Političen list za slovenski narod.
r*	Z% oelo leto predclačsn 15 rld., m poi leta S fld., u četrt leta
i rld., za en mesee 1 gld. 40 kr. 7 Uaialstraeiji prejeman Teljil: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 fld., la četrt leU I vM., xa en metee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fid. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Rareinino prejema »pravniitvo (adnuniinacija) in ekipedicija, Semeniške aliee št. 2, II., 28.
Naznanila (iMer»ti'> le »prejemajo in velji triitopna petit-vrsta: 8 kr., 5e ae tiaka enkrat; 12 kr 5e se tiika dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji »e cena primerno im&njš*
Sokopisi te ne vračajo, nefrankovana piema se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniikili nlioah h. št. 2, L, 17. Izhaja veak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
^tev. IIO.
V Ljubljani, v sredo 14. maja 1890.
Letiiik: XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 13. maja.
Dr. Foregger in predsednik Heinricher.
Ko je včeraj grof Pininski končal svoj govor, oglasil se je celjski poslanec dr. Foregger k stvarnem popravku, pa se je tako malo držal v opravilnem redu v tem oziru določenega okvira, da ga je podpredsednik baron Chlumeckj štirikrat opominjal, naj ostane pri stvarnem popravku; besede mu pa vendar ni vzel, kar bi se bilo komu drugemu po dosedanjih skušnjah skoraj gotovo zgodilo, zlasti ko bi bil kdo izmed antisemitov ali z desnice kaj tacega pregrešil. Foregger je Vošnjaku nasproti trdil, da ni res, da bi se s slovenskimi strankami uradovalo nemški, ali v eni sapi sam priznava, da se slovenskim strankam, ki znajo nemški, slovenske vloge rešujejo nemški. Namesto popravil je torej potrdil trditev Vcšnjakovo. Dalje je prijemal Vošnjaka zaradi njegovih besed glede kresijskega predsednika Heinricberja, češ, da je Vošnjak ravnal kakor Partec, ki hoče sprožiti pušico. (Chlumeckj: Dal sem Vam besedo k dejanjskemu popravku, zato ne gre polemizovati s predgovornikom.) Foregger nadaljuje, da je hotel Vošnjak s svojimi besedami o žrebanji porotnikov le sumničiti, čemur mora on (Foregger) odločno protestovati. (Chlumeckj: Oporekanje ni dejanjski popravek; držite se torej samo tega, kakor sem Vas že enkrat opominjal.) Foregger omenja sedaj Vošnjakovih govorov z dne 6. in 11. marca, češ, da je takrat govoril o površnih prvih preiskavah, kar pa ni res. (Chlumeckj: Vi nimate popravljati, kar je govoril Vošnjak dn^ 6. marca, ampak popravite, prosim, le to, kar je govoril danes.) Foregger se je hotel opravičevati, zakaj se je skliceval na omenjena govora, ali Chlumeckj ga zopet zavrne, da ne gre zavračati tega, kar je govornik govoril dne 6. marca. Foregger potem ponavlja
trditev Heinricherjevo, da je hudodelnik spodobneje ravnal, kakor poslanec Vošnjak, ia hoče ravno zavračati izrek Vošnjakov, da poslanec ne more vseh svojih trditev preiskovati, češ, da je to sveta dolžnost poslančeva, ko mu Chlumeckj zopet seže v besedo rekši, da preiskava tega, kaj ima storiti poslanec, ni noben dejanjski popravek in da mu vzame besedo, ako bode še dalje tako govoril. Ali tudi ta opomin Foreggerja ni begal; omenjal je govora, s katerim je Heinricher letos pričel porotne obravnave, in nad katerim se je spodtikal Vošnjak ter slednjemu odgovarjal, da Heinricher nikdar ni napačno poučeval porotnikov, in da Vošnjak zlorabi svojo imuniteto, ako kaj tacega očita predsedniku kresijske sodnije celjske, proti kateri zlorabi on (Forreger) odločno protestuje.
Tako se je repenčil dr. Foregger; drugi pa o tej zadevi sodijo drugače, in že zdaj opozarjam na besede, ki jih je danes govoril minister grof Schonborn, ko je pri razpravi o „najvišjem sodišči" odgovarjal na včerajšnji govor poslanca Vošnjaka.
Budgetna razprava.
(24. dan.)
Najvišje sodišče.
Ura je bila že polpetih, ko je bilo rešeno cen-j tralno vodstvo justičnega ministerstva; vendar je 1 podpredsednik baron Chl u m eck j prestopil k drugi j točki, to je, k najvišjemu sodišču, dasi mu je mladočeški poslanec dr. V ašatj, ki je prišel prvi k besedi, povedal, da hoče vsaj dve uri govoriti. Poslancem se pa ni prileglo po sedemurni seji s praznimi želodci še dalje ostati v zbornici in poslušati dr. Vašatj-ja, zato so ob petih večinoma I odšli in govornika s predsedništvom in stenografi pa nekaterimi tovariši pustili v dvorani. Dr. Vašatj je ostal mož-beseda ter govoril do polsedmih o razmerah pri najvišjem sodišči, kjer prihajajo češko pisane tožbe možem v roke, ki ne umejo češkega
jezika, ter jim morajo še-le češčine vešči tovariš povedati, kaj dotična pisma obsezajo. Pravične razsodbe so vsled tega jako težke, zato predlaga resolucijo, ki vladi naroča, takoj delati potrebne priprave za sostavo posebnega oddelka (senata) pri najvišjem sodišči, ki bode imel razpravljati in reševati češko pisane pritožbe. Ker zbornica ni bila več sklepčna in je bilo s predsedništvom vred v dvorani le še triindvajset oseb, bilo je Še-le danes glasovanje o podpiranji omenjene resolucije in o potrebščini za najvišje sodišče, ki je obveljala v znesku 516.100 gld.
