnice imajoči nakupovalci vojaiških oskrbovalnih skladišč v Gradcu in v Mariboru. Ako bi se pridelovalci ali kupčevalci branili, odpošiljati, oziroma prodati seno, otavo ali slar mo tem nakupovalcem za primerne cene, tedaj se bo na zahtevanje intendance vojaškega poveljstva temeljem zaplembe odredila prisilna prodaja, oziroma bo intendanoa* vojaiškega poveljstva zahtevala blago na podlagi § 23 zakona o vojnih dajatvah.
Kupčevanje s svinjami. C. kr. namestništvo v Gradcu je z odlokom z dne 22, novembra 1915 izdavilo, da velja ministrski ukaz z dne 8. maja 1915, obsegajoč samo splošne predpise o uredbi kupčevanja z živino ter da veljajo tudi tozadevna določila name-stniškega odloka in vse druge v zadevi kupčijo z živino izdane naredbe ne le glede kupčevanja z govedo, temveč tudi pri kupčevanju s svinjami v celem obsegu. Nadalje je odredilo, da se mora tudi pri odprodaji na živinskih potnih listih besedno navesti prodajno ceno.
Oves po nižji ceni. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, je podružnica vbjno-žitno-prometnega zavoda v Gradcu naročila komisijonarjem, da naj plačujejo za oves odslej 10% manj kot je bila prvotna cena. Kmet torej 'dobi za oves odslej mesto 26 K samo 23 K 40 v. - ____
Uvoz krompirja na Štajersko. Kakor naznanja štajerska iiamestnija, je zasiguranih za uvoz y Gradec in večje industrijske kraje 600 vagonov krompirja, Namestnija pravi, da ne “gre domačim kmetom zameriti, ako ne oddajajo večjih množin krompirja; ker je žito zaplenjeno, rabijo kmetje krompir zia živino v večji meri ko poprej.
Klasifikacija konj. Mariborsko okrajno, glavarstvo razglaša: C. kr. ministrstvo za deželpo . br-an je odredilo za leto 1916 klasifikacijo in izdajo evidenč-nin listov (razvidnostma) za časa mobilizacijske razmere. Izvršujoč to odredim so dobili občinski predstojniki primerno število razglasov z naročilom, da se naj poslužijo enega izvoda razglasa v ponovno razglasitev, vise druge razglase1 pa pribijejo v krajih m na mestih, določenih za mobilizacijske razglase. Klasifikacija prične dne 15. februarja 1916. Število konj, kakor tudi vozil (vozov) in drugih v naslednjem natančneje označenih prevoznih sredstev je prijaviti pri občini dne S. do vštevši dne 10» d e c e m * L r a 1915. Ker se je pri zadnji klasifikaciji konj
opazilo, da se je bržkone j’ako mnogo konj na nezakonit naßin odtegnilo priglasitvi, popisovanju (štetju), se občinskim predstojništvom nalaga posebna dolžnost, skrbeti, da se bo naznanilo v.se konje, osobito tudi one konjskih kupčevalcev — izvzemši od priglasitve oproščene — ter da se bodo posebno vi dobi med prijavo in klasifikacijo nastajajoče premembie števila konj, vozov in drugih prevoznih sredstev v,sikdar takoj naznafnilo okrajnemu glavarstvu, Pripominja se, da oprostilni vzrok starosti v §0:2. bdstavjek navedenega zakona n.e nastane morda že tedaj, ako dotični konj za časa klasifikacije ali celo prijave še ni dopolnil 4. leto svoje starosti, temveč še le tedaj, ako doseže 4. leto svoje starosti v Jetu klasifikacije, torej do konca leta 1916- Ker se mora naznanilna dolžnost končati z dnem 10, decembra 1915, se občinskim predstojništvom naroča, da po končani naznanitvi takoj izdelajo klasifikacijske izkaze o vozilih v treh izvodih ter da najkasneje do dne 31. decembra 1915: semkaj predložijo 2 izvodu. Klasifikacijski kraji naznanili se bodo svoje- in pravočasno.
