D o p i s i. Iz Petrovč. Vsakega pravega domoljuba mora pač srčno razveseliti napredek in razvoj raznih društev Sirom naSe mile domovine, ker veseli napredek naših druStev nam je porok našega obstanka. Tudi pri nas je druStveno življenje v polnem cvetju. NaSe kmetijsko in bralno društvo >Gospcdar« izvrstno deluje in vstreza v vseh ozirih svo- jemu namenu. In danes imamo priliko širSe občinstvo obvestiti o novem velikem koraku naSega društva. DruStvo >Gospodar« ima namreč poleg poduka skrbeti svoiim članom tudi za potrebno zabavo in r ta namen se je poleg pevskega zbora ustanovil tudi tatnburaški zbor, ki bode prvokrat javno nastopil dne 29. junija t. 1. ob 4. uri popoldne na dvoru gostilne g. M. Kavčiča v Petrovčah. Ob tej priliki namreč priredi druStvo »Gosp.« veliko veselico z jako obširnim in zanimivim vsporedom. Evo vam bogatega vsporeda: 1. »Pozdrav Savinjski dolini« pesem, vgl. I. Laharnar; poje mešan zbor. 2. Govor o razvoju in pomenu tamburaškega zbora. 3. »Lepa naša domovina« koračnica, I. D. Hruza; udarjajo tamburaši. 4. »Sretan imendan« mazurka, vgl. Milutin Farkad; udarjajo tamburaSi. 5. »Poziv k petju« pesem, vgl. H. Volarjč; maSan zbor. 6. »KariSik hrv. narod. popjevavka«, vgl. M. pl. Farkaš; udarjajo tamburaSi. 7. »Proljetno evieče« valček, vgl. Mil. pl. Farkaš; udarjajo tamburaši 8. >Santa Lucia« Napulska Barkorala, vgl. M. pl. Farkaš. 9. »Ogljar« narodna pesem, post. I. Žirovnik; mešani zbor. 10. »Ana polka« (Polka Francaise), vgl. A. Jirke; udarjajo tamburaši. 11. »Slovenec sem!« po dr. Ipavicu vgl. Mil. pl. Farkaš; udarjajo tamburaSi. 12. »Ljubav vatrogasca« (Polka Francaise), vgl. A. Jirke; udarjajo tamburaši. 13 »Nazaj v planinski raj!« pesem, vgl. dr. Ipavic; meSan zbor. 14. »Mladi vojaki« koračnica, vgl. Milutin pl. FarkaS; udarjajo tamburaši. 15. »Za jedan časak« pesem, vgl. I Stjepušin; udarjajo tamburaši. 16. »Naprej zastava slave!« koračnica, vgl. Mil. pl. FarkaS. — Kaj ne dobro izbran vspored?! Zato pa tudi vse kar leze in gre, na sv. Petra popoldne v Petrovče! Nobeden naj ne zamudi za mali denar, 40 v. vstopnine, vdeležiti se lepe, nedolžne zabave! Rojaki! Domoljubi! od blizo in daleč, pokažite s svojim prihodom, da vam je mar napredek ljudstva. Če bi bilo pa takrat slabo deževno vreme, se veselica preloži na dne 12. julija t. 1. z enakim vsporedom. Toraj na veselo svidenje dne 29. junija v Petrovčah pri prijetni, nedolžni, narodni zabavi! St. Jnngert nad Galicijo. Dolgo sem romal po svetu, kaj ne, gospod urednik? Ko bi ne bil zadnjič povedal, da se ne bora kmalu oglasil, ker bom za nekaj časa "puščavniško obleko slekel ter 3el med svet, bi še morda ta ali oni »Štajerčev« ljubSek mislil, da so me Šmarčani za lase v dimnik obesili, da bi z vsemi štirimi zvonil, kadar bodo zadnjo »kroto« iz fare izgnali. Pa puščavnika je zelo težko vjeti. Tristo zelenih pajkov, razdražil sem jih pa! Precej so neki začeli stikati za mano po šentjungerski gori. Dobro, da sem jo prej odkuril. Ko me niso našli, so šli čisto zeleni od jeze proti domu. Še solnce je bilo neki drugi dan čisto zeleno. Jaz tega skraja nisem verjel, ko so mi pravili, potem so mi pa travo pokazali, ki je še sedaj zelena, koder jo je takrat solnce obsijalo. Pa danes bom pustil Šmarčane pri miru, raje bom Galičane poSegetal. Veste, gospod urednik, zdaj so tisti dnevi, ko ima dolg čas mlade, zato pa tudi solnce peče, da človeku voda z lica teče, čeravno vino pije. Vina jaz ravno nimam, pa kumričovc sem napravil lani dober, ker mi je Ušenekov rekel otresti tiste kumrice na slokem travniku. Bcg mu daj zdravje! Zadnjo soboto sem bil žejen, sem ga pa dobro potegnil, potem sem se pa vlegel pred brlog v gabrovo senco ter sem gledal, kako je veter prah mešal po cesti od Celja proti Galiciji. Na misel mi je prislo, da bi to cesto Galičani radi spravili med okrajne. Tako je prav! Celjani imajo denarja, da jim žepe trga, mi pa ne. Zadnjič sem kupil v Celju z nekim gospodom ene hlaSe, ki pa so imele v vsakem žepu luknjo. Oa bi te luna trkala, dokler je v žepu denar, jih ima gospod, če je pa v žepu luknja, jih pa siromaku proda. Ko tako modrujem, vidim, da gre po cesti tropa žensk. Zapazim, da nekaj razgriniajo. Brž skočim v brlog po rešpetlin in ga nastavim tje dol. Pa kaj mis- lite, da so imele? Ptujsko »kroto« so držale vsaka za eno taco ter gledale, ksj ima na trebuhu zapisano; dve drugi ste pa nesli to žival pokrito v košari iz Celja. Dragi dan sem šel v cerkev, ker je bila ravno nedelja. Po opravilu še postojim pred cerkvijo in poslusmn, kaj bo obeinski sluga oznanil. Ta dan ni bilo nifi novega, samo nekaj »krot« je potegnil iz torbe. Vsak, ki jo je dobil, jo je brž slisnil v žep, ne vem, ali se je je sran>oval ali se je le spomnil. da je v Galieiji kontomac ža steklo žival. Opustite rajSi to »kroto«, pa se vam ne bo treba sramovati pa tudi ne bati »šinterja«. Ko pridem domu ter se na-»fruškam« bukove Salate s fižolom pod?r;etene, nastavim rešpeiHn v Pcdgoro. Tam ie bralno društvo. Videl sem fante, kako so hodili v čitalnico in iz nje. Pa premalo se mi jih je pa le zdelo. Ti. Tine Podgorski, ali jih nisi mogel vec nabrati? Včasi malo podrezaS v »Slov. Gosp.« ali v »Domovini«, potem pa zopet molciš. Prevec plah biti tudi ni dobro. Jaz sem pa stara kost, pa se nikogar ne bojim. Sliša! sem od R potačeve dekline, ko je oni dan o'-oiu mojega brloga drnice nabirala, da bo letos v Galiciji vfselica. To je lepo! Kaj bi se v»dno tsko držali kakor maček, če ga pes v rep vgrizne. Ce bo veselica. povabite 8e mene, vam bom pa povedal euo ali drugo kratkočasno. Tudi par bokalov svojega kumričovca vam bom prinesel. Na veselo svidenje na veselici! Do tedaj vas pa pozdravlja vam udan: P u š 6 a v n i V.