Justična uprava po deželah
je prišla kot prva točka danes na vrsto. Govoril je najprej mariborski poslanec dr. Kokoschinegg, ki je nasprotoval poslancu Vošnjaku in priporočal, naj se kresijsko sodišče ustanovi v Mariboru. Tudi se je potegoval za zboljšanje plač sodnih uradnikov in uradniških slug. Toda minister Schonborn mu je takoj stopil nasproti in mu odgovarjal, da so vlada sicer peča z vprašanjem gledš kresijskega sodišča v Mariboru, da pa ne more dati nobenega zagotovila ali upanja, ker še ni jasno, kaj in kako bi bilo v tem slučaji s kresijskim sodiščem v Celji, ker ne gre, da bi ta obstoječa sodišča meni nič, tebi nič premeščala drugam. Glede uradnikov je minister rekel, da jim tudi on želi zboljšanja njihovega stanja, da je pa treba ozir jemati na državne finance.
Zastran razmer pri kresijskem sodišči v Celji in glede njenega predsednika Heinricherja odgovarjal je grof Schonboru poslancu Vošnjaku, da je ukazal reč preiskati in da bode mogel še le potem izreči svojo sodbo, ko dobi dotična poročila. Vendar pa že zdaj kot svojo privatno sodbo izreče, da ni prav, če sodniki pri sodnijskih razpravah polemizujejo z drugimi ljudmi in govore o rečeh, katere s sodno obravnavo niso v nobeni zvezi. (Ži-
LISTEK.
Knjige „Matice Slovenske" za 1. 1889.
II.
II. ,Dušeslovje." Napredujočim Slovencem napisal dr. France Lampe, doktor bogoslovja in modroslovja, profesor bogoslovja. Tiskala „KatoI. Tiskarna«.
Modroslovje se je pri nas do zadnjega časa popolnoma zanemarjalo. Prvi je začel orati ledino prof. dr. Lampe, ki nas je osrečil že z dvema knjigama: „Uvod v modroslovje" in »Dušeslovje". Pisatelj je bil slovenskemu razumništvu že prej znan po izbornem sostavku: „Spomin" v ,Letopisu" leta 1886. Pridobil si je mnogo čitateljev z „Uvodom" in lani je začel z dušeslovjem temeljito obravnavati modroslovno vedo. Ne bodemo razlagali, kako potrebno je modroslovje, in sicer trezno, nepristransko, če hočete: krščansko modroslovje, zlasti v naših dneh, ko človeštvo tava po trdi, neobčutljivi grudi, za više resnice pa se le malo ali cel6 nič več ne meni. D6ba naša se odlikuje z nestalnostjo, brez-načelnostjo, jekleni značaji so redki postali. Zakaj? Ker je vsa naša izobrazba dandanes polovičarska vsakega nekaj, celotnega nič. Modroslovje pa je Tfida v.seh ved; modroslovje daje vsemu našemu znanju trdno podlago; omikanec, izobražen v tej
vedi, ne ve le prav mnogih stvari, marveč je tudi — moder. Je sicer predsodek, ki straši po mnogih glavah, da je vse, kar spiše duhovnik, pristransko, ukrojeno po pravilih kakega srednjeveškega „mračnjaka", na pr. sv. Tomaža Akvinskega, da torej nima objektivne vrednosti. Na to ue odgovarjam druzega, nego to: Vzemi knjigo v roke in čitaj pazuo! Saj imaš razum, imaš razsodnost, sodil boš lahko sam, če je vse res ali ne. Že metoda sama, katero ima g. pisatelj, ti mora izbiti iz ghve vsakateri predsodek. On ne dokazuje in ne izvaja resnic kakor pravila matematiška, ni kak „Begriflsarchi-tekt", kakoršni so Kant et consortes; njegova pot dokazovanja je naravna, od znanih in jasnih pojavov to vodi k manj znanim, težavnišim, od zunanjih k notranjim. Ker je dušno življenje tako ozko združeiio s telesom, zato ti I. del tega dušeslovja kaže fizilogijo človeškega telesa (str. 78—130), razlaga ti ustroj čutil in živčevja, in mnoge slike pojasnjujo tekst. II. del (131—240) obravnava zaznavanje in občute. V drugem zvezku pride na vrsto nauk o predstavah (IIL del), IV. del: o pojmih, sodbah, sklepih, V. del: o želenji, VL del: o dušnem življenju, izvirajočem iz spoznavanja in hotenja, VIL del bode obsegal še razna dopolnila, na pr. duša v družbi človeški, v vzgoji, v zgodovini, razmere do najvišjega bitja.
Jezik je vseskozi lep, gladek, pisava uzorno-poljudna. Vsakemu, ki hrepeni po resnici, zakličemo še enkrat IZ srca: Uči se vsaj iz dušeslovja, če za drugo ne maraš, umevati in ceniti visokost svoje neumrljive duše. Spoznal boš, da ima prav psalmist, govoreč o lepoti človeške duše: „Et homo, cum in ho nore esset, non intellexit." (Ps. 48, 13.)
III. Tretja knjiga, kojo je letos podala „Matici Slovenska" svojim udom, so ,F rana Erjavca izbrani spisi". Vredil Frančišek Leveč. Drugi del: Životopis Frana Erjavca. Potopisi. Spisi prirodo-pisne vsebine. Dodatek. V Ljubljani 1889. Tiskal J. R. Milic. 8». Str. XXVIII+ 286. — Zabavne knjižice V. zvezek.
Že davno nam ni prišla tako zanimiva knjiga v roke, kakor je le-ta. Bes da so tu poviti le zbrani spisi, a so izbrani spisi Frana Erjavca, — jedrovi-tega pa ljubkega našega književnika. Večkrat ko jih čitamo, bolj nam ugajajo, ker so pisani zdravo, krepko in vseskozi podučljivo. »Erjavčevo pero je bilo čisto! Nikoli ni zapisal nobene besede, ob katero bi se mogel kdo spodtikati v nravnem oziru. Njegovi čisti spisi so lep odsev njegove plemenite duše". Tako prof. Leveč v životopisu in mi mu pritrdimo.