Vozi na levi strani ceste! C, kr, namestništvo je z odlokom z dne 20. novembra 1915 razglasilo sledeče: Opazilo se je, da mnogo oblastevi ni prav razumelo tuuradna odloka, s katerim se je bilo odredilo voziti po levi strani ceste, oziroma s slednjim opomnilo, da je pod izrazom leva stran ceste razumeti le levo stran cestnega tira, no pa izven cestnega tire ob robu ceste kot pešpot ali kolesarski pot. Za ega-delj se zopet opozarja;, da se tam, kjer je cestni tir tako ozek, da sploh ni mogoče voziti po levi strani cestnega tira, kjer je torej celi cestni tir zastav;-moobsebi umevno nei more govoriti o prestopku tuurad-i,ega odloka.
Živinske knžne bolezni na Spod. Štajerskem. V dobi od 29. novembra do 4. decembra so razsajale na Spod. Štajerskem sledeče kužne, bolezni: Bolezen na gobcu in parkljih v občin ato celjska, okolica,, Go-tovlje, Polzela, Sv, Pavel v Sa v. doling Sv. Peter v Sav* * dolini, Velika Pipešica, Žalec, Brežice in Zakot. Vranični prisad: Novaštifta. Garjavost konj:	Sv.
Marjeta, Orehovavnjs, Partjinje, Pobrežjie, Rogatec, Maribor. Pasja steklina v Hotnici, Svinjs(ka kuga: Lajteršperg, Hardek, Mi.lialovec, Brežice, Zakot, Bizeljsko, Svinjska rudeča bolezen : Polzela in Ljubno.
Velike povodnji v Romuniji in Besarabiji. Reka Donava je v spodnjem toku tako močno narasla, da je poplavila približno 40 štirijaških kilometrov ozemlja v Rumuniji in Besarabiji. Ruske čete, ki so bile zbrane na južni strani mesta Reni ob Donavi, so se morale umakniti na bližnje višine. Povodenj na. rajšča vedno bolj.
Dvojna ndsreča. Neka Kovaes v Budimpešti je popravljala sliko na steni. Stoječa na stolu je izgubila ravnotežje in padla na svojega otroka, ki se je igral na tleh ter mu jie s težo svojega telesa zlomila vrat. Dete je bilo ua mestu mrtvo, mati pa je zbolela na živcih.
Dopisi«
Maribor. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je dne 6. t. m. zagovarjala zaradi tatvine Marija. Hertiš, doma od S,v. Lovrenca na Dravskem polju, ker je ukradla nekemu posestniku 300 K. Sodišče ji je prisodilo dva mesca težke ječe.
Maribor. Dne 26. t. m. je umrl 211etni mehanik Karol Geringer, nečak tukajšnjega dimnikarskega mojstra Jakoba Juričko.
Maribor. Dne 6. t. m. je padel pred tukajšnjo postajo južnega kolodvora četovodja, Karol Hereta iz železniškega voza na tir. Kolo železniškega voza mu je odtrgalo nogo. Nezavestnega, so spravili v vojaško bolnišnico.
Maribor. Tukaj je dne 8. decembra umrl 19-letni edini sin poslanika in sekeijßkSega načelnika v ministrstvu zunanjih zadev barona pl. Machio, Karl pl. Machio. _Umrli je služil kot enoletni prostovoljec pri artileriji. Truplo so prepeljali na! Dunaj.
Leitersberg-Krčevina pri Mariboru. Po velikodušnih podporah nam je bilo mogoče priskrbeti že nekaj let v zimskih mescih revnim otrokom naše šole gorko juho in kruh. Pomožni odbor je sklenil tudi letos nadaljevati človekoljubno delo, ki je sedaj po-trebnejše, kakor le kedaj. A nemogoče je brez dobrohotne vsestranske pomoči. Z ozirom na mnogovrstna pobiranja v prid vojne oskrbe, si pa odbor ne upa, obračati se v posebnih prošnjah do naših dobrotnikov, ampak si dovoli le tem potom nujno prositi, naj plemenita srca ne zabijo naših lačnih, prezebajočih otročičev, ki sredi zimskega mrazu nimajo niti najpotrebnejšega, mnogokrat niti koščeka kruha. Blagohotne darove sprejema baronica, Tiwickl, Burgmeier-hof v Krčevini pri Mariboru, in krajni šolski svet Leitersberg-Krčevine.