Kar pa velja v obče o Erjavčevih spisih, to velja tudi o pričujoči knjižici. Pisavo preveva vseskozi zdrav in fin humor, ki izvira iz treznega opazovanja popačenega svetovnega reda, iz dislrartao^
Tahao odobravaDje na desnici.) Pusebno obširno je minister odgovarjal na včerajšnji govor mlado-češlcega poslanca Tašatija in žel obilno pohvalo, ko je zavračal napade njegove na dr. Kiegra, ki ie 50 let deluje za blagor naroda češkega, in druzega ni imel pred očmi, kakor srečo, prospeh in razvitek njegov. Jako pomenljivo je bilo, kar je minister govoril kot dodatek k svojemu včerajšnjemu govoru o češko-nemški spravi, in živahna pohvala, ki mu je končavšemu donela od vseh strani, bila je najboljši dokaz, da so bili poslanci z njegovim govorom zadovoljni.
Tirolski poslanec dr. Neuner je govoril ob odvetnikih, potem pa je bil konec razprave, in je govoril le če levičarski glavni govornik dr. Menger, ker so se dali z desnice vpisani govorniki vsi izbrisati. Potem je bila potrebščina za justično upravo po deželah potrjena v znesku 17,487.590 gld.; zaklada znaša 17.700 gld.
Kaznilnice
provzročile so tudi letos obširnejši razgovor, pri katerem je poslanec dr. Vitezič oporekal proti nameri, da bi na Krškem otoku napravili kazensko kolonijo. Govorili so pri tej točki razun njega še Angerer, Schauer, Heiisberg in Kreuzig, potem je obveljala potrebščina za kaznilnice v znesku 2,391.280 gld., zaklada pa v znesku 884.000 gld. Vsa potrebščina za justično ministerstvo znaša 20,993.195 gld., zaklada pa 901.700 gld.
Za najvišji računski urad bilo je brez ugovora potrjenih 168.400 gld., potem se je pričel razgovor o pokojninskem zakladu, čegar potrebščina znaša 17,463.280 gld., zaklada pa 90.849 gld. Ob treh popoldne hoče predsednik končati sejo, ker se bode pričela ob sedmi uri večerna seja.
Volitev za delegacijo
se je z današnje večerne seje odstavila in se bode vršila v zadnji seji pred razhodom, da bode mogoče rešiti še nekaj važnejših reči. Zadnja seja bo najbrže v petek 16. t. m. Jutri zarad otvorjenja kmetijske razstave ne bo dopoldanske seje, ampak samo večerna seja, ki se prične že ob 5. uri popoldne in pri kateri pride gališki zemljiško-odvezni dolg na vrsto._
Haše razmere.
I.
Zadnje dni nagromadilo se nam je toliko gradiva, da nismo mogli ustrezati niti vsem svojim p. n. dopisnikom, niti z mnogih stranij izraženim željam, da bi ovrgli neosnovana in do skrajnosti pristranska sumničenja .Slovenskega Naroda". Ker se bodo jednake trditve v nasprotnem taboru gotovo premlevale še neštevilnokrat, — o tem nam spričuje njihova taktika, — imeli bodemo še dovolj povoda, da pojasnimo svoje stališče gled4 na škodljive izrastke v našem političnem življenji. A težko je dokazovati ljudem, ki so v svoji strasti in nedo-sežni visokosti gluhi in slepi. Do pičice vse, kar so
zakrivili sami, predbacivajo konservativni stranki. In če jim ne zadošča njibovo glasilo, zanašajo ku-kavičina jajca še v vnanje liste. Tako je jeden teh junakov dn^ 5. t m. barval sosedom Hrvatom .naše odnošaje" v .Obzoru" s takimi barvami, da se Človeku studi tolika drznost, s katero je on svoje in svojih somišljenikov napake kratko in malo podtaknil ,klerikalcem". Tako početje se samo obsoja in dokazuje, kam zvodi človeka zlobna želja, da bi škodil svojemu političnemu nasprotniku ter ga očrnil pred svetom.
Za danes si hočemo iz stoterih natolcevanj Iju-beznjivih naših .prepožrtvovaluih" nasprotnikov izbrati jedno, ter je slavnemu občinstvu podati na dlan. Tiče se zloglasnega kompromisa, kateri so sklenili in podpisali na konci lanskega zasedanja deželnega zbora kranjskega vsi narodni poslanci.
Stvar je bila in je mnogim najasna; nekateri so kričali in se budovali, da so poslanci izdali načela, dobro stvar, vero, narodnost itd.; in to je bilo slišati in čuti v obeh taborih; drugi zopet so se v resnici veselili te sprave na podlagi slovenskega programa.
Dotičnega kompromisa vsebina doslej ni bila še objavljena in je le tajnost narodnih deželnih poslancev. Pač pa so razglasili to sporazumljenje v posebni izjavi v vseh slovenskih listih. V tej izjavi naglašajo, da je za vspešno narodno delovanje neobhodno potrebno složno postopanje, da se bodo vsi in vsikdar složno trudili za izpolnitev narodnega programa po starem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!", in da si bodo prizadevali, priboriti slovenskemu narodu ustavnim potom vse v zakonih zajamčene pravice, zlasti narodno ravnopravnost.
To je bilo in bi bilo vse lepo, ko bi bilo tako. In ta frivolnost ^Slovenskega Naroda" težakov in „Obzorovega" dopisnika! Šlo jim je in jim gre za nohte, in hitro so skušali pokriti svoje napake pred vnanjostjo ter se predstavljati svetu v beli obleki najčistejših rodoljubov, ki niso osebni, ne prepirljivi, ne strastni, ne neznosni, temveč nedolžni mučenci grdih in črnih klerikalcev, ki jim nočejo priznati nevenljivih zaslug za narodni blagor, ki jim v nevoščljivosti svoje teme in neumnosti nočejo verovati, da je njihov ^liberalizem neustrašljiva borba za narodno stvar, vztrajno delu za občni napredek naroda in neomahljivo prepričanje, da z žrtvami pridemo do narodne svobode."
Ne, gospodie rojeni voditelji slovenski, tega Vam ne moremo še priznati in verovati, to tem manj, ker lastna hvala nikoli ni prava. Ako delate za narod in se žrtvujete, to je lepo od Vas, a je tudi Vaša dolžnost, kakor je dolžnost sploh vsacega zavednega Slovenca, da po svojih močeh koristi narodu, iz katerega se je porodil in med njim živi. Narod sam časti in bode častil svoje zaslužne može, ki si ne iščejo hvale in slave za vsak korak, ki ga stor6 za narodno stvar, za vsak govorček, ki ga govori pri kaki svečanosti. A tacega osebnega kulta, kakor se sedaj praktikuje, mi nismo prijatelji, ker
je pretiran, jednostransk, s kratka: ker je umeten. In ker mi tega ue storimo, ker je z oami jednih misli mnogo odličnih posvetnjakov, zato rušimo slogo, izdajamo domovino. Spoštovani čitatelji, kdo bi se tem trditvam ,S1ot. Naroda" ne smejal, ko bi ravno iz tega ne izviralo gorji našemu narodu, nevarnost njega prihodnosti?
»Obzorov" in ,Narodov" člankar piše mej drugim: ,Ljnta prevara! Jedva se je obelodanilo ono sporazumljenje (kompromis) narodnih zastopnikov, že se je nekaj duhovnikov sporazumelo, da narede sporazumljenje iluzorično in zopet zasejejo neslogo in razpor. Zato so osnovali „katol. polit, društvo" in to opravičuje mojo trditev, da je osnova tega društva bila izdaja ndrodne stvari ter je porušila jedva doseženo sporazumljenje in onemogočila složno postopanje ndrodne stranke."
Da .katol. polit, društvo" ni nikdar tega nameravalo in doslej tudi ne z nobenim dejanjem poskušalo, to odločno že danes naglašamo in bodemo v jednem prihodnjih člankov tudi dokazali.
Da pa nam bode mogoče govoriti in dokazovati na podlagi kompromisa ali sporazumljenja, zato poživljamo gospode, ki to utegnejo v sedanjih razmerah laglje storiti od nas, naj poskrbi, da se dotični kompromis objavi od besede do besede, kakor so ga podpisali ndrodni zastopniki, in sicer v kakem slovenskem listu, ki je gled^ na najnovejši razpor več ali manj nad strankama. Potem bode slovensko občinstvo spoznalo, o čem so se sporazumeli ndrodni zastopniki, in da je bila ona izjava v slovenskih listih z .Narodove" strani le prazna obljuba.
Ako gospodje od .Naroda" tega ne store, pri-morani bodemo mi na primeren način poskrbeti, da se kompromis objavi, ob jednem pa tudi zanimivo pismo, ki je s kompromisom v najožji zvezi.
Politični pregled.
v Ljubljani, 14. maja. IVotran)« dežele.
Češki deielni zbor. Do6 17. ali najpozneje 19. t. m. se snide češki deželni zbor, ki bode kakih štirinajst dnij obravnaval o češko-nemški spravi. Načelnik mladočeškega kluba, profesor Tilšer, je razposlal neko okrožnico staročeškim volilcem, katere pozivlje, naj prisilijo svoje poslance, da glasujejo proti spravi, ali pa odloži svoje mandate. Upamo, da Mladočehi ue bodo dosegli tem potom svojega namena.
Prestop k pravoslavju. Te dni je .Slov. Narod" iz zanesljivega vira poročal, da mčnijo trije duhovniki poreško-puljske škofije in jednajst drugih Slovanov iz Trsta in Beke prestopiti k pravoslavju, in sicer dn^ 5. julija (na dan sv. Cirila in Metoda), in to nekda zaradi nezakonitega (?) postopanja po-reškega škofa. To vest so prinesli tudi drugi Časniki, kot: .Obzor", .Edinost", .Vaterland" itd. Koliko je na tem resnice, ne v^mo; a to je gotovo,
nije mej svetom in pravim bistvom stvari. Tak humor podučuje, blaži.
Knjigi na čelu stoji Erjavčeva doprsna, dobro pogojena slika in pa njegov životopis iz peresa gosp. prof. Levca. Pisan je z živo besedo, sestavljen natančno. G. profesorju smo iz srca hvaležni, da nas je tako verno soznauil z značajem pokojnega Erjavca! Na to se vrste naslednji spisi:
1.	Pot iz Ljubljane v Šiško (str. l—8.)Tu biča Erjavec pisatelje takih potopisov, ki nam hočejo z veliko natančnostjo narisati krajevne zanimivosti, pa nam v istini ne povedo ničesar.
2.	Kako se je Slinarju z Golovca po svetu godilo (str. 11 —18). Pravcata satira! Polž z G6loTca reprezentuje vse one širokoustne pripovedovalce, ki nam oblastno slikajo tuje šege in navade, tuja ljudstva, sami pa še niso poskusili, kako se pride čez domačo mlako.
3.	Jedna noč na Kumu (str. 21 — 31). Kdor je bil že sam na .svetem" Eumu in je videl, kako vrd pobožne trume k sv. Neži in k sv. Joštu (ne k sv. Miklavžu!), motril ndrodne običaje ter se divil krasnemu razgledu, ta nam gotovo pritrdi, ako rečemo: Erjavec, ti si nam podal resnično podobo o Eumu. Kdor pa še ni bil na tej gori, pa je čital Erjavčevo .noč na Kumu", temu se je gotovo porodila želja, priti tndi kdaj tja gori.
4.	Gostba v Mazinu (str. 35 — 43). Pisatelj nas seznani z življenjem razkolnega duhovnika v Mazinu. — Kak gorostasen razloček mej njim in katoliškim duhovnikom, rudopoljskim župnikom!