Jarenina. To vam je» b'ilo cvička njo in žvr golenje, kakor kadar priletijo lastovke nazaj, veseleč se, da je premagan njih sovražnik — zima. No, kaj pa je bilo? Kaj je bilo: Naši fantje so se odpeljali kot 'prostovoljni strelci k c. kr. polku prostovoljnih strelcev v	. Bilo jih je 14 junaških mladeničev:
g. nadučitelj jih je odbral od čete „mladostnih vojaških predvaj“. Voz so imeli lepo okrašen s štajerskim svežim zelenjem; podoben to bil ulpainosnemn'pomladanskemu gnjezdu. Pai so klicali, da gredo Italija' nom polento solit. Lepjo so se poslovili od doma: v n edel jo zjutraj so imeli — z gorečimi svečami v roki krog oltarja stoječ — skupno sv. obhajilo; č. g. dekan
pa jim je položil lepih vodilnih naukov, v potno torbico ter jih posebno še, opozoril na pomen in svetost cesarske prisege v teh resnih in hudih časih. Ko pa so prišli v	, stavim, da bi se bil vsak jokal,
če bi ga bili odslovili nazaj domov. Ostanejo vsi skupaj pri enem oddelku in se je dalo zagotovilo, da se bo lepo ž njimi ravnalo.
Hoče. Na; železniški, progi med postajama Roče—Or etto vavas se je peljalo po železniškem tiru na ročnem vozu devet železniških delavcev. V hipu pridrvi tovorni vlak in usmrti železniškega delavca Jakoba Gselman. Ostalim železniškim delavcem se ni pripetilo nič hudega. Ponesrečeni zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
Ptuj. V tukajšnji vojaški bolnišnici je zbolel na osepnicah eden vojak.
Studenice. Tukaj je umrl dne 26. novembra dolgoletni cerkveni ključa(r, biVßi veleposestnik, župan in odbornik okrajnega zastopa) slovenjebistriškega,, g. Jožef Koropec, Naj v miru počiva! r— Na, njegovi sedmini se je nabralo za avstrijski Rud. križ 10 K.
Vojnik. Valentin Kolar, 66 letni težak doma iz Ljubečnega, si je v hlevu, posestnice Elizabete Kos v vojniški okolici prizadjal zi noždm več težkih ran. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. V zadnjem času so spoznali na njem znake umobola.
Celje. Po kratki bolezni je umrl dne 4. t. m. tukajšnji poduradnik Frideriki Kosmač v 52, letu svoje starosti.	-	i ; i .C ' , i ' .
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so bile pokopane v zadnjih dneh na tukajšnjem mestnem pokopališču sledeče vojaške osebe:	pešci Lala
R., Istvan Laszlo, Karol Svajer, Andrej Bodor, četovodja Ladislav Zrzavecky in desetnik Mihael Medic.
Celje. Mestni magistrat izdaja vsak dan predpoldne med 9. in 12. uro nakaznice za petrolej za znižano ceno liter po 54 vin. in sicer le za revne še sloje prebivalstva celjskega mesta.
Celje. Za poročnike v, rezervi so imenovani pri 87. pešpolku praporščaki v rezervi: Ivan Hočevar, Hubert Masehek, Milko Skrbinšek, Karel Sobnanu. Tomaž Turek, Viktor Notar, Vaclav Kurfca in Jožef Narovec, — Za poročnika v rezervi je, imenovan praporščak v rezervi 97. pešpolka Franc Radej.
Brežice ob Savi. Dne 7. decembra je tukaj u-mrl trgovec Ivan Pinterič.
Zadnja poročila došla v petefe dne 10. decembra.
Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo
Uradno se razglaša:
Dunaj, 9. decembra.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Italijani naidialiujjejp svoja brezu^peŠnja napadalna podvzetja na posamezne dele naše bojne črte na Goriškem, Odbiti so bili napadi pri iO s 1 'a vi i j i, na goro S v. M i h a e I a in pri S v> M ai r t i h n. Pri D o 1 j a h (severno-zahOdno od Tolmina) so si zboljšale naše čete svojo postojanko z zavzetjem enega, kosa italijanske bojne Ö r % e.
Na j m ž n e m Ti iV o 1 s k, e m obstreljuje italijanska artilerija posamezne postojanke v naših utrjenih prostorih pri Lardar u in Rivi.
Srbsko bojišče.
Na višinah južno-izhodino od mesta P le vije so bili razpršeni črnogorski Čietaši, Na obmejnem ozemlju severno od mesta B e r a n e smo prisilili levo črnogorsko krilo, da se je moralo umakniti. Tudi je potek bojev proti desnemu sovražnemu krilu uspešen, Na višinah zahodno od P e č a, (Ipek) smo zapodili v beg zadnje srbske straže. Včeraj, dne, 8, dec. je bilo ujetih okrog 1000 m' d ž ter 2 častnika,
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl, Höfer,
podmaršal.
Srbsko bojišče.
(Nemško uradno poroilo.)
Boji južno od mest P levi j e iini Sil n i c a m pri Peču (Ipek) se uspešno nadaljujejo.
Bolgarske čete so zasedle D j a kj o v o , Debar, Strugo in O! h r i d o.
Boji ob reki Vardar se uspešno nadaljujejo.
Zopetni uspeh na morju.
Dunaj, 9. decembra.
Naš podmorski čoln je dne 7. decembra predpoldne v zalivu reke Drin (ob albanski obali) prijel albanskjo motorno jadrnico, na kateri se je nahajalo 30 srbskih vojaških beguncev! s puškami, 4 topovi in
strelivo. Podmorski Čoln je spravil motorno jadrnico v Kotor.
Mornariško poveljstvo.
*
• *
Redek slučaj svetovne vojske je, da bi podmorski čoln ustavil, prijel in zaplenil sovražno ladjo. Pravi mojstrski Čin je2 da so naši ' brez prelivanja krvi ujeli poveljnika in moštvo, sovražne ladje.
Nemški državni zbor. —
Nemški kancelar govori.
Dne 9. decembra se je otvoril nemški državni zbor, tretjič v vojnem Času. Državni kancelar Belh-mann-Hollweg je govoril prvi ter omenjal pristop Bolgarije k centralnim državam, prosto zvezo s Turčijo in Izhodom ter težave, v katerih tiči Grčija. Izjavil je: Grška vlada je kljub težkemu položaju, v katerem se nahaja, odločena, da še nadalje varuje svojo nev-traliteto. Zadeva še ni završena.
O bojiščih se ie izrazil:, O; Balkanu ne govorim. Na izhodu zavzemamo dobro utrjene postojanke, vedno pripravljeni, da gremo zopet naprej. Na zahodu se je poizkus, prebiti našo fronto, kakor vedno, ponesrečil. Ob Soči so avStrijskohogrske postojanke nasproti Italiji trdne in nedotaknjene. Za fronto je Nemčija dovolj preskrbljena z živili,
Nazadnje imenuje kancelar vse vesti, d a b i se Nemčija trudila za mir, laž in obrekovanj e.
Socialdemokrat o miru.
Socialdemokrat Scheidemann vpraša državnega kancelarja, ali so sovražniki voljni, s -k 1 e n i t i mir. Govornik citira angleške in francoske izjave, iz katerih zveni koprnenje po miru. V sovražnih deželah vzdržujejo vojno razpoloženje z govorico, da baje stoji Nemčija pred zrušitvijo, da nima več moštva, ne vojnega materijala, ne živil, da bomo kmalu na kolenih. Vse skupaj je neresnično. Zločin je,- ako sovražni državniki slikajo svojemu ljudstvu, kakor da bi se vojni položaj mogel še iz-premeniti nam na škodo.
Sedaj stojijo razmere tako, da smo mi isti, ki lahko govorijo o miru in vsled legai morajo govoriti
0	njem. V imenu avstrijske bratske stranke se m p o o b I a š! è e n izjaviti, da je ta z nami e d i n a, kakor v p r i p r a, v -
1	j e n o s t i z a obrambo domovine, tako tudi v želji po mir u. Kdor bi oviral posredovalce za mir, storil bi zločin na človeštvu. N e p o -sredno ni nobene nevarnosti več za naše meje, Zaradi tega je naša dolžnost, da v-prašamo državnega kanjcelarja, pod katerimi pogoji bi bil pripravljen za mirovna pogajanja.