5.	Na kraški zemlji (str. 47 — 56). O tem potopisu pravi g. Leveč tako-le: .Vzemi v roke ta potopis in beri ga, ne vzdržiš se solze!"
6.	Med Savo in Dravo (str. 59 — 154). To je najdaljši, a ob jednem tudi najzanimivejši potopis rajnega Erjavca, kajti opisuje nam ta in pred-očuje jako spretno kraj in ljudi, javno in družinsko življenje naših bratov Hrvatov, njih vrline, pa tudi napake, kar mu je nekdaj .Vienac" zameril, češ da z veseljem odkriva zlasti temne strani hrvaškega življenja. A Erjavec je tako pisal, ker nam je hotel podati popolno in resnično podobo naših bratov; zamolčal nam ni njih zmot, da se po njih mi učimo, kako ne smemo delati, da ne telebnemo v propast.
Z istimi vrlinami se odlikujejo tudi spisi pri-rodopisne vsebine. Vseh skupaj je osem daljših in krajših sestavkov, ki se vseskozi lepo čitajo; nekateri mej njimi so pa naravnost nedosežni. V vseh se druži korenito prirodopisno znanje z nenavadnim darom poljudne pisave. Tvarina je zanimiva in odbrana; pisava prozorna, ljubka in priprosta; humor, ki jo oživlja, neizčrpen.
7.	Vsakdo pozna klasično .mravljo* (stran 160—168); kot čudovita bajka z daljnega, nepo-
znatega sveta se čita ta zanimiva črtica. Spis je celoten, kakor vlit iz jedne tvarine; splošen utisek popoln brez disharmonije, katero preradi naprav-Ijajo podobni nemški spisi s tendencijoznim hvali-sanjem živalske razumnosti a la Brehm. Primerjali bi z našim spisom po pravici izvrstni obrazec P. E. "VVasman -a T. J.: .Aus dem Leben einer Ameise". Erjavec zavzema v vednostni podlagi svojega spisa še stališče svojega časa; P. WasmBn pa že porablja prebogato snov, katero so v najnovejšem času mjrmikologi Forel, Lubbock in drugi nabrali. Wasmanov spis je še zanimivejši, a Erjavec ga v poljudnosti presega.
8.	.Rastlinske svatbe" (str. 171—186) imajo lepo obliko in zanimivo vsebino.
9.	.Rak« (str. 189—216) zavzema mej vsemi spisi prirodopisne vsebine prvo mesto. — Nedosežen humor, poetična dikcija in znanstveno razkladanje se družč v tako lepo celoto, da moramo spis prištevati umotvorom.
10.	.Živali potnice" (str. 219—227) podajajo znane pojave živalskega nagona v lepi obliki.
11.	.Žaba" (str. 231-235) je kratek spis, a izviren.
12.	.Velblod" (str. 239—243) je večinoma posnet po Grube-ju.
d« glasilo naših .mladih" z veliko slastjo objavlja Uka poročila in tako sam sebi nasprotuje, ko trdi, ^a mu ni na pravoslavju, temveč le na slovanski 4iturgiji. Ah se tudi to strinja s kompromisom?
Tafti^e drteT«.
Rim. Kako dobrohoten in prijazen je sv. oče Leon Xin. s svojimi vernimi ovčicami, kaže se vedno in povsod. Vsem slovenskim romarjem so gotovo še v veselem spominu dnevi, ko so bili v obližji sv. očeta, kateri jim je skazal toliko prijaznosti in naklonjenosti. Istotako prijazno in z veseljem je sprejel sv. oče tudi nemške romarje. Kakor se poroča listom, govoril jim je tako-le: .Vkljub velikim silam sv. stola v sedanjih časih, mislil je vendar-le zmerom na Nemčijo, da bi i tukaj vladal mir. Nemčija deluje na to, da bi zavladal trajni cerkveni mir. Cesar Viljem ima plemenite ideje > svoji vzvišeni dolžnosti, vnet je za rešitev socijalnega vprašanja in pri vsej svojej oblasti napolnjen z najboljšimi nameni. Cesar zasluži vso hvalo in svoje reči bo dobro izvršil. To je meni v veliko tolažbo vkljub vsem nezgodam, katere mi prizadevajo nasprotniki moji."
Bolgarija. Kakor se poroča listom, utegne se pričeti obravnava Paničeve pravde še-le prihodnji teden, kajti večina zatoženeev nima zagovornikov. Vojno sodišče se bo obrnilo na okrožno sodišče, da bo dobilo to uradne zagovornike, kateri bodo vsekako potrebovali nekaj dni za pregled aktov.
Italija. Italijanska vlada namerava vsekako zmanjšati svoje ogromne dolgove. V to svrho je predlagal minister, da se proračun za 1890/91. leto povsem izpremeni. Vsled njegovega predloga prihranila bi si vlada 26 milijonov. In sicer naj se zmanjša proračun vojnega ministerstva za 10, proračun mornarice za 5, proračun ministerstva notranjih zadev, javnih zgradeb in financ za ostalih 11 milijonov. Z veliko pohvalo je bil sprejet ta načrt, a glavna reč je, da se izvrši.
Nemiiia. Nemški državni zbor se je dne 12. t. m. posvetoval o dodatnem proračunu za vzhodno Afriko v znesku 4Vs milijona. Državni tajnik baron Marschall je pri tej priliki naglašal, da je položaj na severu Evrope miren, a tudi na jugu se ni bati vojske. Nemška vlada hoče skupno z Angleži nadaljevati naselbinsko politil^o, ker je v tem oziru složno postopanje z Angleži mogoče. Poslanec Bam-berger je govoril proti naselbinski politiki. Državni kancelar Caprivi je omenil, rta sprva se ni ogreval za naselbinsko politiko, ki je le tedaj mogoča in vspešna, ako jo narod odobruje. Sedaj pa Nemčija te politike ne sme ustaviti, ker bi to škodilo njeni iasti, in zato on podpira podjetja v vzhodni Afriki. Tudi Windthorst je zagovarjal previdno naselbinsko politiko, ter izjavil, da bode glasoval za dodatni kredit.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 7. maja. (Blagoslovljenje preč. gosp. opata Ogradija.) [Konec.] Venec prekrasnih napitnic jeli so plesti premilostivi gospod knezoškof Mihael z navdušenim proslavljanjem obeh najvišjih samooblastnikov, papeža Leona XIII. in našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Mil. gospod opat napili so na zdravje našega premil. knezoškofa, ki so se ravnokar povrnili iz sv. mesta Bima in imajo že trudapolno prvo kanonično obiskovanje svoje škofije prod seboj, pa so vendar se podvrgli dolgotrajnemu opravilu tega dne. Da je
13.	.Vulkanske moči" (str. 247—261) so bolj podučno, kakor mikalno berilo, vendar zanimivo. Ne dosegajo pa drugih spisov.