Mi lahko odkrito povemo, da hočemo mir, ker je nemški narod dovolj močlau in pripravljen, še tudi nadalje braniti dom in ognjišče, ako nasprotniki nočejo miru. Celi svet pričakuje s t i h o napetostjo odgovor d r ž a Vi n e g a k ance 1 a r j a. Upam, da bo našel odrešilno besedo in se izrekel, da je pripravljen za mir. Potem bo današnja seja svetovnega pomena. Želimo, da stori Nemčija prvi odločilen korak, da neha strašna vojska. (Pritrjevanje in ploskanje pri socialdemokratih^
Med velikansko pozornostjo povzame drž. kancelar besedo.
Betlunann-Hollweg odgovori.
Najprej dokazuje, da v sovražnih državah ni nobenega razpoloženja za mir. Dokler bo pri (sovražnih narodih tako razpoloženje, b i 1 a b i o d n a š e stkani neumnost,, ako bi ponuja limi r. Prej morajo pasti krinke. Sedaj še se pripravljajo za uničevalne napade na nas. 'S tem moramo raduniti. S teorijo in mirovnimi izjavami ne pridemo ne naprej ne do konca. Ako nam sovražniki predložijo mirovne predloge, smo vedno pripravljeni, o njih razpravljati,
O odgovoru se je vnela debata. Govoril je v imenu nesocialističnih strank dr. Spahn (centrum) v imenu socialistov Landsberg. Uba sta izjavila, da želijo stranke konoa voj s K e, toda. ne iz strahu, ampak iz zavesti moči in zmag.
Dan prihodnje seje določi predsednik. _______
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z., naznanja cenj. občinstvu, da radi sklepanja letnih računov od 24. decembra 1915 do 12. januarja 1916 blagajna ne bo odprta. Prvi u-radni dan po Božiču bo torej šele 12. januarja 1916,
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z., bo obrestovala od 1. januarja 1916 naprej do preklica hri Une vloge brez odpovedi po 4% % ■ na trimesečno odpoved pa po 4/4 %. — Načelstvo. 735
Ranjeni, padli la ujeti.,
Dobjo!)«inski pešpolk štev. 26:
Padli častniki:
Ivanič Franc, častniški namestnik, Ljutomer;
Padlo moštvo:
Gabriau Štefan, pešec,, 'Maribor;
Jezernik Jernej, pešec, Sv. Jurij, Celje;;
Kastner Karol, četovodja; Kahtužer Marko, pešec, Brežice; Konrad Alojzij, poddesetnik, Radgona;! Krajnc Jako , c vodja, Ptuj; Kristanšek Ulrik, pešec, Celje;	#
Novačan Franc, pešec, Celje;
Pozdiček Metod, pešec, Sv. Marjeta, Maribor; Plesmc Ja-
IRode Janez, pešec; Rebernak Jakob, narednik, Konjice; Rebernak Karol, pešec, Konjice; Rumpl J., pešec;
Schulz Jakob, naredi*, Rošpoh; Sohunko Martin, pešec,
Maribor; Štor Martin, pešec, Celje;	„
Zeilhofer Emerik, enoletni prostovoljec, Poticane, /.marin Alojzij, pešec, Ljutomer; Zupanc Franc, peišec, Brežice.
Ujeto moštvo:
Arzenšek Franc, pešec, Sv. Vid, Celje;
Bratanič Anton, pešec, Brežice (Spaskojc) ;;
Cuč Andrej, pešec, Ljutomer! (Nižnij-Novgorod);
Erti Jožef, četovodja, Radgona (Penza);
G-uzaj : Franc II, nadomestni rezervist, celjska okolica (Bai-gorodskoje, Nižnij-Novgorcd) ;	.
Jerovčnik Lovro, nadomestni rezervist, celjska ctfulica (ho-
Kladnik Janez, pešec, Ljubno (Niš); Kokol Mihael, poddesetnik, Maribor, (Spaskj ; Kokol Anton, pešec, Ptnj (Niš) ; Korpar Alojzij, poddesetnik, ptujska okolica (Tjumon);
Leodolter Ignfapij, pešec;
Petrovič Jožef, pešec, Radgona (Penza);,
Schaberreiter Avgust, pešec; Stelcl Jožef, nadomestni reservist, Arvež; Straus Janez, pešec, Ptuj (Charkov); Sušnik K., pešec, Trbovlje (Moskva);
Weber Rudolf, pešec;
Žunko Anton, pešec, Kamnica.