14.	.Odkod izvirajo gliste in kako se izpreminjajo" (str. 265—279), nam kaže zopet vse vrline Erjavčevega peresa: pregledno razvrstitev anovi, jasen, odbran, pristen slovenski jezik.
15.	Za dodatek pridejal je gosp. vrednik še: .Božični večer na Kranjskem" (str. 283 do 286), domačo, jako ljubko sliko iz pobožne slovenske družine.
* *
*
Iz te kratke ocene je razvidno, da so knjige „Matici" v čast. V^m, da so se pridno iu z veseljem prebirale in se še bodo, ter rodile lep sad. Naj to priznanje z novega vzpodbudi gg. pisatelje in odbornike, da po sedanjem srednjem potu med strogim znanstvom pa lahkim leposlovjem delujejo za duševni razvitek Slovencev po istih krščanskih načelih, kot dosedaj, tudi v prihodnje. — Slovenski razumniki brez razlike stanu, ki še niso .Matičarji", pa naj iz tega uvidijo dolžnost, .Matici" pristopiti kot udje. Število društvenikov (1909) koncem lanskega leta, dasi lepo, se nikakor še ne more primerno imenovati številu slovenskega razumništva.
na to donel prav krepek: .ad multos annos" iz prs vseh navzočih gostov, ni treba poudarjati. Premil. gospod knezoškof blagovolili so napivati še na zdravje novega opata, na vse navzoče p. n. načelnike, a posebno navdušeno napitnico spregovorili so na prospeh celjskega mesta in na zdravje njegovega načelnika gosp. župana. Kakor mil. gospod opat, tako odzdravili so premil. gospodu knezoškofu najspodobnejše g. komisar Tai, g. župan Necker-mann in g. okrajni načelnik dr. Srnec. Poslednjega slovenska napitoica privabila ni le navdušenih .živio''-klicev, ampak še par drugih prisrčnih slovenskih napitnic. Ne morem pa skleniti tega površnega poročila, da ne bi posebič omenil prepo-menljivih besedij napitnice g. župana mesta celjskega. Brez vseh ovinkov razodel je gospod župan, da so po nepričakovano nagli smrti prevzvišenega knezoškofa lavantinskega (Siepišnika) in g. opata celjskega (Vrečka) meščani se nekako plaho popraševali, kako da se bode nameščenje teh za mesto toliko pomenljivih služeb izvršilo. Danes pa je, kakor gospod župan zagotavlja, vse mesto prepričano, da bi se ta kočljiva vprašanja ne bi bila mogla bolje rešiti, kakor sta se že, ne za časnest, ne za večnost. Novi premil. knezoškof, kakor novi preč. g. opat sta po prepričanju meščanov porok, da se bo ulegla ona razburjenost duhov, ki je v novejšem časn postajala že neznosljiva ter bode zavladal blagodejni mir, ki bode pomagal izvršiti velike reči. Napil je na to gospod župan kot načelnik mesta celjskega najpoprej premil. knezoškofu, potem pa takoj novemu gospodu opatu. Videlo se je, da so te besede iz srca prišle in do srca segle. Med krasnimi napitnicami potekel je le prehitro za ta slavnostni obed odločen čas.
Po obedu sprejeli so premil. knezoškof grofa Wnrmbrand8 in njegovo visokorodno rodbino iz Novkloštra v savinjski dolini, potem so obiskali na povabilo gospoda župana mestni muzej v onih prostorih, v katerih so pred blizo 28. leti obiskovali .c. kr. okrožno in glavno šolo v Celji". Še tisti dan razvesehli so s svojim pohodom staroslavni samostan čč. 00. kapncinov in kmalu potem ozoauovalo je iz lin cerkve sv. Jožefa nad mestom tehtnih zvonov vbrano zvonjenje, da so premil. knezo-škof obiskali to romarsko cerkev ter čast. gospode misijonarje, ki bodo dne 19. do 21. t. m. slavili pove-ličanje svojega sobrata, sv. mučenca Janeza Gabrijela Perbojre, duhovnika misijonske družbe.
Drngo jutro (dn^ 6. t. m.) blagovolili so premilostivi knezoškof sv. mašo brali v kapeli zavoda čč. šolskih sester (čč. usmiljenke obiskali so bili že poprejšnji dan), po sv. maši obiskali so pa javno bolnišnico ter vsakega bolnika preljubezujivo nagovorili in tolažili. Le prehitro minole so ure, odločene prvemu obiskovanju rojstnega mesta sv. Maksimilijana. 2e ob 1. uri popoldne podali so se premil. knezoškof, spremljani od vse čast. duhovščine celjskega mesta, na kolodvor, da se z brzovlakom povrnejo v Maribor. C. kr. okrajni glavar, blag. g. dr. Wagner, več občinskih svetovalcev in dragega odličnega občinstva zbralo se je bilo ob tem času na kolodvoru, da premil. knezoškofa zahvalijo za ta blagomili pohod ter jim najspodobneje žele srečen pot! Mestu in okolici ostanejo ti prvi dnevi letošnjega majnika nepozabni!	P. N—e.
Dnevne novice.