Pešpolk štev. 47:
Padlo moštvo:
Engel Avgust, pešec;
Gang! Ernest, pešec;
Deber? Alojzij1, četovodja; zervidi' ;
Sdhiihofer Franc, pešec.
Razni:
Leitner Anton, nadomestni rez-
Padlo moštvo:
Bračič Jožefi pešec, Konjice ;
Jerič Alojzij, Rogačka gora;
Petelinek Jožef, pešec, 53. pešpolk, Konjice;
Scjienk Franc, pešec, 27. pešpolk, Maribor;
Bevžer Franc, podtopniičar, Rogatec;
Štor Kamilo, topničar, 3. havbični polk, Ptuj.
Ranjeni častniki:
Mohorčič Adolf, stotnik, 81. pešpolk, Štore';
Napravnik V., nadporočnik, 81. pešpolk;
Kohout Karol, stotnik, 24. pešpolk;
Leon Pinter, kadet iz Konjic, domobranski p-šjočk št. S; štipič Matej, kadet, 97. pešpolk;
Cern« Alojzij, kadet, 17. pešpolk.
Ujeti častniki:
Selak Albert, kadet;
Bratina Anion, poročnik, Ljutomer;
Goldschmidt Oskar, poročnik;
Tkalhaavner Franc, praporščak.
Padli častniki:
Trohej Franc, nadporočnik, domobranski pešpolk št. 36; Papež Vacljav, stotnik, j90. pešpolk ;
Naglič Milko, poročnik, 27. pešpolk.
Ujeto moštvo:
Berko Ferdinand, desetnik, 27. pešpolk, Ptuj (Penza, Ru-
sija);
Bizjak Jurij, pešec;
Dotier Peter, pešec, 27. pešpolk; Jakob Janez, nadomestni rezervist, štev. 3, Frankolovo (Omsk);
Botolen Janez, pešec, Ptuj;
Lečnik Jožef, pešec, Sv. Krištof; Vrbnjak Franc, pešec, Maribor.
domobranski pešpolk
(Dalje prih.)
Gospa, s možna slovenskega, italijanskega in francoskega jezika, ter vešča vsak?ga gospodinjskega del», želi službo tukaj ali na deželi. Naslov pove upravništvo.
Divji ter pravi kostanj
»uho češplje, suhe hruške laneno in kmopljero seise, butne sine, preso, krompir, želod, ježiće (kno-per), orehe, vosek vinski kamen, suhe gobe, pr»divo, sseže sadje, ter sploh vsa deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju. Istotako tedi oleate in petrolejske sode, vso vrste vroče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne vode,_______________
Kleien dijak, ki je dovršil štiri gimnazijske razrede, želi primerne službe v kaki pisarni ali za inštruktorja ali za pomagača v trgovini, te je nekoliko že izučen. Vešč je slovenskega in nemškega jezika. Vprašanja na upravništvo ,Straže1 pod «Begunec“.
I» fig	m St
.idarji
m stalne in zimsko delo se sprejmejo za vojafk - stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi
za stalno delo. Za potovanje so potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik J ali j Glaser, Maribor, Mellicghof. — Kupi se tudi vsaka ■rnožbtt stavben? ga la rmoega ftss jpo najboljših cenah. 660
IBBliSi
MM SllflSa P, SPÜBB58" nssfl, strains in spfcils pzfil po vsaki ssnL
Tudi na obroke, - llnsif, oeolk zastonj, - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ura K 8"50 Pristna srebrna ura K T— Original omaga ura K 94"— Kuhinjska ura	K	10"— !
Budilka niklasta K 8*— i Poročni prstani	K	T— l
Srebrne verižice K i Večletno jamstvo.
Nasi. Dieifnger
ThwL Fsirenbacb j
bps? in očaifip MSHÌBSB, OospaÉa &LZ6
Kupujem zlatnino In srebro.
„Slovenski Gospodar“ in „Straža“
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah ;
V Mariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristsmik, Tegetthoff-ova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivao).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthoff-ovi ulici (g. Žitko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Mandi v Tegetthoff-ovi ulici, Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daienski cerkvi),
Brežic® :
Trgovina g. Antona Umek.