(Zabvalnico) za škofovsko izjavo gled^ verske šole z dne 12. marca 1890 je izročila prevzv. g. knezoškofu ljubljanskemu farna občina ^t. Gregor sk a pri Bibnici. Vivat sequens !
(Odbor katol. polit, društva) ima jutri dne 15. maja ob 7. nri zvečer v hiši kat. društva rokodelskih pomočnikov. Poljske 'ulice, svojo 14. sejo, h kateri se tem potom gg. odborniki vljudno povabijo.
(Porotne obravnave) pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču se prično dne 9. junija.
(Deielno gledališče.) Kakor poroča .Laibacber Ztg.", je pogodba z g. E. Majerjem glede stavbišča za deželno gledališče gotova, in sicer nameravajo v ta namen kupiti za 35.000 gld. od imenovanega gospoda vrt in vilo ob Lattermanovem drevoredu.
(Iipiti ntiteljske sposabnosti) pričeli so se, kakor smo ie sporočili, dne 5. t. m. na tukajšnjem c. kr. učiteljišči. PreskuŠenj se je vdeležilo 29 učiteljev io učiteljic, ter so raien dveh prebili vsi izpite. Za preskušnjo so se oglasile nastopne gospo-dičine učiteljice: Marija Moos, začasna učiteljica v Navljah; Uršula Zupančič, prov. učiteljica v Loškem
Potoku; Marija Pajsar, prov. učiteljica v Bibnici; Marija Souvan, prov. učiteljica v Trnovem; Marija Kooss, prov. učiteljica v Senčurji pri Kranji; Gizela Ekel, prov. učiteljica v Toplicah; Ana Botb, prov. učiteljica v Komendi pri Kamniku; Vilj. Leskovic, prov. učiteljica z Unca; Angela Schubert, poduči-teljica v Planini (Štirska); Marija Mešiček, poduči-teljica v Globokem; Josip. Schmidt, prov. učiteljica v Poljanah; Jovana Dolinar, prov. učiteljica v Višnji Gori; Lavoslava Vaseh, podučiteljica v St. Vidu pri Planini (Slirska); Ana Czerny, zasebna učiteljica v Ljubljani; Vilj. Beichner, podučiteljica pri Sveti Marjeti pri Bim. Toplicah (Stirska); Ana We8sner, podučiteljica v Trbovljah; sestra Lavrencija Pirnat, zasebna učiteljica v Celji; sestra Lib. Purgaj, zasebna učiteljica v Celji: dalje nastopni gospodje učitelji : Ivan Piši, podučitelj v Sevnici; Josip Korošec, prov. učitelj v Škocijanu pod Turjakom; Iv. Cvirn, prov. učitelj v Tržiči; Matija Janežif, prov. učitelj na Vačah; Frid. Kramar, prov. učitelj v Skofji Loki; Bogomir Leskovic, prov. učitelj na Koroškem; ^ Brnard Jane, suplent iz Gor. Pirnič; Frid. Peharc, prov. učitelj v Trebnjem in V. Pochjszjnski, pomožni učitelj v Bakovini za ljudske šole; gospodč. Fr. Sagorz za meščanske šole. Konečno bodi še omenjeno, da so iz slovenščine dobili vprašanje: ' .Kako naj učitelj uporablja vse učne predmete, da I blaži otrokom srce?"
I (Taki so!) Mladočeški list .Podripan" je dn^ 2. t. m. objavil članek iz peresa najradikalnejšega ! Mladočeba, nedavno v mladoboleslavskem volilnem I okraji izvoljenega državnega poslanca Ervina Špind-i lerja, v katerem piše med dragim: „Naša stranka ' bode nadaljevala politiko oportunitete, okoriščala se ; po mogočosti s slučajnim položajem, ozirala se na ' dejanjske razmere, korakala do namena tudi po ovinkih ter osvojevala kos za kosom, kar ni bilo mogoče z jednim udarcem." To je izpoved, ki kaže .mlado gospodo" povsod v pravi luči. Torej nam izročite mandate, vodstvo in oblast, in obljubimo vam, da ostane drugo vse pri starem. Namen te gospode ni zmaga zdravih političnih ničel, temveč nenasitne častiželjnosti in osebnih ozirov; pravega, jasnega svojega programa itak nimajo. In žalosten znak časa je, da masa naroda ne spozna nevarne igre s svojimi interesi, nego gleda in posluša le na vspehe trenotja in gromovitih govorov radikalnih junakov.
(Prepovedano razvitje zastave.) Iz Gradca 80 poroča, da je oblastvo prepovedalo akad. društvu .Triglav" razviti zastavo, ker ima nekda staroslo-vanski grb.
(Nesreča.) Iz Kamuika se poroča, da je dne 12. t. m. zjutraj hišna posestnica Terezija Gerkman na Sutini našla svojega 181etnega sina mrtvega v greznici (jami za smeti). Nesrečnež je nekda pozno po noči prišel domov, pal s hodnika ob prvem nadstropji na greznico, prebil lesen pokrov in mrtev obležal._
Telegrami.
Dunaj, 13. maja. Državni zbor je v večerni seji rešil ostale točke proračuna in potrdil v drugem in tretjem branji vso finančno postavo. Troškov zal. 1890 je proračunjenih 546,303.035 gl., dohodkov pa 548.820.006gl.
Dunaj, 14. maja. Dopoldne ob 11. uri je cesar slovesno otvoril poljedelsko in gozdarsko razstavo. Navzoči so bili nadvojvode: Karol Ludovik, Franc Ferdinand, Franc Salvator, Filip Koburški, ministri Kaluokj, Taaffe, Bauer, Kallav, vsi avstrijski ministri, od ogerskih Szaparj, Bethlen, Orczy, skoraj vsi diplomatski zastopniki, mnogo avstrijskih in ogerskih državnih poslancev, dunajski župani zastopniki poljedelstva, industrije, trgovine in obrta. Na nagovor predsednika kneza Colloreda je odgovoril eesar, da je razstava dokaz velikega napredka na širnem polji deželne kulture ter vzpodbuda daljnemu trudu. Po otvorjenji si je cesar ogledal prostore. Cesarja je občinstvo pri prihodu in odhodu navdušeno pozdravljalo. — češki deželni zbor se snide dne 19. t. m., gčrenje-avstrijski dn^ 20. t. m. Dr. Maks Burckhard je imenovan ravnateljem dvornega gledališča.