Calie:
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu,
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec s
Trgovina g. J. Vaj aceri, Veiikovška cesta 5.
S$f* Duh-Lofe:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Doble pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornia Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
GuStanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brunduia.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Jurii ob iuž. žel. :
Trgovina g. Janko .Arimana.
SCozie:
Trgovina gospoda Druškoviča.
Sv. Lenari v Slov. gor.
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Uutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luže v Sav. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:
Trgovina gosp. J. Oset.
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuiu:
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Stridirà (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohoriu :
Trgovina g. Janeza Kos.
Soitani :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Troiica v Slov. gor.
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuiu :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržei :
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Voinik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale=
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
I Ciri7LGn4idlapt( izhaja vsak četrtek in stane za celo '-M*»*** MUSpPUcU	!et0 4 K za pol ]eta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-nlštvo „Slov. Gospodarja“ Maribor.
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« 99**^	znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2-50.
Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo listja „Straža“, Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom, itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za če
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti'
f‘tóta!
©f>ÖSfll$aS Ge kdo hoče prodajali haUte Koroška cesta 5. Pro ’ *
inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
•^naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor,
U'
m
99
Stran 8«
S T R A Z A.
decembra 1915.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, aadxiha,po influenci«
Kdo noj jemijm Sirolin t
1 Vsak, ki IgpJ ««	kaASju	1 A W*d*zilflvi ,k«fer*m	sjnuftf*©
lažje j« oOv©r©v®#« 53« b©l«8BP»ln*go ja sdnsvifl. 1	ol®HČ« naduho
X Oseb« • kroničnim hotforam toronkiiav, j «k Sftrofuznl of roči. pri kefcerir, i^nkiaeSšcsIV»
-v SAJSffi.
w, wv»»;ir;
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobu©I
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev z» oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbata.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Ljudska hranilnica in posojiinica v Celil f#Siiifr©w»n imÈmm » mmm* mmmm				i j
	m m m m	Obrestuje hranHne vlog* to ©si® p®s®Jlte Uradno mm J§ ®l na vknjižbo, na osebni kredit, in na zastavo te vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za s^anke VSE* delavnik tÀ' me ed dneva vloga d© dneva vzđifg. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Bantui davek plača poiojilmea «ms, plačno, stranka plača le koleke. " Posojilnica daje tudi domače hranilnike. »	m m m m	
1 w laifini hiši (Hotni M Mm «©lis*! v Cniju, ©raška caste 9, l.nad$fr. |				
SpodnještaJ. ljudska posojilnica v Mariboru
Hranilne vlog«
Za nntegeoj« p» paW sa polite» tesnäiu getobte« (#?.h?3) as «ssf
kst gotov «tonu, »e &
pwfit g^aßaral ranssti pa S*/**/» ®» vknjižbo agkfe p« SV»0/« «* »ks^Säfe» s» pereil» jm „ MsbJ;« ispaeejate na aaatafre »«daortnih papaja*. Bslfer« pri fosflß» Ä»«anÄ sw»*» se psesagata 7 tem Prola}« « vknjižb« bla parojilafea k?s*ftóM», itraate» fto*» te Mte».
Posofila se dajalo
ai S la M. aro iapelia« tramali
Uradne ure
Pojasnila se dajafo
Stolna ulica št. 6
Kulisama, vmetsiae in musikstSije«
Goričar & Leskovšek
— Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zm sesfiilniiarje:
Papirnate servirete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
pranlo g|yr@§ ftfaribov
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova testa 39. Prvi arar ed glav. kolodvora.
■«“ Il re I Ure ! ”•«
tf veSikš izbiri Im p© nizkih censh.
Srebrne are za fante od 7 K
Srebrne verižice od K I 40
Sreh. verižice damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
are, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Srebrne ere damske od 8 K
Pomožnega ©ratìitika ali uradnico
išče za dobo do konca aprila 1916 Južnoštajerska hranilnica v Celju. Plača po dogovoru. Ponudbe do 1. decembra 1915.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
Specialist r izdelovanju cerkvenega orodja in posede
Maribor Pf arrhofsi*3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštrane, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in pogrebnin v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.