Hamburg, 14. maja. Od ure po noči je mesto zaradi strajka v temi. Nebo je jasno.
Pariz, 13. maja. Finančnemu ministerstvu je bilo včeraj iz nekega zavitka ukradenih. 117.000 frankov.
Tremensko nporo^ilo.
J Cm i Stanje IJ 5 ----Veter Vreme li«-; £
»r»k.«i«r» «oplom.r»
opaaoTanja , „„ p« c.itijii	i
17. u. qut.| 725 3 18 2 lirezT. del. jasnT ^oT 13 2. o. pop. 726 2 16 4 si. zap oblačno , T 9. B. ivež. 727 5 13.0 si. jzad. del. jasno i
Srednja temperatura 15 9° za 2-3'' nad normalom.
]>iina)Hkn borza.
14. maja.
Papirna renta 5»« po 100 cl. (s 16% davka) 89 gld. 35 Srebrna „ 5'o r 100 , , 16 *
kr.
90
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......954
Kreditne akcije ..........301
Francoski napoleond.........9
Cesarski oekini...........5
Nemške marke ..........58
05 15 00
40
58
Umrli ao:
9. maja. Urban Babnik, miiar, 75 let. Dunajska cesta v delavskih hišah poleg Bežigrada, vsled vodenice.
družbi
Zahvala
,,THE ORESHAM" v Londonu.
Gospod Frančišek Bachmann se je zavaroval pri zgoraj imenovani družbi za slučaj smrti s pre-cejšnio glavnico. Glavni zastopnik v Ljubljani je izplačal nemudoma po njegovi smrti glavnico s precejšnjim deležem dobička, ne da bi kaj utrgal.
Vsekako je moja dolžnost imenovano zanesljivo družbo zahvaliti io jo vsakemu priporočiti.
Ilirska Bistrica, dn^ 11. maja 1890.
fl)
Pavlina Bachinannova.
Zahvala
vsem prijateljem in znancem dobropoljska in laške fare, častiti dnhovičini, vsem sorodnikom in osobito mojemu ljubemu bratu, ki so mi izražali sožalje v najbritkejšem trenotku mojega življenja ob izgubi moje nepozabne ljubljene soproge
Frančiške Erčnl
katera je dne 10. maja ob štirih popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Vsem znanim gospodom duhovnikom jo priporočam v molitev in blag spomin v svojem in svojih otročičev imenu; jeden (Jožef) imajoč 1 mesec, drugi (Antonija) pa 15 mesecev.
V DOBREM POLJI, dne 12. maja 1890.
(1)	Anton Erčul.
M Mar
Ljiihljaiia
:! Tržaška cesta štev. 29
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstva
lepo, ukusno in solidno iide-lane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in || slonokoščeno osteklene, ognju protivue
lieci
v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče i^deUe do iiaj-iilžjih eenah.
CenUnihe pošiffain na žcfjo frnuKo.
Zastopiiistvo
pri	(40-6)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.
št. 8459.
Razglas.
Trgovina z železnino
i Albiii-a C. Aličiii-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo poljodelskej^a orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelaiiiii po najlli/ji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steseloev, 6s, zavornio za vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	r28-i-2)
Mestna občina ljubljanska oznanja, da ne dovoljuje hoditi, ležati, jezdariti in voziti po senožetih in nasadih Tivolskega g^adu, ki je lastnina mestne občine.
V dosego tega namena je mestna občina zagraditi dala pota, samovlastno narejena iu da je nastavila zapriseženega poljskega čuvaja, kateremu je ukazano, slehernega prestopnika te prepovetli prijeti in izročiti kompetentni oblasti v kaznovanje.
M^es^tiia oboiiia liiil>ljaiisli:a,
dne 9. maja 1890.
Žujian: CirraNNclli s. r.
UHUHHHMHKHH^HHHHUHKHHHKUUHH K	X
Trgovina z železnino ^
MlII 0. Milici
v LJiibljaiii,	X
Gledališke ulice štev. 8 K
priporoča svojo bogato zbirko	^
pristno pozlačenih in najtinejše izdelanih, ali tudi surovih.	(12— ) K
L>a]je se priporoča v izdelovanje grobnih H iu cerkvenih omrežy (gavtrov) itd.	^
nnnK^nKHnnntunnnnnnnuunnnHn^
Izvršeno blajto po.šljc dobro spravljeno
JJclaliiica in zaloga
cerkvenega orodja in posode
IVANA KREGARJA v Ljubljani
premeščena je na a^ l^oljaiislio cesto ^t. 3 IK
(Vhod iu izhHjo Cesarja Jožefa trg.)
Prečastito duhovščino in cerkvena preditojnlštva opozarja zgoraj označeni na premeščenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna naročila zagotavljajoč najpoitenejio in najoencjio izvršitev po poslanih vzorcih ali po lastnem načrtu.
lKlpx3.š-br©.sa,c©^ oiboi-ije^ taTaparnafa;©!}!!©,
izdeluje iz	in iin	jiv<»j!io Itoviii« '•O
lično in cen6, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili.
Sprejemlje staro oro^e v popravo in prenovljenje, posre bruje in pozlatuje v ognji tudi atrelovodne osti i)o najnižji ceni.
_ Stnvo železo, uic.siitf/, hdkvv, hosihif, cink, Mninec kuinije se vedno />« najvišjih cenah,
in poštnine prosto.

OliflVATB BARVE
kO!i)itarNkili iiiiNirsih po |iol In Je«loii kilo
pi*ip<>i"<>c'a iiajoeiieje tovarna oljn.atih barv, laka iii firiieža	o)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.